Kukavičevka (lat. Orchidaceae) ali orhideja sodi v družino rastlin s približno 1.000 rodov in ima med 15.000 in 30.000 vrst, zaradi česar jih je zelo težko razlikovati. Drugo ime za kukavičevko je "kraljica rož". Ime "orhideja" izvira iz grške besede, ki pomeni testis.
Izvira iz regionov v Aziji, Avstraliji, na Himalajih in na Filipinih. Kukavičevke obstajajo skoraj 200 milionov let in rastejo širom sveta, razen na Antarktiki, vendar so vseeno endemi - večino kukavičevk lahko najdemo samo na nekaterem specifičnem mestu in nikjer drugje. Kukavičevke naravno rastejo v vseh barvah razen modre in črne. Če kupite kukavičevko z opazno modro ali črno barvo, to pomeni da so pobarvane in se zato ne čudite, ko vam bodo čez nekaj mesecev izrastli novi cvetovi z drugačno, najpogosteje belo barvo.
Okrog 70% kukavičevk je epifitov (rastline, ki rastejo iz dreves, korenine so jim vezane za tla). Ostalih 30% sodi v litofite (rastline, ki rastejo na stenah). Listi in cvetovi epifitov rastejo iz zadebljenih psevdolukovic, ki imajo funkcijo organa za hranjenje vode pri kukavičevkah, ki prebivajo v toplejših in suhih podnebnih pogojih. Če so zdravi so listi zeleni in trdni. Številni cvetovi cvetijo obrnjeni obratno. Venčni listi so zelo modificirani, rastejo dvostransko, simetično in oponašajo rast svojega sosednega venčnega lista.
Tudi velikost varira od nekaj milimetrov do trenutnega rekorderja za največjo kukavičevko, z imenom "Grammatophyllum speciosum", ki meri 7 m v višino. Kukavičevke imajo kapsule, v katerih so nameščena semena, ki spominjajo na prah. Njihovo seme se v naravi širi s pomočjo vetra. Kapsule so polne s tisočimi drobnimi semeni, ki ne vsebujejo takoimenovanega "endosperma" (rezervno hranljivo snov v semenih, s katerimi se kalčki hranijo).
Večina kukavičevk je saprofitnih, kar pomeni, da hrano dobivajo iz mrtvih organskih snovi, namesto s fotosintezo. Vsaka kukavičevka ima značilno, visoko razvito ustnico - venčni listek, ki štrli med ostalima dvema listkoma, vendar se zgodi, da so vse tri združene skupaj. Vsaka kukavičavka, oziroma orhideja, se razvija s ciljem privlačenja določenega opraševalca, kar je prispevalo k njihovi ogromni raznovrstnosti. Pogosto lahko slišimo mite o težavnosti vzdrževanja kukavičevk, vendar temu v praksi ni tako, če jim omogočimo najboljše pogoje.
Vrste
Redke in ogrožene vrste so drage zaradi povpraševanja, omejene ponudbe ali težav pri transportu v tujino. Morajo imeti primerne papirje in so včasih vzrok visokih carinskih dajatev. Nekatere vrste kukavičevk lahko presegajo težo ene tone (kot je to primer z Grammatophyllum speciosum), druge so pa visoke le nekaj milimetrov.
Orhideje so razdeljene na:
- Terestriške - ne proizvajajo zračnih korenin, temveč držijo korenine v tleh in so zato idealna izbira za sajenje na vrtu. Lahko se razvrstijo v dve splošne skupine: posanezne in skupinske;
- Epifitske - okrasne vrste, ki pretežno izvirajo iz tropskih krajih in rastejo nad tlemi.
Glede na način rasti se kukavičevke delijo na monopolialne in simpodialne.
Monopodialne orhideje
Monopodialne kukavičevke imajo eno glavno steblo, ki raste navpično, z niz listov, ki rastejo na izmeničnih straneh. Rastejo neprekinjeno, a cvetna stebla izhajajo iz glavnega stebla med listi.
Simpodialne orhideje
Simpodialne kukavičevke imajo korenine, iz katerih izhaja niz navpičnih izrastlin, običajno po ena letno. Že prej omenjene psevdolukovice (zadebljene izrastline) so prisotne pri teh kukavičevkah. Večina kukavičevk so simpodialne. Nekatere vrste imajo specifičen vonj iz katerega se izdelujejo parfumi, kot je to, na primer, vrsta Vanilla planofolia ali vonj, ki ga biste najraje pozabili, kot na primer vrsta Bulbophyllums.
Razdelimo jih tudi glede na temperatire, ki jih preferirajo, in sicer na tri skupine:
- Orhideje, ki imajo rade nizke temperature. Le-te preferirajo temperature med 16°C in 20°C poleti in ne manj kot 10°C pozimi. V to skupino sodijo Cymbidium, Dendrobium, Odontoglossum in Miltoniopsis.
- Orhideje, ki imajo rade zmerne temperature. Le-te preferirajo temperature med 18°C in 24°C. V to skupino sodijo Cattleya, Cambria, Paphiopedalum in Oncidium.
- Orhideje, ki imajo rade visoke temperature. Le-te preferirajo temperature med 21°C in 29°C poleti in nikakor nižje od 18°C pozimi. V to skupino sodijo Phalaenopsis in Vanda.
Orhideje lahko razdelimo tudi glede na količino vode, ki jo zahtevajo, in sicer na:
- Orhideje, ki imajo rade stalno vlažnost, kot so Paphiopedilum, Miltonia, Dontoglossum in Cymbidium.
- Orhideje, ki imajo rade vlažnost le v času rasti, kot so Cattleya, Dendrobium, Oncidium in Brassia.
- Orhideje, ki preferirajo popolno suhost med zalivanjem, kot so Ascocenda, Phalaensopsis in Vanda.
Nekatere izmed najbolj znanih vrst kukavičevk so:
- Phalaenopsis je orhideja, ki jo najpogosteje kupujemo v trgovinah. Pridejo v najrazličnejših barvah in so enostavne za gojenje. Za najboljše rezultate jih gojite kar v kuhinji ali kopalnici.
- Dendrobium, ki obožuje hladne pogoje.
- Vanda, ki običajno cveti med pomladjo in jesenjo. Gre za tropske rastline, čigavi veliki in pisani cvetovi resnično obožujejo toploto.
- Cypripedium, ki je znana tudi kot copatica, in se lahko goji na vrtu.
- Odontoglossum, ki ima zanimiv vzorec na cvetovih in ga pogosto umenujejo "metulj orhideja". Rada ima hladnejše pogoje za rast.
- Cambria je hibrid Odontoglossuma, ki tudi obožuje nižje temperature.
- Oncidium, znan tudi kot "plesoče dame" in cveti jeseni.
- Miltonia, ki ima edinstven videz, saj je polovica cvetov drugačne barve in zato izgleda kot da bi cvet nosil masko. Rada ima hladnejše temperature.
- Paphiopedilum, ki je tudi znana kot "copatica" in ceti od novembra do marca.
Gojenje
Orhideje vedno gojite v posodah, ki so nekaj manjše od korenin rastline. Če je posoda prevelika, korenina ne bo dobivala zadostno količino svetlobe in bo zato rast orhidej nemogoča. Če ste pravkar kupili kukavičevko in jo želite posaditi v vrt je to najboljše narediti spomladi.
Tla
Ključni dejavnik za izbiro primernih tal za sajenje orhidej je razumevanje njihovih edinstvenih korenin. Nekatere korenine vaših kukavičevk se vkopajo v zemljo, ostale pa potujejo po drugačnih poteh izven steklenice. Ta pojav je povsem normalen za epifitske vrste kukavičevk, ki imajo zračne korenine.
Korenina orhideje večinoma rabij več zraka, kot ga lahko najde v tleh in zato rastejo na tleh in ne v njemu. Hkrati rabijo vlažna tla in je zato težko najti optimalne pogoje. Izkušeni ljubitelji kukavičevk uporabljajo materiale, kot so skorje, mah sfagmuma, kososove luske in stiropor kot zamenjavo za navadno zemljo.
Korenine orhidej so pokrite z belo snovjo, ki absorbira vlago in mora biti izpostavljena zraku. Kukavičevke, ki rastejo na tleh se ponavadi gojijo v humusno bogatih tleh, kar pomeni, da jih večinoma sestavljajo organske snovi brez strukture. Za razliko od ostalih rastlin, ki preferirajo gosta organska tla, kukavičevke uspevajo na bolj grobih in prezračnih podlagah.
Poiščite substrat, namenjen orhidejam in uporabite velike kose skorje. Krupnejše zmesi bodo spodbudile primerno drenažo in bodo hkrati zagotovile zadostno količino zraka, ki bo cirkuliral okrog korenine.
Podnebje
Zaradi dejstva, da obstaja tako veliko število različnih kukavičevk, je težko povedati, da določeni pogoji ustrezajo vsaki izmed njih. V vsakem primeru, ne boste naredili napake, če jih držite na mestu z veliko svetlobe, ki vendar ni neposredno izpostavljeno močni svetlobi. Obožujejo rasti v vlažnih pogojih, toda je odgovarjajoče podnebje spet odvisno od vrste kukavičevke.
Veliko število terenskih vrst dobro preživi tudi na temperaturah pod ničlo, nekaterim so celo potrebne hladne temperature za cvetenje. Večina kukavičevk najboljše raste na temperaturi 16°C.
Čas sajenja
Orhideje je najboljše saditi, ko so zunanje temperature med 10°C in 27°C.
Kolobarjenje
Dobro se ujemajo z drugimi tropskimi rastlinami, kot so filodendroni, fikusi, bananovci in palme, ki bodo v vsakem primeru prerastle orhideje. Le-te se bodo vezale s koreninami na močnejše sosede in bodo tako stabilnejše.
Sajenje
Orhideje ne smemo popolnoma pokrivati z zemljo pri sajenju, ker ne rastejo v tleh, temveč na njih. V nadaljevanju sledijo pogoji za pravilno sajenje kukavičevk.
Sejanje
Orhideje je težje gojiti iz semena in to je glavni razlog za nekaj višjo ceno te rastline. Orhideje iz semena se običajno gojijo v visoko kontroliraneih laboratorijih. Razmnoževanje kukavičevk iz semen je precej težko. Semena kukavičevk ne vsebujejo hranljivih tkiv za skladiščenje, kot je to primer s semeni drugih rastlin. Če želi, da bi se razvilo, mora seme sleteti na mesto, kjer bo našlo določeno vrsto glivic, ki lahko prodrejo v njegove korenine in pretvorijo hranljive snovi v uporabno obliko.
Kapsula s semeni kukavičevk običajno izpušča na milione mikroskopskih semen, ki se lahko raznašajo na stotine kilometrov okrog matične rastline.
Če želite razmnožiti orhideje iz semen, to morate početi v sterilnih pogojih. Seme se mora vzgajati v želatinasti snovi, ki vsebuje hranljive snovi in hormone rasti. Morate biti zelo potrpežljivi. Potrebno je več mesecev, preden se razvijejo prvi listi, vendar bodo tudi tedaj vidni le s pomočjo povečevalnika. Korenine se pojavijo šele pozneje. Minilo bo najmanj tri, lahko tudi osem let, preden prvič opazite cvet.
Sajenje sadik
Če planirate presajati orhidejo, morate počakati, dokler ne odpadejo cvetovi. Sadike umijte z mlačno vodo in jih potem posadite v izbrano posodo, na razmiku 2 cm. Posodo držite na toplem in sončnem mestu. Po prvem tednu pršite sadike z vodo nekajkrat dnevno. Presadite kukavičevke v posebne posode potem, ko prerastejo prvotno posodo.
Občutno lažje je razmnoževati orhideje z deljenjem. Toda v tem primeru morate vedeti, da se vsaj eno morate odpovedati cvetu rastline. Čim večja je rastlina, tem več cvetov lahko rodi. Majhne delitve rabijo več let preden dozorijo.
Gojenje na vrtu
Orhideje bodo uspešno rastle v našem vrtu, če jih zaščitimo pred mrazom, dežjem, odvečnega sonca in vetra. Uspevajo na obalnih področjih, kjer se lahko držijo na odprtem tekom celega leta. Če so napovedane temperature pod 4°C jih raje vnesite notri.
Najpomembnejše je izbrati primerno orhidejo, ki ustreza pogojem, v katerih živite. Nekatere izmed vrst, ki uspevajo v vrtu so Cattleya Alliance, Cymbidium, Dendrobium, Epidendrum in Oncidium.
Gojenje v rastlinjaku
Rastlinjaki so lahko idealna opcija za orhideje, saj v njih lahko kontroliramo klimo in posnemati naravno okolje kukavičevk. Potrebno je zagotoviti visoko vlažnost, tople dnevne in nekaj nižje nočne temperature, kot tudi zadostno cirkulacijo zraka. Najpogostejša vrsta, Phalaenopsis, zahteva rahlo svetlobo in je odlična za gojenje v rastlinjakih.
Gojenje v posodah
Posode, ki orhidejam najblj ustrezajo, lahko kupimo ali izdelamo sami. Najbolj primerne so prozorne posode z velikim številom lukenj na dnu, ker je orhidejam potrebno omogočiti popolno sušenje med zalivanji. Kukavičevkam je tudi potrebno zagotoviti ustrezno vlažnost, od 50% do 70%, kar je več od povprečne sobne vlažnosti zraka.
Vzdrževanje nasadov
Premajhna količina svetlobe je eden izmed največjih problemov pru vzdrževanju kukavičevk. Vrste z debelejšim in pokončnim listjem prenesejo več svetlobe kot one s tanjšimi in vodoravnim listjem. Kukavičevko je treba dohranjevati enkrat mesečno. Zaželjeno je zalivanje v majhnih količinah vsak teden, če je v fazi obnavljaja/mirovanja.
Orhideje najboljše rastejo zraven oken, ki gledajo proti jugu ali vzhodu. Okna, ki gledajo proti severu na splošnem ne dobivajo dovolj svetlobe (na severni polobli). Po drugi strani pa se okna, ki gledajo proti zahodu preveč ogrevajo v popoldanskem času. Vzhodna okna dobivajo večino svoje svetlobe zgodaj zjutraj, tako da je njena intenziteta običajno nižja v primerjavi z južnimi.
Nega
Orhideje zahtevajo veliko več pozornosti v primerjavi s povprečnimi rastlinami, vendar le do tedaj, dokler se boste privadili na njih. Ko venčni listi vaših kukavičevk odpadejo po nekaj tednov cvetenja bo rastlini potrebno nekaj časa za prpravo pred vnovičnim cvetenjem. Vaša orhideja bo mogoče dobila videz, kot da bi se sušila ali gnila, ker bo njeno steblo dobilo rjavo barvo in bo puščalo navidezni vtis gnitja, vendar je to povsem normalno. Če na njej ne živijo žuželke in če listovi niso rumeni, to pomeni, da je orhideja zdrava. Lahkotno ji čistite liste, da bi svetloba lažje pokrila vsak njen delček.
Zalivanje
Najboljši način zalivanja kukavičevk je da jih ne zalivate, temveč da jih potopite v posodo z vodo po potrebi. Orhideje lahko zalivate ko so tla suha, na globini okrog 2cm. Izogibajte se prepogostim zalivanjem, ker bo povzročilo obdrževanje vode okrog korenin in njihovo gnitje.
Večina kukavičevk ima rada okrog 70% vlage v atmosferi. Zato se potrudite, da svojim rastlinam zagotovite dodatno vlažnost. Orhideje obožujejo rahlo pršenje z vodo. Če ima rastlina korenine, ki izhajajo iz posode, je potrebno, da popršite tudi njih.
Orhideje je treba zalivati zjutraj. S tem se omogoča, da jim sonce posuši odvečno vodo, ki se ni absorbirala v zemljo.
Zalivanje ponočni lahko spodbudi bakterijske in glivične bolezni zaradi vlage. Večino kukavičevk je treba zalivati pogosteje pri toplejših temperaturah in redkeje pri hladnejših. Bodite pozorni na to, da rastline namestite zraven oken, ker njihova bližina pomeni hladnejše ali toplejše temperature od sobnih zaradi sončne svetlobe in prepiha. Ne rabite postavljati svojih kukavičevk v bložino grelcev ali klimatskih naprav.
Gnojenje
Terestriške orhideje ne rabijo veliko gnojil. Večina rastlin, ki imajo rade zemjo, načeloma ne trpijo velike količine gnojil. Listnati kompost pri sadnji in pozneje, ko rastline dozorijo je, ponavadi, vse, kar je potrebno za hranjenje teh vrst cvetov. Hranjenje vaših kukavičevk z močnejšo koncentracijo od priporočene lahko poškoduje rastlino in povzroči opekline na listih in/ali na koreninah. Najboljše je začeti z majhno količino, opažamo rezultate in količino dodatnega gnojila po potrebi prilagajati.
Razmnoževanje
Orhideje privlačijo široko paleto opraševalcev ker imajo nektar in hkrati posnemajo izgled hrane. Čebele, ose, muhe in mravlje bodo zagotovo obiskali kukavičevke. Večina cvetov kukavičevk vsebuje moške in ženske reproduktivne organe v istem cvetu, vendar obstajajo tudi zanimive izjeme. Ena skupina kukavičevk, ki imajo razdeljene cvetove po spolih je "Catasetinae". Orhideje Stanhopee lahko oprašijo le določene vrste čebel moškega spola, ki dobijo vonj po kukavičevkah in tako privlačijo samice.
Orhideje vrste Orchis posnemajo izgled ženskih čebel in jih zato oprašijo moške čebele, ki mislijo, da se parijo s samicami. Enako kot pri večini drugih rastlin, se tudi kukavičevke lahko reproducirajo na dva načina - po spolni poti, oziroma s semenom in z vegetativnim razmnoževanjem.
Presajanje
Presajanje kukavičevk je zaželjeno v številnih situacijah: ko je substrat starejši od 2 let, če korenine značilno prerastejo posodo, če korenine gnojijo in rastlina začne veneti ali če je posajena v napačen substrat.
Presajanje se opravi kratko po odpadanju cvetov, v času mirovanja rastline (ko ne rastejo nove cvetne veje) ali v začetni fazi rasti listov.
Orhideja se pred presajevanjem potopi v vodo zaradi lažjega odstranjevanja starega substrata, ne da bi se pri tem poškodovala korenina. Tedaj je dobro pripraviti novi substrat in posodo, v katero boste rastlino presadili. Orhideja se izvleče iz stare posode, odcedi se in se, kolikor se le da, odstrani stari substrat.
Rastlina se položi novo posodo, potem se počasi dodaja substrat za kukavičevke. Posodo je dobro nekajkrat protresti s ciljem, da se njena vsebina in prostor med koreninami enakomerno izpolni s substratom. Presajanje je s tem končano in je kukavičevko potrebno postaviti na mesto z veliko svetlobe, vendar nikoli neposredne.
Rezanje
Simpodialne orhideje je lažje podeliti. Rezanje starih cvetnih stebel, ki so postale rjave je vendo dobra zamisel. Če so še zmeraj zelene, lahko spet procvetijo z vrha ali se razvejajo dlje na steblu. Zato raje ne režite stebel z zelenimi cvetovi.
Rezanje kukavičevk zaradi tega, da bi ostale majhne, je slaba zamisel, ker je to stresno za rastlino. Če odrežete del lista bo pogostokrat umrl celotni list. Rezanju stebel se je tudi priporočljivo izogibati, razen če to ni nujno. Edina stebla, ki jih je treba rezati so korenike, oziroma rizomi (in sicer pri deljenju rastline; pustite najmanj tri ali štiri brste na vsakem delu) in stebla cvetov (ko cvetijo in dobijo rjave barve ali če želite vstaviti odrezan cvet v vazo).
Rezanje kukavičevk je treba narediti izključno zaradi umaknitve listov, korenin ali cvetnih stebel, ki so že umrli. Sterilizirajte svoje rezilno orodje in s tem znižajte nevarnost pred prenašanjem bolezni z ene rastline na drugo. Rastlino lahko presajate ko opazite, da je korenina prerastla posodo.
Bolezni
Najpogostejša bolezen kukavičevk je gnitje korenine. Če so listi vaše kukavičevke suhi in zmehčani, to pomeni, da ste je najverjetneje preveč ali premalo namakali.
Črna gniloba
Črna gniloba je posledica gnitja korenin. Bolezen se hitro širi, napada vse dele rastline. Če jo opazite je potrebno odrezati okužene dele, na preostalem delu rastline pa uporabiti fungicid (lahko pomaga tudi cimet). Če je bolezen v napredni fazi je najboljše uničiti celotno rastlino.
Rjavi madež
Rjavi madež je bakterijska bolezan, ki je lahko smrtonosna za rastlino. Ta bolezen se pokaže z rjavimi madeži nepravilne oblike, ki so z drugačno teksturo od zdravega dela rastline. Sšasoma se širijo in sušijo. Če se razširijo tudi do stebla, rastlina ne bo preživela. Za rešitev te težave pozorno opazujte svojo rastlino in takoj ukrepajte z rezanjem, če opazite rjavi madež.
Škodljivci
Ko prvič opazite nalezljivce na svojih orhidejah, jih morate takoj in pravilno identificirati. Tako boste prepričani, da boste uporabili najučinkovitejše sredstvo proti njim.
Listne uši
Listne uši so zastopljene v vseh barvah, vključujoč zeleno, rdečo, rožičasto, črno in rumeno. Ponavadi se najdejo na novih, sočnih delih rastline, tudi na cvetnih brstov. Napadajo vse dele rastline in je pogostokrat potrebna uporaba insekticida.
Tripsi
Tripse je težko opaziti z golim očesom. Škoda, ki jo povzročijo pa se zlahka opazi. Povzročijo deformirano rast cvetov.
Pajkove pršice
Ti drobni, hitrorastoči madeži rdečih pikic se pogosto opazijo, ko so pogoji gojenja vroči in suhi. Pri ekstremnih okužbah boste opazili fine mreže na listju.
Uporaba
Ljudi gojijo orhideje ker so prelepe, lahko se pa uporabljajo tudi v kulinariki in pri izdelavi parfumov. Nekaj vrst kukavičevk se širom sveta uporablja kot zamenjava za lepila.
Nabiranje
Orhideje pravilno nabiramo tako, da tekom rezanja puščamo majhen del stebla, iz katerega je cvet rastel. Kukavičevk običajno ne nabiramo, vendar jih ljudje včasih radi vzamejo in čuvajo zaradi njihovega atraktivnega videza.
Sušite jih lahko s pomočjo knjig. Preprosto vstavite cvet med dvema listoma težke knjige in bo vaš cvet suh čez nekaj tednov. Drugi način je sušenje s pomočjo gela in v 3D obliki. Tretji način je metod obračanja v dobro ventiliranem prostoru. Če se orhideja ne posuši pravilno, bo splesnela.
Medicina
Nekatere vrste kukavičevk na prostoru Karibov se uporabljajo za različna ljudska zdravila. Orhideje se uporabljajo kot zdravilo proti zastrupitve z ribami, kot čaj za prevencijo bolezni po rojstvu otrok, kot diuretik, kot zdravilo za zlomljene kosti, kot sestavino v dodatkih k prehrani itn.
Kulinarika
Vanilija je najbolj priljubljen izdelek, ki ga dobimo iz kukavičevk. Vanilija se najpogosteje proizvaja od vrste z latinskim imenom "Vanilla planofolia", dobi se tudi iz "Vanilla pompona" in iz "Vanilla tahitensis". Proizvaja se v toplih krajih kot so Madagaskar, Mehika, Portoriko in Indonezija.
V Maleziji ledo liste orhideje "Anoectochilus" kot zelenjavo. Znani turški napitek salep se tudi naredi iz posušene in razdrobljene vrste orhideje. Ta sestavina se uporablja tudi kot zamenjava za moko.
Zanimivosti
Najzgodnejši dokazi o obstoju kukavičevk datirajo iz mezozoika. Omenjene so v delu "Preizkava o rastlinah", napisanem 300 let pred Kristusom s strani Aristotelovega učenika. V prvem stoletju so besedo "orhideja" uporabljali grški zdravniki in botaniki. Tudi Konfucij je imel kukavičevke v svoji sobi. Beseda "orchis" za orhidejo ali kukavičevko se nanaša na "Orchis Morio" in pomeni "testis" iz precej očitnih razlogov.
Tekom rimskega časa se je korenina orhideje jemala kot afrodizijak. V 19. stoletju je, s prihodom industrijskega obdobja, postalo lažje presajati kukavičevke iz tropskih krajev. Napredek v proizvodnji stekla je še bolj olajšal izgradnjo rastlinjakov, kar je izboljšalo gojenje kukavičevk.
Na začetku 18. stoletja je nabiranje kukavičevk postalo zelo priljubljeno v številnih delih sveta zaradi njihovih atraktivnih, nenavadnih cvetov in opojne arome. Nekateri botaniki in bogati amaterji so gojili orhideje in je zaradi tega na milione kukavičevk zbrisanih iz gozdov. Zato so nekatere vrste danes ogrožene.
1816 leta je William Swainson odpotoval v pragozde severnega Brazila, da bi raziskal in vzel s sabo eksotične rastline. Ena izmed njegovih pošiljk je prispela v London pri Williamu Cattleyu, ki je bil strastni kolekcionar različnih rastlin, vključno z kukavičevkami. Obstajata dve verziji o tem, kako je vzgojil to kukavičevko. Prva je, da je le-ta pravzaprav bila material, ki je ščitil druge rastline. On je dojel, da gre za nekaj posebnega in jo je obdržal. Druga verzija govori o tem, da mu je Swainson "zavestno" poslal omenjeni vzorec.
Pred nekaj let so znanstveniki našli prvo orhidejo (lat. Bulbophzyllum nocturnum), ki cveti ponoči, podnevi se pa skriva.
Orhideja ima značilnost simetrične rasti, prav tako kot ljudi.
Foto: GoranH / Pixabay
Dodaj odgovor