Podrobni nasveti o sajenju in vzgoji kakovostnih in bujnih grmovnic. Grm je olesenela rastlina, za katero je značilno, da se ne veji že od podlage in ne oblikuje debla kot drevesa.
Glede na to, da je možno drevo gojiti tudi kot grm ali pustiti, da grm doseže obliko drevesa, smo se potrudili pojasniti glavno razliko med grmovnicami in drevesi ter sestaviti čim popolnejši seznam vseh vrst grmovnic, ki uspevajo pri nas. Našli boste tudi podrobna navodila o vzdrževanju, obrezovanju, vzgojnih oblikah in sajenju v zaprtih prostorih v posodah ali neposredno na prostem.
Popis rastlin
- Bezeg
- Bršljan
- Bugenvilovka
- Cipresa
- Dren
- Fotinija
- Fuksija
- Hibiskus
- Hortenzija
- Jasmin
- Lešnik (Leska)
- Magnolija
- Malina (Malinjak)
- Okra
- Oleander
- Pampaška trava
- Pasijonka
- Praprot
- Ribez
- Rododendron
- Sadrenka
- Šipek
- Sivka
- Španski bezeg
Oblikovalci vrtov so si enotni, da so grmovnice zelo pomembne. Pomembno vlogo imajo na dvoriščih in vrtovih, saj pogosto vplivajo na oblikovanje glavnega videza vrta. Grmovnice zaradi svoje bujnosti, obstojnosti in kakovosti omogočajo ustvarjanje ogrodja, znotraj katerega se umeščajo druge rastline. Poleg tega, da tvorijo temelj vrta, grmovnice vrtu prinašajo tudi dekorativno vrednost, kot so vonj, prelepa stebla, pisani cvetovi, raznolikost listov in plodovi. Čeprav vsak grm krasijo najrazličnejše barve, oblike in načini vzgoje, obstaja tudi grm, ki ga lahko prilagodimo vsaki obliki in velikosti vrta.
Pri izbiri grmovja za okrasitev vrta je potrebno upoštevati več značilnosti. Najpomembnejše so značilnosti glede podnebnih razmer, sledijo način rasti, obseg in višina grma. Zelo pomembno najti najustreznejše mesto za rast grma.
Glede na velikost pri grmovju ločimo različne vrste pritlikave rasti ter vrste z razvejano, pokončno in kroglasto rastjo. Za nekatere vrste je značilna neenakomerna rast, zato jih je najbolje saditi ob zidu.
Sajenje grmovnic običajno poteka na enak način kot sajenje dreves -lahko jih takoj posadimo na stalno mesto ali kasneje presadimo. Če jih nameravate presaditi, je to potrebno storiti, preden se razvijejo korenine. Grmovnice, ki v naših krajih zaradi neugodnih vremenskih razmer ne morejo uspevati, posadimo v posode in jih po potrebi prenesemo v zaprt prostor.
Najboljši čas za sajenje grmovnic je pozimi. Priporočljivo je, da kupite sadike, ki so bile posajene v posodah, saj so njihove korenine bolj razvite in odporne ter bodo skozi vse leto lažje prestale sajenje.
Grme z golimi koreninami, ki smo jih gojili na gredicah in jih jeseni izkopali, sadimo v fazi mirovanja. Takšne sadike niso primerne za sajenje spomladi, saj bi takrat že morale imeti oblikovane popke.
Nabavite lahko tudi sadike, ki imajo korenine izkopane skupaj z zemljo in zavite v vrečke ali mreže. Tako ostanejo nedotaknjene in jih sadimo tudi v fazi mirovanja, zgodaj spomladi ali zgodaj jeseni.
Ko govorimo o sajenju v fazi mirovanja, se to nanaša na čas, ko vremenske razmere to dopuščajo in ko zemlja ni zmrznjena. Zemljo, v katero posadimo grm, je potrebno vnaprej dobro pripraviti - odstraniti je potrebno ves plevel, zemljo prekopati in ji dodati več hlevskega gnoja ali komposta.
Grme posadimo v sadilne jame, ki so 2- do 3-krat večje od premera koreninske grude. Grmovnice, ki so v loncih, posadimo na enak način v tla na gredico, grm z golimi koreninami pa tako, da je koreninski vrat v višini tal. Če sadimo grm, ki je bil izkopan skupaj z zemljo, je dovolj, da odstranimo zaščitne vreče ali mreže ter ga posadimo.
Kadar sadimo visoke grme, je potrebno grm postaviti v jamo in zraven zapičiti lesen kol, ki mu bo služil kot opora pri rasti. Grmi, ki jih nameravamo posaditi ob zid, naj bodo od njega oddaljeni vsaj 12 cm.
Grm je potrebno po sajenju obilno zaliti. Kadar grmovje sadimo na mestih, kjer je pogost močan veter, je potrebno razmisliti o zaščiti pred izsušitvijo.
Večina grmovnic ne zahteva posebne nege in vzdrževanja, zato jih pogosto posadimo z namenom vzdrževanja manj zahtevnih vrtov. Posebej je potrebno izpostaviti še hitro rastoče grmovnice, ki jih običajno sadimo za pokrivanje tal ter jih obdamo z zastirko iz proda ali lubja.
Foto: Pixabay