Blitva (lat. Beta vulgaris var. cicla) je dvoletna zelenjavna kultura, ki jo gojimo zaradi izjemo hranilnih listov. Pripada rodu Beta in družini ščirov (Amaranthaceae), kamor uvrščamo tudi špinačo in peso.
Blitva v prvem letu vegetacije razvije listno rozeto, ki je sestavljena iz številnih spiralno razvrščenih listov. Listi so precej veliki (do 50 cm), imajo zadebeljen in dolg listni pecelj. V drugem letu vegetacije se iz poganjka oblikuje cvetno steblo, ki zraste do 2 m v višino.
Blitva je zelo prilagodljiva rastlina, uspeva v mrzlem, zmerno toplem in vročem podnebju. Goji se tudi v planinskih krajih, saj se dobro prilagaja različnim podnebnim pogojem. Vseeno pa je najbolj prisotna na primorskem področju.
Večinoma jo uživamo kuhano, saj se ji s kuhanjem povečuje hranilna vrednost. Blitva je odlična zamenjava za špinačo, ima enak način priprave, lahko jo zamrznemo in podobna ji je tudi po okusu.
Sorodniki
Vrste
Ločimo dve osnovni vrsti blitve :
- kultivarji z dolgimi širokimi mesnatimi belimi listni peclji in valovito listno ploskvijo
- kultivarji s krajšimi, tanjšimi in zelenimi listnimi peclji ter z gladko oz. rahlo valovito listno ploskvijo.
Listna ploskev je lahko temno zelene, svetlo zelene ali rumeno zelene barve. Kultivarji (z namernim izborom vzgojene rastline, ki imajo želene uporabne ali dekorativne lastnosti) imajo pri blitvi naslednje lastnosti: rast v višino, odpornost na nizke in visoke temperature in odpornost na bolezni.
Srebrnolistna blitva
Srebrnolistna blitva je najbolj razširjena sorta blitve v Evropi, ki se seje celo leto. Listi se naberejo, ko dosežejo velikost človeške dlani ali zrastejo do velikosti 1 m. Ima temno zelene liste z močnimi belimi listnimi peclji. Ob srebrnolistni blitvi dobro uspevajo korenje, križnice, grah in redkvice.
Rdeča blitva
Rdeča blitva ali rabarbara je rastlina, ki jo prepoznamo po izrazitem rdečem steblu in žilah ter zelenih listih. Ta vrsta razvije globok in razvejan koreninski sistem z odebeljenim zgornjim delom. Spada v skupino lobodovk s krajšimi in tanjšimi stebli ter rahlo valovitimi listi.
Gojenje
Blitva je izjemno prilagodljiva zelenjavna kultura, ki jo enako uspešno gojimo v zmerno toplih kontinentalnih kot tudi v vročih priobalnih področjih, kjer se lahko uporablja za prehrano tudi v zimskem obdobju.
Tla
Čeprav blitva glede tal ni zahtevna, vseeno najbolje uspeva na globokih strukturiranih tleh. Ustrezajo ji tla, ki dobro prepuščajo vodo, imajo dobro kapaciteto zraka in pH med 6 in 8.
Podnebje
Blitva je izjemno prilagodljiva pogojem v svoji okolici, tleh in podnebju. Minimalna temperatura za klitje je 5°C, optimalna pa 16 - 24°C. Pri temperaturah nižjih od 5 - 10°C rastlina raste počasneje, optimalno pa raste pri 16 - 20°C.
Nekateri kultivarji lahko prenesejo tudi temperature višje od 30°C. Mlada in popolnoma razvita rastlina lahko prenese milejši mraz, zato lahko prezimi v priobalnem področju.
Čas sajenja
Blitva najbolje raste pri nizkih temperaturah, saj visoke temperature upočasnijo tvorbo listov.
Na vrtu posejte plodove 2 - 4 tedne potem, ko spomladi poneha mraz. Blitvo pa lahko v zaprtem prostoru posejete že 3 - 4 tedne pred zadnjim spomladanskim mrazom, rastline pa presadite na prosto, ko so visoke 8 - 10 cm.
Blitvo sejemo tudi poleti, če želimo jesensko žetev. Ko se blitva dobro ukorenini, bo tolerirala vročino in mraz. Pri podnebjih z blagim zimskim obdobjem, lahko blitvo gojimo tudi pozimi.
Kolobarjenje
Najustreznejši sosedje blitve so kulture kot so solata, čebula, grah, zelje in številne začimbnice: meta, materina dušica, koper, žajbelj. Ob blitvi še dobro uspevajo korenje, križnice in redkvice.
Blitve ne smemo gojiti na istem mestu vsaj 3 leta, kot tudi njej sorodnih rastlin iz družine lobodovk, kot so amarant, špinača in lobodika. Zraven blitve tudi ne smemo saditi krompirja, pese in paradižnika, ker privabljajo iste škodljivce, prav tako pa zraven blitve ne smemo saditi rastlin iz družine bučnic, kot so kumare, melone, buče in bučke, saj bodo te rastline tekmovale za hranila v tleh in lahko privabijo škodljivce, ki so škodljivi za blitvo. Ni priporočljivo, da blitvo gojimo med sončnice, saj sproščajo kemikalije, ki so lahko strupene za bližnje rastline.
Stročnice, predvsem fižol, grah, soja, bob, arašidi, mandlji in rožičevec so koristne rastline za blitvo. Te rastline si med seboj pomagajo pri razvoju in rasti. Stročnice namreč popravljajo nivo dušika v tleh, blitva pa zaradi visoke vsebnost magnezija lahko pripomore k večji proizvodnji klorofila v stročnicah.
Blitvo je bolje gojiti po kulturi, ki je bila gnojena z organskimi gnojili. Dobro je, če k blitvi sadimo vso zelenjavo, ki spada v družino čebulnic (Allium), primer teh rastlin pa so šalotka, česen, čebula, čemaž, por ali drobnjak. Člani družine kapusnic (Brassica) so nekatere izmed najboljših spremljevalnih rastlin blitve, vključno z zeljem, brstičnim ohrovtom, repo, kolerabo in zeleno solato.
Blitva ni primerna za gojenje na cvetličnem vrtu, vendar če v njeni bližini posadimo meto ali limonsko travo, lahko preprečimo, da bi se škodljivec bolšjak približal rastlini, kar zmanjša potrebo po uporabi pesticidov. Enoletnice, ki jih lahko posadimo poleg blitve, da privabimo koristne opraševalce, so močno dišeče rastline, kot sta velika kapucinka in grobeljnik, ki na gredah preprečujeta napad listnih uši. Za odganjanje škodljivcev blitve pa je koristen tudi ognjič, saj je dobro cvetoča rastlina, ki odganja gliste, ki bi se sicer hranile z blitvo.
Faza mirovanja
Faza mirovanja blitve, je stanje, v katerem rastlina ne raste in ne cveti, temveč počiva in se pripravlja na naslednjo vegetativno fazo. Ta faza je lahko posledica stresa, ki ga povzročajo zunanji dejavniki, kot so visoke ali nizke temperature, suša ali prekomerna vlaga, ali pa genetski dejavniki. V to fazo blitva preide pozno jeseni ali zgodaj pozimi, ko se rastlina začne pripravljati na prezimovanje.
Sajenje
Blitvo lahko gojimo izpostavljeno soncu, tolerira tudi delno senco. Najbolje raste na dobro obdelanih, dreniranih tleh, bogatih z organskimi snovmi. Čeprav kislih tal ne mara preveč, najbolje uspeva na rahlo kislih tleh.
Sejanje
Ko rastline razvijejo štiri prave liste, je potrebno nasad kultivirati in razredčiti, tako da med rastlinami ostane razmik 25 - 30 cm. V kontinentalnih področjih blitvo ponavadi sejemo spomladi (od marca do maja), na primorskem področju pa v avgustu.
Seme posejte okoli 2 tedna pred zadnjim mrazom približno 2 cm globoko v temeljito prekopana tla, ki ste jim dodali hranilne snovi v obliki komposta, postanega hlevskega gnoja ali kupljenega gnojila.
Razmik med semeni je odvisen od načina nabiranja. Ko bodo rastline razvile 4 prave liste, je potrebno vrste posevka kultivirati in razredčiti. Če nameravate med rastjo rastlin potrgati majhne liste, bodo potrebovale veliko manj prostora kot če pustite, da se glave povečajo.
Če boste liste pogosto nabirali in ti ne bodo veliki, lahko seme samo stresete v predvidene jamice in pustite, da rastline zrastejo. Če pa želite večje glavice in stebla ustrezne velikosti za kuhanje, posadite 2 - 3 semena, ki bodo oddaljena okoli 10 cm. Ko bodo vzklila, se bo na vsakem mestu pojavila močna sadika.
Za sajenje blitve je potrebno izbrati sončno mesto, ustreza pa ji tudi nekaj sence, kadar je vroče. Če blitvo posadite blizu višjih rastlin, lahko v poletni sezoni na ta način naredite senco.
Sajenje sadik
Čeprav blitvo običajno posejemo, je za zgodnji pridelek možno posaditi tudi sadike, ki smo jih predhodno vzgojili v zaščitenih prostorih. V zaprtih prostorih se blitvo goji za zgodnjo spomladansko in pozno jesensko pridelavo.
Seme posejte na posebno gredico ali v senčno kališče, ko pa se razvije nekaj listov, najbolje razvite rastline presadite na pripravljene gredice. Negujte jih enako kot tiste iz spomladanske setve in jih pogosteje zalivajte, še posebej, če je poletje vroče in ni dovolj dežja. Blitva, ki jo posejete konec poletja in v začetku jeseni, že jeseni razvije dovolj listov, glavno nabiranje velikih zelenih listov pa bo šele spomladi naslednje leto. Liste je potrebno nabrati, preden blitva vzcveti.
Na 1 m2 boste pridelali 2-3 kg listov. Sadike je v zaprtem prostoru potrebno 5 tednov ogrevati na temperaturi višji od 15°C. Sadimo jih v vrsti z razmikom 30 - 40 cm.
Gojenje na vrtu
Blitvo s kvalitetnimi listi boste pridelali, če boste izbrali dobro pognojena in globoko obdelana vrtna tla, bogata s humusom. Uspevala bo na soncu in v polsenci. Ko rastline vzkalijo, jih okopljite in razredčite na razdaljo 20 cm. Najbolje razvite odvečne rastline lahko posadite v novo gredico, ker blitva dobro prenaša presajanje. Z rednim okopavanjem, pletjem in zalivanjem po potrebi boste zagotovili dobro vegetacijo.
Gojenje v rastlinjaku
Po končanem klitju posode prestavimo v rastlinjake iz plastičnih materialov, ki so namenjeni za vzgojo sadik. Za namakanje uporabljamo premično napravo s programirano upravljavsko enoto. V zimskem obdobju uporabljamo talno gretje. Sadike je v hladnejšem obdobju možno vzgojiti v zaščitenem neogrevanem rastlinjaku.
Prednost imajo opremljeni prostori, ki zagotavljajo ugodno mikroklimo v rastlinjaku, saj se s tem zmanjšajo škodljivi zunanji vplivi. Veliko prednost imajo tudi dobro tehnološko opremljeni zaščiteni prostori, ker zagotavljajo varnost in stabilnost v času vzgoje, kar se odrazi v večjem pridelku. Z vzgojo sadik v kontroliranih pogojih ogrevanega prostora, se rastline optimalno razvijajo, hitreje dozorijo in tudi izkoristek obdelovalne površine je boljši.
V zaščitenem prostoru se čas setve določi glede na vrsto, čas in mesto vzgoje ter glede na klimatske pogoje tega področja. V času sajenja morajo biti sadike optimalno razvite, kar omogoči hitro ukoreninjenje in nadaljevanje rasti. Zaradi njene prilagodljivosti lahko blitvo gojimo celo leto, saj nima večjih zahtev niti glede tal niti ne zahteva obilnega gnojenja.
Gojenje v posodah
Blitvo lahko vzgajamo tudi v manjših cvetličnih loncih na svojem balkonu, saj ne potrebuje veliko prostora. Lahko jo posadimo tudi v hladnejšem obdobju, ker se prilagodi vremenu in ne bo zmrznila. Priporočljivo je uporabiti kvalitetno zemljo ter jo obogatiti z osnovnimi mikro in makro elementi, ki jih rastlina potrebuje.
Vzdrževanje nasada
Vzdrževanje nasadov blitve obsega redno zalivanje, ki je še posebej pomembno v sušnih obdobjih, redno gnojenje, da bo blitva plodna in zdrava, odstranjevanje odvečnih rastlin ter plevela, ki se pojavi med sezono, da ne zadušita rasti preostalih rastlin. Obvezno je tudi redčenje rastlin, da ostanejo le najbolj zdrave in najmočnejše, ter priprava nasadov na zimo, da rastlin ne poškoduje zmrzal ali druge vremenske razmere.
Nega
Gredice je zaželeno redno okopavati, odstranjevati plevel, občasno zaliti in po potrebi razredčiti. Blitvo lahko nabiramo celo leto tako, da odstranjujemo samo zunanje liste.
Bolj, ko boste blitvi odstranjevali liste, lepše in hitreje bo rasla. Če listov ne trgamo, uide v cvet. Blitvo je zelo škodljivo nabirati tako, da izpulimo celo steblo s koreninami.
Nabrane liste je potrebno hraniti v temnem prostoru pri temperaturi 4°C in 98% vlagi, da čim dlje ostanejo sveži.
Zalivanje
Rastlino je potrebno redno namakati, še posebej, če padavine niso enakomerno razporejene. Tla naj bodo vlažna, izogibajte pa se prekomernemu zalivanju. Blitva je pravzaprav odporna na sušo, prenese celo slano vodo.
Gnojenje
Blitva je rastlina, ki nima zahtevnega vzdrževanja in s katero med rastjo ne boste imeli veliko dela. Ni tako zahtevna kot številna druga zelenjava in ni vam potrebno nenehno skrbeti, ali jo je potrebno gnojiti in dohranjevati. Zadošča, če jo sredi poletja enkrat dobro nahranite s standardnim gnojilom.
Blitvo gojimo s kolobarjenjem za kulturami, ki so bile gnojene s hlevskim gnojem. Kot pripravo na setev pa je srednje rodovitna tla potrebno pognojiti s 500 kg/ha NPK v odmerku 7:20:30 in 200 kg/ha UREE. Dodatno gnojenje med vrstami s po 50 kg/ha KAN-a je potrebno med kultivacijo in po prvem obiranju.
Razmnoževanje
Blitvo razmnožujemo s semenom. Setev običajno opravimo spomladi ali zgodaj poleti, semena pa posadimo v vrste z dobro pripravljeno in s hranili bogato zemljo. Semena pokrijemo s tanko plastjo zemlje in zalijemo. Ko rastline zrastejo do določene velikosti, jih lahko presadimo na stalno mesto v vrtu.
Razen s semeni lahko blitvo razmnožujemo tudi z rezanjem starih rastlin. Ta metoda se uporablja, ko so rastline že proizvedle semena ali z delitvijo rastline, metoda, ki se uporablja za pridelavo novih rastlin iz starih. Rastlino lahko razmnožujemo tudi s cepljenjem. To je tehnično zahteven način pridobivanja novih rastlin iz starih, ki zahteva strokovno znanje in izkušnje.
Presajanje
Pred presajanjem je treba zemljo dobro pripraviti. To storimo z gnojenjem, odstranjevanjem plevela in rahljanjem prsti. Najboljši čas za presajanje blitve je pomlad ali zgodnje poletje, ko so rastline mlade in jih je enostavno presaditi, pri tem pa je treba izbrati tiste, ki so zdrave in dobro izgledajo.
Rastline skupaj z zemljo okoli korenin previdno izkopljemo, kar lahko storimo ročno ali z vrtnim orodjem, nato pa jih presadimo v pripravljeno zemljo na medsebojno razdaljo 20 - 25 cm. Po presajanju je treba rastline dobro zaliti, da preprečimo izsušitev zemlje ter jih redno spremljati in zaliti vsakič, ko se zemlja posuši.
Pomlajevanje
Blitvo lahko pomladimo z rezanjem starih rastlin. To metodo uporabimo, ko so rastline že pognale semena. Z obrezovanjem odstranimo zgornji del rastline, preostali del pa pustimo, da se ponovno ukorenini in da iz nje zrastejo novi poganjki. Pomladiti jo je mogoče tudi z delitvijo rastline, metodo, ki se uporablja za pridelavo novih rastlin iz starih. Rastlino je treba skrbno izkopati, razdeliti na več delov in presaditi v novo zemljo.
Redčenje
Redčenje blitve je postopek odstranjevanja odvečnih rastlin iz vrst, da se zagotovi, da druge rastline dobijo dovolj prostora in hranil za rast, kar se običajno izvede, ko rastline zrastejo nekaj centimetrov visoko. Če blitvo sejemo neposredno v zemljo, je treba semena redčiti, ko rastline zrastejo do nekaj centimetrov višine. Rastline odstranimo tako, da ostanejo le najbolj zdrave rastline, ki so med sabo oddaljene 20 - 25 cm.
Priprava na naslednjo sezono
Da bo zemlja spomladi pripravljena za sajenje blitve, je potrebno odstraniti vse rastline, listje in rastlinske ostanke, ki so se razvili med sezono, ter odstraniti med sezono razvite plevele. Zatem je treba zemljo dobro zrahljati, da se korenine rastline zlahka razvijejo. Blitva ima rada rodovitno zemljo, bogato s hranili, zato jo pred sajenjem pognojimo, po gnojenju pa zemljo dobro poravnamo in naredimo vrste za sajenje v medsebojni razdalji 20 - 25 cm. Pred sajenjem je treba tla dobro zaliti, da so dovolj vlažna za sajenje.
Bolezni
Za preventivno zaščito pred boleznimi (peronospora, rja, listna pegavost in pepelovka) je najpomembnejše kolobarjenje, izogibanje sosednjim kulturam kot so: pesa, sladkorna repa, repa ter uporaba tretiranega semena. Ko opazimo prve znake bolezni, je smiselno okužene rastline izpuliti. Če uporabljamo fungicid, je pomembno paziti na karenco (najkrajše obdobje, ki mora preteči od zadnje uporabe zaščitnega sredstva do prvega nabiranja oz. žetve), kar velja tudi za insekticide.
Kadar so rastline blizu druga drugi, se okužbe širijo in preidejo v korenine, zato je potrebno rastlinam zagotoviti dovolj prostora in se ne smejo dotikati. Blitva ima rada vlago, zato ima po suši slab okus, stoječa voda pa poveča možnosti okužbe. Izogibajte se prekomernemu zalivanju in pazite, da se tla dobro posušijo. Za zaščito rastlin pred insekti lahko uporabljate tudi pregrade.
Da bi preprečili bolezni in poškodbe, je potrebno slediti ustreznim korakom, vendar pa lahko kljub vašim velikim naporom, rastlina zboli. Pri zdravljenju obolelih rastlin upoštevajte, da hitreje ko boste odreagirali, tem bolj je verjetno, da boste lahko rešili pridelek. Če na listih opazite znake bolezni ali poškodb, jih odstranite, da preprečite širjenje na druge liste. Če se rastlinam po 1 tednu stanje ne izboljša oz. se celo poslabšuje, jih izpulite. Pri glivičnih okužbah (npr. plesen) lahko poskusite z uporabo fungicidov. Prav tako lahko uporabite insekticid, kadar so na listih škodljivci. Vedno pa je bolje delovati preventivno, kar tudi pomeni, da se na vrtu izogibamo uporabi kemikalij.
Pegavost listov
Pegavost listov povzroča glivica Cercospora beticola, ki je najpogosteje prisotna na kontinentalnih področjih, kjer se goji sladkorno repo. Značilni so majhni sivkasto rjavi madeži premera 2 - 3 mm z opaznim rdečkastim robom. Bolezen se ponavadi pojavi na starih listih, ker pa se bolezen širi, rastlina propada.
Povzročitelj se prenaša s semeni ali pa se čez zimo nahaja na obolelih rastlinskih ostankih v zemlji. Optimalna temperatura za rast glivic je 25 - 32°C (ponoči 16°C ali več) in 98% relativna vlažnost zraka. Širi se z vetrom ali kapljicami vode. Možnost okužbe v naslednji sezoni bistveno zmanjšamo s kolobarjenjem in odstranjevanjem okuženih rastlin.
Peronospora
Bolezen povzroča Peronospora farinosa f. betae; f. Spinaciae in prav tako napada liste blitve. Vidna je na zgornji strani lista, kjer se pojavijo rumene pege različnih oblik in velikosti. Na spodnji strani lista pa se pojavi sivo vijolični premaz, kadar so noči vlažne in tople. Napadeni listi postanejo mehurjasti, se zvijajo in na koncu porumenijo ter odpadejo. Oospore peronospore dolgo preživijo v zemlji, zato je bolezen usodna za rastline, še posebej za špinačo.
Rja
Rjo povzroča Uromyces betae. Na zgornji in spodnji strani lista nastanejo "mehurčki" oranžne ali rjave barve, ki postanejo kasneje temno rjavi. Bolezen zelo zmanjša tržno vrednost blitve. Rji ustreza spomladansko vlažno in toplo poletno obdobje.
Škodljivci
čeprav je blitva odporna, obstaja nekaj škodljivcev, ki lahko uničijo vaš pridelek in na katere morate biti pozorni. Ukrepati je potrebno tudi proti običajnim žuželkam in polžem, ki povzročajo težave listom.
Listna uš
Listna uš povzroča neposredno škodo, saj sesa rastlinske sokove. Prenaša številne viruse in se hitro razmnožuje. Uš je velika do 4 mm, lahko ima krila ali pa je brez njih. Pojavi se v toplem, suhem ali deževnem obdobju, ponavadi pride do okužb spomladi in jeseni.
Optimalna temperatura za njihov razvoj je od 20 - 28°C. Listna uš povzroči zastoj rasti, gubanje listov, spremembo barve listov, izločanje medene rose, ki privablja mravlje in glivice, ki se z njo prehranjujejo, nepravilno rast plodov, izpust toksinov v rastlino… Povzroči tudi pojav sajaste plesni, vnos rastlinskih virusov v rastlino preko sline.
Blitvin rilčkar
Blitvin rilčkar (lat. Lixus junci) je hrošč trdnega telesa, ki grize liste blitve od robov proti sredini. Ličinke so belkaste barve in živijo v peclju ter cvetnem steblu, kamor jih odloži odrasla samica. V začetku aprila, ko se temperature povišajo do 12°C, postanejo aktivne. Blitvin rilčkar je razširjen samo na primorskem področju.
Veliki slinar
Veliki slinar (lat. Limax maximus) povzroči veliko škodo, ker grize kalčke, mlade rastline in liste. Največ škode naredijo ponoči in ob vlažnem vremenu. Odkrijemo jih po sluzastih sledeh, srebrnih pegah ali ostankih izločkov. Čebula in česen jih zaradi močnega vonja odbijata, zato se jima izogibajo.
Uporaba
Blitva mogoče ni najpogostejša vrtna zelenjava, a je vedno bolj priljubljena zaradi vsestranosti in obstojnosti. Lahko vam deluje kot še eno listnato zelenje, vendar lahko stebla tudi kuhate kot šparglje.
Blitva ima velike liste in je podobna špinači, le da jo je lažje vzgajati. Vse vrste blitve imajo zelene liste, se pa razlikujejo po barvi stebla. Lahko gojite roza, rdečo, rumeno ali belo blitvo in na ta način dodate svojemu vrtu določeno barvo.
Nabiranje
Pri blitvi ni večje razlike med nabiranjem in gojenjem, saj liste lahko nabiramo celo sezono med tem, ko rastlina raste.
Nabiranje je večkratno z odstranjevanjem zunanjih listov, kar omogoča nadaljnjo rast rozete in podaljšanje obiranja za približno 2 meseca v spomladanskem, oziroma 4 - 5 mesecev v jesenskem in zimskem obdobju.
Blitvo spomladanske setve naberemo po 60 dneh ali po 30 dneh po presajanju.
Ko zunanji listi zrastejo do dolžine 10 - 15 cm, jih lahko naberemo. Vedno nabirajte le zunanje liste, ne pa manjših notranjih listnih poganjkov, ker boste s tem uničili rastlino. Pri rezanju listov bodite nežni. Namesto vlečenja in trganja listov uporabljajte nož ali vrtne škarje.
Če bi želeli uporabiti tudi samo steblo kot zelenjavo, je potrebno rastline pustiti, da rastejo dlje časa, dokler se ne oblikuje glavica, saj bodo takrat stebla dovolj velika za uporabo. Ko odrežete glavico, pustite nekaj cm stebla, tako da si bo rastlina lahko opomogla in nadaljevala rast z več listi. Mlado blitvo pri nabiranju izpulimo skupaj s korenino, saj se jo tako hkrati redči. Pri starejših rastlinah pa se nabirajo zunanji zdravi in nepoškodovani listi.
Liste lahko nabirate do prvega močnega mraza, saj nekaj milejšega mraza rastlini ne bo škodovalo. V blagih klimatskih pogojih lahko blitvo gojimo in nabiramo celo zimo, dokler je temperatura nad lediščem.
Obseg skupnega pridelka je težko oceniti, saj je odvisen od pogostnosti nabiranja listov ter vsakokratne nabrane količine. Okvirno velja, da če imate 2 - 3 rastline na osebo, boste imeli zadostno zalogo skozi celo poletje.
Sušenje
Blitvo lahko sušimo, vendar to ni običajen način konzerviranja in shranjevanja, saj s sušenjem izgubimo del vitaminov in drugih hranilnih snovi, posušeno blitvo pa redko uporabljamo v kuhinji. Namesto tega se blitvo pogosto konzervira v tekočem sirupu ali posuši in zmeša z drugimi posušenimi zelišči, da lahko z njo naredimo začimbo, ki jo bomo uporabljali v kuhinji.
Skladiščenje
Blitvo je potrebno nabrati tik pred uporabo, saj je ni možno dolgo hraniti. V hladilniku listi pri temperaturi 4°C zdržijo 3 - 5 dni.
Manjše liste je možno zamrzniti in s tem hraniti dlje časa. Liste operite in jih približno 3 minute blanširajte, potem pa zamrznite. Zmehčani listi so primerni za kuhanje, ne pa tudi za solate ali surovo uporabo.
Blitvo pakiramo v posodice, obložene s plastično folijo, kar omogoči da se dlje časa ohrani v trgovini. Možno jo je tudi 7 - 12 dni skladiščiti v hladilniku pri 0°C in zelo visoki zračni vlagi.
Ozimnica
Kulinarika
Blitvo je najbolje pripraviti in postreči takoj, ko jo naberemo, saj s tem ohranimo vse hranilne vrednosti. Speremo jo pod hladno tekočo vodo, ne smemo pa je namakati. Odstranite del lista, ki je rjav, sluzast ali poln luknjic. Liste narežite na koščke, dokler ne pridete do stebla.
Najbolj zdrava metoda je, če blitvo samo skuhamo, saj se s tem sprosti kislina, ki povečuje sladkost. Blitvo damo v lonec z vrelo vodo in kuhamo 3 minute. Med kuhanjem lonca ne pokrijte, ker se s paro lahko sprostijo oksalne kisline. Blitvo vzemite iz vrele vode in jo odcedite. Presežek tekočine iztisnite z vilice in jo dajte v skledo, kjer ji po okusu dodate kis in olivno olje. Lahko jo dodamo tudi testeninam (prelito z olivnim oljem, limoninim sokom in česnom), dodamo omletam ali uporabimo pri pripravi vegetarijanskih lazanj.
Blitvo lahko tudi zamrznemo. Ko smo jo skuhali, odcedili, iztisnili presežek vode, jo damo v zamrzovalno vrečko, iz katere iztisnemo presežek zraka. Na ta način jih lažje zložimo v zamrzovalnik in uporabljamo naslednjih 6 mesecev.
Medicina
Blitva je mogoče ena najbolj hranljivih zelenjav, ki jih lahko vzgajate. Nedavne raziskave so pokazale, da vsebuje najmanj 13 različnih polifenolnih antioksidantov. Eden izmed njih je folna kislina, ki pomaga pri uravnavanju sladkorja v krvi tako, da preprečuje razgradnjo ogljikovih hidratov v enostavne sladkorje in je zato koristna za diabetike.
Rdečkasto vijolična stebla blitve vsebujejo betacianin, ki podpira imunski sistem telesa zaradi svojega antioksidacijskega, protivnetnega in detoksičnega učinka. Prav tako zmanjšuje količino kisika, ki je potreben med vadbo in je koristen pri številnih dietah.
Blitva vsebuje tudi manjše količine tiamina, riboflavina, niacina, pantotenske kiseline, vitamina B6, kalcija, fosforja, cinka in selena. Vsebuje tudi antioksidanta alfa in beta-karoten, lutein, zeaksantin in holin.
Skodelica blitve zagotovi 44% dnevnega vnosa vitamina A in 18 % priporočene količine vitamina C. Prav tako ima visok delež vitamina K, ki preprečuje osteoporozo. V skodelici surove blitve je 103 mg natrija, kar znaša 4,5 % priporočene dnevne doze, tako da blitvi soli ni potrebno dodajati.
Zanimivosti
Vse zelenjavne kulture iz rodu Beta izvirajo s področja okoli Sredozemskega, Jadranskega in Kaspijskega morja, kjer še danes rasteta njihovi divji sorodnici Beta vulgaris var. maritima in Beta patula.
Blitvo se goji kot zelenjavo že 2.000 let, saj so jo našli v spisih starih Grkov in Rimljanov.
Blitva je kraljica vzdevkov. Znana je tudi kot srebrna pesa, večna špinača, pesina špinača ali listna pesa.
Skodelica narezane blitve ima samo 35 kalorij, zagotovi pa več kot 300 % dnevne potrebe po vitaminu K.
Kadar jemo blitvo surovo, ima lahko grenak okus, vendar ga lahko odstranimo s kuhanjem. Grenkobo povzroči oksalna kislina v zelenjavi, ki lahko v veliki količini pri posameznikih povzroči zdravstvene težave.
Foto: Jackmac34 / Pixabay
Dodaj odgovor