Trpotec

Trpotec (lat. Plantago) je zelnata trajnica iz družine trpotčevk, ki je precej znana v naših krajih in jo sestavlja veliko število vrst. Ime je dobila po trpotcu, kot njenem predstavniku. Njene bolj znane vrste so še jetičnik, božja milost, žabji las in angelonija.

Latinsko ime je dobil po besedi planta, ki pomeni stopalo, saj list ženskega trpotca spominja na žensko stopalo. Njegovo ljudsko ime je obpotec ali celec. Gre za zelo znano in uporabljano rastlino.

Trpotec je zelnata trajnica, ki je zelo odporna na zunanje pogoje. Njegova korenina je bele barve in zelo razvejana z veliko debelih korenin, iz katerih rastejo še stranske korenine. Listi rastejo iz pritlične rozete naokrog ter so debelejši in temno zelene barve, z zelo poudarjenimi žilami. Cvetovi se nahajajo na trdnih in visokih steblih ter cvetijo klasasto. Cveti od aprila do oktobra. Oprašuje se s pomočjo vetra in živali, seme je skrito v cvetu ter odpade na dotik.

Trpotec je dobro znana rastlina, razširjena po celem svetu. Ceni se zaradi zdravilnih in prehrambnih učinkovin. Zelo lahko ga je najti v divljini, saj raste na zapuščenih ozemljih, obrobjih gozdov, na travnikih in v poljih. Najdemo ga lahko na nadmorski višini do 1.500 m. Rad ima zmerno klimo in ga je, zaradi množičnosti semen, ki jih proizvaja in njegove velike vzdržljivosti, možno najti tekom celega leta.

Vrste

Trpotec ima več kot 250 vrst, ki so razširjene po celem svetu. Največja razlika je v obliki lista in cveta, vendar tudi v podnebnih pogojih v katerih uspevajo. Obstajajo dve osnovne vrste - moški in ženski trpotec. V nadaljevanju prinašamo nekatere najbolj znane vrste, ki jih je možno najti ali gojiti v naših krajih.

Ozkolistni trpotec

Ženski, ali ozkolistni trpotec je eden izmed najbolj razširjenih in ga je možno najti na območju Evrope, Severne Amerike in Azije. Njegovi listi so zelo ozki, z močno poudarjenimi žilami. Izjemno je prilagodljiv na vse vremenske pogoje in vrste tal ter zato pogosto preživi na osamljenih območjih. Najbolj pogosto se uporabljajo listi kot obloge za rane ali korenina za kuhanje čaja.

Širokolistni trpotec

Moški, ali širokolistni trpotec je tudi ena izmed najbolj razširjenih vrst v svetu. Je zelo vzdržljiv in raste kot trajnica na travnikih. Njegovi listi so široki in zaobljeni, z gladkim obrobjem. Uporabljajo se v ljudski medicini kot obloge ali za pripravo čaja. Moški trpotec je zdravilnejši in ima pogosto prednost pred ženskim.

Žlezastodlakavi trpotec

Ta vrsta trpotca je razširjena po vsej Aziji, Afriki in Evropi, kar pomeni, da tudi v naših krajih. Ime je dobil po kratkih in trdnih listih polnih žlez in pokritih z dlačicami. Višji je od navadnih trpotecev in ima eno glavno steblo iz katerega se razvejajo še manjša stebla. Njegovi listi rastejo v krogu, cvetovi so rumene barve. Za rast ima raje toplejše podnebje.

Peščeni trpotec

Peščeni trpotec je odporna rastlina, razširjena po vsej Evropi. Raste tudi v Sloveniji. Ustrezajo mu peščena tla in ga je zato pogosto možno opaziti na tleh, pomešanih s peskom. Visok je okrog 30 cm ter ima debelo in lesenasto steblo, na katerem listi rastejo krožno, so ozki in podolgovati. Cvetovi so veliki on okrogli. Nekaj njih cveti na drugih pecljih na vrhu rastline. Cvetijo od julija do avgusta, semena se pa razpršijo s pomočjo vetra.

Srednji trpotec

Srednji trpotec je še ena zelo razširjena vrsta. Po višini je manjši kot moški ali ženski trpotec. Cveti skozi večji del leta. Njegovo ščitasto socvetje je okroženo z nežnimi belo-rožičastimi cvetovi. Rad ima hribovite travnike in raste na večjih nadmorskih višinah. Razširjen je po vsej Evropi.

Slani trpotec

Ta vrsta trpotca je zelnata rastlina, razširjena po vsej Evropi, vendar raste v vlažnih in slanih tleh, pa jo je zato težko najti. Zaradi tega, ker raste na slanih tleh, ta rastlina lahko preživi dokler so tla vlažna. Zato je pomembno, da ima kratek življenski ciklus, s ciljem, da bi izpustila semena preden tla postanejo preslana.

Indijski trpotec

Indijski trpotec je rastlina, ki največ uspeva v Indiji in na bližnjem območju v Aziji. Ima ozke in podolgovate cvetove ter podolgovato socvetje. Vzgaja se zaradi lusk, ki se imenujejo psyllium in absorbirajo vodo ter nabreknejo in oblikujejo snov, podobno želeju. Imajo nevtralni okus in se uporabljajo kot prehranski dodatek za redno prebavo, skupaj s kašami in žitaricami.

Deljenolistni trpotec

Čeprav je to vrsto težje najti na našem območju, je zelo pomembna in razširjena po celem svetu. Njegovi listi so tanki in nazobljeni, cvet pa je visok in v ozkem socvetju. Mladi listi se uporabljajo v prehrani. Mehkejši so in bujnejši v primerjavi z ostalimi vrstami. Prenaša težke pogoje in je ena izmed najbolj pogosto vzgajanih vrst.

Gojenje

Čeprav je trpotec ena izmed najbolj razširjenih rastlinskih vrst v naravi in kljub temu, da se lahko najde v divljini, še vedno obstaja potreba po njegovem gojenju iz komercialnih razlogov. V nadaljevanju prinašamo nasvete za najboljšo možno rodovitost.

Kolobarjenje

Trpotec je večletna rastlina, oziroma trajnica. Zato se najpogosteje ne vzgaja s kolobarjenjem, toda je še vedno potrebno izogibati se področjem, na katerih so se vzgajale druge trajnice. Ne moti ga bližina drugih rastlin, toda je, zaradi velike količine semen in možnosti hitrega širjenja, potrebno izbrati oddaljenejše mesto od kultiviranega vrta. Najboljše predkulture so prava žita, kot so pšenica in oves.

Zalivanje

Trpotec je zelo vzdržljuva rastlina, toda je tekom poletnega obdobja potrebno priskrbedi vodo za namakanje. Neredkokrat se nahaja ob poteh in raste tudi na najvročjih temperaturah med kamenji, vendar je trpotcu za vzgojo potrebno imeti razvite liste, pa je zato v sušnih časih priporočljivo uporabljati kapljično namakanje. Namaka se zvečer, uporabja se pa deževnica.

Gnojenje

Trpotec se goji zaradi listja in je za komercialne potrebe, kljub sposobnosti rasti tudi na revnih tleh, zemlji potrebna zadostna količina gnojila. Pri predelavi tal je potrebno uporabljati hlevsko organsko gnojilo ali kompost, ki je najboljše dodati zemlji tekom jeseni. Spomladi in na začetku poletja je rastline možno dohranjevati z mineralnim NPK gnojilom, s ciljem, da bi se list čim bolj razvil. Dodaja se lahko v obliki pelet ali se brizga neposredno na liste v tekoči obliki. Zaradi premora zemlje je možno eno leto vzgajati deteljo lucerno ter celotno setev preorati, s ciljem, da bi se prst obogatela z dušikom.

Razmnoževanje

Trpotec se razmnožuje izključno s semeni iz katerih se lahko dobijejo sadike za nadaljno vzgojo. Semena se oprašujejo in raznašajo s pomočjo vetra in živali, potrebno pa jih je zbirati, s ciljem, da bi se dobila zadostna količina semena za nadaljnje razmnoževanje. Zbirajo se ob koncu poletja in na začetku jeseni, ko so le-ta suha in pripravljena za skladiščenje.

Presajanje

Trpotec se lahko vzgaja v kontejnerjih za sadike in se pozneje presadi na končno mesto rasti. Pomembno je vsako rastlino seti v zasebno sadiko, z namenom, da bi se korenina pravilno razvila ter jih pozneje presaditi v zasebne luknje. Rastline se presajajo v zgodnjem spomladanskem času, šele potem, ko se prst namoči.

Tla

Trpotec ni izbirčen, kar se tiče tal. Ustrezajo mu povprečna tla, lahko raste tudi na ilovnatih in peščenih tleh, najbolj primerna zanj so pa humusna in bogata rjava tla. Rad ima, ko so tla dobro prezračena in ko imajo dobro drenažo. Lahko raste tudi na poplavnih tleh, vendar je pomembno, da se na njih voda ne obdržuje dolgo. K obdelavi tal sodi oranje v predsezoni za pripravo in odpravljanje plevela. Neposredno pred setvo je zemljo potrebno dobro razdrobiti.

Podnebje

Trpotec je rastlina zmernega podnebja in obožuje topla poletja ter mrzle in vlažne zime. Lahko se vzgaja v nižinskih, toda tudi v hribovitih pokrajinah. Naklon ga ne moti. Odporen je na slano in na sunke vetra ter zato lahko vzdrži tudi bolj kruta območja. Raste na neposredni sončni izpostavljenosti in ima veliko potrebo po svetlobi, čeprav uspeva tudi v napol zasenčenih področjih.

Sajenje

Trpotec se, zaradi svojetga ekonomskega pomena, vzgaja kot kultura. Glede na to, da ga je zelo lahko gojiti, se najpogosteje uporablja kot dodatni vir zaslužka. Zaradi enostavne sadnje in malih vlaganj je priljubljen v hribovitih krajih. Prinašamo nekaj nasvetov o pravilni sadnji.

Čas sajenja

Trpotec se lahko sadi dvakrat letno. Če se vzgaja v toplih regijah ga je potrebno posejati sredi februarja in ga posaditi v maju. Dobro prenaša velike temperaturne razlike, zato vzdrži tudi na temperaturah do -20°C. Zaradi izjemne trpežnosti je ena izmed redkih rastlin, ki se je zelo dobro prilagodila podnebnim spremembam.

Sejanje

Trpotec se najpogosteje seje iz semen, v gredice ali neposredno v tla. Seje se v ozke vrste na globino od 1 cm. Pri tem je zemljo potrebno trdno pritisniti zaradi boljšega klitja. Ne sme se pokrivati z zemljo, saj svetloba spodbuja boljšo rast. Za poletno proizvodnjo je potrebno 2g semen na m2, za jesenjo pa 4g na m2. Za neposredno setev je potrebno okrog 3 kg semen na hektar. Semena se na tak način sejejo z mehaničnimi sejalkami. Semena trpotca se odlikujejo z močno klijavostjo. Odvisno od temperature, vzklijejo v 15-20 dneh. Neposredna setev se opravlja konec marca ali na začetku aprila. Za boljše spodbujanje rasti je potrebno priskrbeti primerno namakanje.

Sajenje sadik

Trpotec se lahko posadi tudi iz že razvidih sadik, kljub temu, da je to redkeje v praksi. Sadike se presajajo iz kontejnerjev in potrebujejo 3 mesece, da bi se zadostno razvili. Potem, ko se izvlečejo iz zemlje jih je potrebno razširiti in pregledati korenino, ter jih pokriti z rahlo zemljo do višine, do katere so do tedaj bile pokrite. Pri sadnji sadik je potrebno pustiti vsaj 30 cm razmika med vsake izmed njih in 50 cm med vrsticami. S tem se omogoča pravilno razporejanje, ki je lažje za nadaljnje vzdrževanje.

Vzgoja v vrtu

Trpotec je potrebno vzgajati stran od drugih kultur, ki jih moti gosto porastitev ali plevel, zadadi njegove nagnjenosti k hitrim razmnoževanjem. Izjemno je vzdržljiv in je zaradi tega to najboljši način vzgajanja. Za rast rabi veliko sonca, zato ga je potrebno namestiti na svetlo ali napol zasenčeno mesto. Pri vzgoji v vrtu je pomembno izbrati ugoden položaj, na katerem se bo obdržal nekaj let.

Gojenje v rastlinjaku

Vzgoja trpotca v stekleniku je smiseln samo za vzgojo sadik. Rastlina se seje v februarju, potrebno pa je priskrbeti minimalno temperaturo klitja 10°C. V zaprtem je tudi nujno priskrbeti zalivanje. Optimalno je uporabljati sistem kapljičnega namakanja ali brizganje. Pri vzgoji v stekleniku jedobro ze mljo okrog sadik pokriti s folijo za vrt, s ciljem zmanjševanja izhlapevanja vlage in rasti plevela.

Gojenje v posodah

Trpotec ni lepa in okrasna rastlina, vseeno pa se lahko vzgaja tudi v posodah. Najpogosteje se vzgaja zaradi zdravilnih učinkovin. V posodi lahko vzdrži tudi čez zimo in je zato dobro izbrati širšo posodo, v kateri bi se lažje razširil. Potrebno je izbrati humusno zemljo ter priskrbeti dobro drenažo in pretok vode. Tekom poletnih mesecev ga je potrebno zalivati vsaj enkrat tedensko.

Nega

Glede na to, da je zelo vzdržljiv, trpotec zahteva minimalna vlaganja za vzdrževanje. Z namenom, da bi se dobil najboljši rezultat je pomembno upoštevati naslednjih nekaj nasvetov.

Faza mirovanja

Trpotec miruje po odpadanju cvetov - od novembra do februarja. Če so mladice zasajene v oktobru je tekom tega obdobja potrebno zaščititi nasad z vrtno zastirko ali ga pokriti z agrotekstilom ter ga ni treba zalivati ali dohranjevati.

Vzdrževanje nasada

Vzdrževanje nasada zajema okopavanje in kultiviranje ter odpravljanje plevela. Okopavanje med vrsticami je najboljše opraviti mehansko, potrebno pa ga je ponoviti 3 - 4 krat tekom vegetacije ter po potrebi, odvisno od količine plevela. S tem se ne le zmanjšuje plevel, temveč se tudi prezračujejo tla. Okopavanje je potrebno opraviti po vsakem nabiranju z namenom spodbujanja rastline k regeneraciji in zmanjševanja rasti plevela.

Redčenje

Trpotec je potrebno redčiti, če se na neki površini vzgaja več let zapored. Vse samonikle rastline, ki motijo pravilen razpored vrstic se odpravljajo s ciljem zmanjševanja možnosti širjenja bolezni. Redčenje je zaželjeno tudi po neposredni setvi, saj je možno z mehanično sejalko pustiti preveč semen.

Nabiranje

Listi se nabirajo pred cvetenjem, v juniju prvega leta in v maju vsakega naslednjega leta. Tekom prvega leta je možno nabiranje opraviti trikrat, v naslednjih pa gre lahko do petkrat. Listje je možno pokositi, toda to precej škoduje rastlini. Zato se načeloma nabira ročno. Po tretjem letu je donos manjši in slabše kakovosti ter je zato potrebno nasad obnoviti. Suši se lahko na soncu ali v sušilnicah na temperaturi 50°C. Za kilogram suhega listja je potrebno okrog 5 kg svežega. Po tretjem letu ali tudi prej se lahko izvlečejo korenine, ki se nanižejo na vrvico in se sušijo enako kot listje.

Skladiščenje

Posušeno listje se skladišči v vrečah na suhem in hladnem mestu ter se za nadaljno uporabo pakirajo v manjše, papirnate vrečke. Posušeni list ali korenina se lahko hrani dve leti.

Bolezni

Trpotec je zelo vzdržljiva rastlina in je, ker raste blizu tal, odporna na številne bolezni. Večina bolezni, ki lahko napadejo rastlino, so rešljive s pravilnim načinom sadnje in s prevencijo. Zato ni potrebno porabljati veliko denarja na njihovo zatiranje. V nadaljevanju prinašamo opis najbolj pogostih izmed njih in načine, kako jih preprečiti.

Pegavost listov

Pegavost listov je najpogosteje gljivična bolezen, ki lahko zadane trpotec iz nekaj razlogov. Najpogosteje gre za mehanske poškodbe, ki omogočajo lažjo okužbo. Tudi vlažno in toplo vreme lahko prispeva k širjenju gljivične okužbe. Bolezen povzroča značilne rjave pege, ki se spajajo v eno in lahko povzročiho sušenje listja. Zaradi izogibanja okužbam je potrebno uporabljati zdravo zemljo in poskrbeti za zadostno razdaljo med rastlinami. Okužene rastline je nujno potrebno odpraviti.

Gnitje korenin

Gnitje korenin je bolezen, ki jo povzroča bakterijska okužba, ki se širi v stoječi vodi. Nezadostnen predok vode povzroča gnitje korenin, kar lahko ogrozi celoten nasad. Rastlina najprej vene in je šele pozneje vidno, da začenja gniti. Dijagnoza se lahko opazi tudi na koreninah, ki spreminjajo barvo v temnorjavo ali črno. Potrebno je priskrbeti dobro drenažo tal in konstantni pretok vode.

Škodljivci

Trpotec ima močne liste in neprijetenj vonj in je zato nezanimiv škodljivcem. Še vedno pa obstaja en škodljivec, ki lahko rastlini škodi v značilni meri. Izvedite v nadaljevanju za koga gre.

Polži

Polži so vsiljivci, ki se hranijo z listi trpotca in jih zato lahko spomladi značilno poškodujejo. Glede na to, da je trpotec ena izmed prvih zelenih spomladanskih rastlin, se polži hranijo z njegovimi listi in ga mehansko poškodujejo. Razen tega, polži puščajo sluzave sledi polne z bakterijami in se s tem tvegajo nadaljnje bolezni. Rešitev je možna s pastmi s pivom, v katerem se utopijo, ali z uporabo palente, ki jih napihne in ubije. Učinkovito je tudi postaviti bakreno žico okrog gredice. Ne priporoča se uporaba polžomora, ker se s tem onesnažijo rastline.

Uporaba

Trpotec je precej preprosta, toda zelo uporabna rastlina. Lahko ga je najti v naravi in je tako njegova primarna uporaba bila čiščenje in pokrivanje ran po padcih. Razen tega obstajajo tudi nekateri drugi načini njegove uporabe, ki jih prinašamo v nadaljevanju.

Kulinarstvo

Od trpotca se v prehrani izkoriščajo mladi listi, ki se uporabljajo za solate, dodajajo se enolončnicam in omakam, vstavljajo se v likere in žganja za travarico, od njih se lahko tudi  pripravi pire. So trpkega okusa, vendar odpirajo tek. Od indijskega trpotca se vzamejo semena, ki se dodajo kašam in pudingom za pravilno prebavo.

Vse vrste trpotca so bogate z vlaknini, pa se zato jemanje priporoča osebam, ki imajo težave z zaprtjem. Bogati so tudi z vitamini C in K ter z železom in se z njihovo uporabo lahko prispeva k regulaciji količine železa v krvi.

Trpotec je medonosna rastlina. Njegov cvet privlači čebele zaradi tega, ker je zelo razširjen in ker dolgo časa cveti. Med od trpotca se lahko zbira posebej ali se dodaja cvetličnemu medu.

Kozmetika

Trpotec se uporablja tudi v kozmetiki, kjer je sestavina nekaterih preparatov. Najpogosteje se dodaja kremam, s katerimi se zdravijo kožne bolezni, kot so lišaji in iritacije. S pomočjo čistega soka od trpotca se čistijo in zmanjšujejo iritacije in rdečice ter se odpirajo pore. Zaradi tega je primeren za čiščenje obraza. Od soka se pripravlja tudi parna kopel za čiščenje por in se dodaja v vodice za izpiranje.

Medicina

Trpotec ima šoroko uporabo v ljudski medicini, najpogosteje kot oblogo za zdravljenje ran, ker je odličen antiseptik. Po padcu je potrebno vzeti čisti list in ga lahkotno pomečkati, da sok začne teči, ter ga nasloniti na rano. Sok bo zmanjšal oteklino in zaustavil krvavitev. Obloge od listja lahko pomirijo noge po dolgi hoji. Uporabljajo se tudi po pikih žuželk, v nekaterih krajih sveta celo tudi po ugrizih kač.

V lekarnah se lahko kupi trpotičev sirup, čeprav se le-ta lahko pripravi tudi doma. Sirup se naredi tako, da se zložijo plasti zmečkanih listov trpotca in rjevega slatkorja. Število plasti se določi po lastni želji. Potem, ko vse to odstoji čez noč, se lahko doda še nekaj plasti. Posodo, v kateri se pripravlja sirup je potrebno držati na hladnem in temnem. Nekateri viri navajajo, da jo je celo dobro zakopati. Po treh mesecih je sirup pripravljen za uporabo. Jemlje se pri bolezni pljuč in dihal, največ pa pri dolgotrajnem kašlju. Rahlja simptome grlobola in pripomore k povrnitvi glasu po hripavosti.

Iz suhih listov trpotca se pripravlja čaj, ki čisti organizem, učinkuje pozitivno na delovanje ledvic in jetre ter čisti krvotok. Razen tega se uporablja pri opustitvi kajenja, saj pomirja živčni sistem in zmanjšuje potrebo po tobaku.

Pri uporabi trpotca se je potrebno posvetovati z zdravnikom. Priporočljivo je, da se mu izogibajo osebe, ki imajo težave z želodcem. Pomembno je tudi ne pretiravati z njegovo uporabo, ker lahko povzroči pojav krvnih strdkov.

Zanimivosti

Trpotec je zelo stara rastlina. Obstajajo najdbe, ki pričajo, da se je uporabljal tudi do 6.000 let pred našim štetjem. Poznali so ga tudi stari Grki in Rimljani ter nomadski narodi, ki so ga uporabljali za zdravljenje ran in za premor živalskih nog po dolgih hojah. Zaradi te njegove najpomembnejše uporabnosti so ga zlahka razširili po celem svetu. Zaradi svoje nepredstavljivosti je bil zanemarjan, vendar se vnovič vrača v uporabo. Njegova zdravilnost je dokazana tudi s številnimi znanstvenimi raziskavami. Razen tega ga je lahko najti in vzgajati ter je ekonomsko izplačljiv. Danes je razširjen po celem svetu in kljub temu, da niti ena njegova vrsta ni strupena, nekatere izmed njih nimajo ne prehrambne niti zdravilne vrednosti.

Trpotec je, razen po tem, da je najbolj razširena rastlina na svetu, zanimiv tudi po tem, da je izjemno prilagodljiv in ima neverjetno gensko raznolikost. Narejena je znanstvena raziskava, ki je dokazala, da se je ta rastlina postopoma širila, vendar se je izjemno dobro prilagodila vsem pogojem zahvaljujoč prav njeni genski raznolikosti. S tem ne le, da "krši" pravila ekologije, temveč se šteje kot rastlina, ki je sposobna vzdržati najtežje podnebne spremembe. Njeno pogosto raznašanje te rastline je prispevalo k genski raznolikosti, zaradi česar je prilagodljiva tako hladnim, kot vročim podnebjem.

Zanimiva je tudi uporaba trpotca pri pripravi homeopatskih zdravil za preprečitev zobobola in bolečin v ušesih.