Palma (lat. Palmae) je večletna tropska okrasna rastlina, ki raste na različnih mestih do nadmorske višine 1.800 m. Je samonikla vrsta rastline, ki raste v nižinah in gozdovih. V zadnjem času se zanjo pogosto uporablja novo latinsko ime Arecaceae, kar je tudi ime za družino enokaličnih cvetnic, ki ji pripada, oziroma palmovk, v kateri je glavna predstavnica.
Palma uspeva v tropskem in subtropskem podnebju, najpogosteje pa jo lahko vidimo v Južni Ameriki, na Karibih in v Južni Aziji. Raste tudi v Sloveniji, predvsem na Primorskem. Palme so se zaradi velikega števila vrst prilagodile in jih najdemo na različnih območjih. Cvetijo v zaprtih prostorih in na prostem. Večina vrst prenese dnevno temperaturo 21 - 26°C, medtem ko naj bi bila idealna nočna temperatura okoli 15°C. Na splošno palma ne prenese temperatur pod -15°C, nekatere vrste pa lahko preživijo tudi pri precej nižjih temperaturah, kot na primer bodičasta palma (lat. Rapidophyllum hystrix), ki prenese temperature do -25°C.
Palma raste v dobro odcednih tleh s pH vrednostjo med 6,0 - 7,0, najbolje pa uspeva v peščeni ilovici. Palma je rastlina, ki dobro prenaša sonce, a kljub temu potrebuje za rast delno senčen prostor, saj lahko zaradi pretirane izpostavljenosti soncu na listih nastanejo ožigi in listi se ne obnovijo. Nekatere vrste, kot je kalifornijska pahljačasta palma (lat. Washingtonia filifera), lahko prenesejo višje temperature (tudi do 50°C), ker izvirajo iz puščav Colorado in Mojave.
Novo posajene palme je potrebno zalivati dvakrat tedensko, dokler se ne vzpostavi koreninski sistem, kar običajno traja 2 - 3 mesece, kasneje pa jih zalivamo po potrebi. Spomladi ali jeseni palme pognojimo z gnojilom s počasnim sproščanjem. Palme, posajene na območjih, kjer je velika možnost nižjih temperatur, prekrijemo z juto ali kakšno drugo tkanino, da preprečimo poškodbe zunanjega dela.
Rastlino sestavljajo pahljačasti listi, ki so skoncentrirani na vrhu drevesa in tvorijo krošnjo. Iz krošnje listi večinoma padajo navzdol. Steblo, na katerem se nahajajo listi, je dolgo približno 6 m, sami listi pa so pogosto dolgi od 1 do 1,5 m. Palmine liste so skozi zgodovino pogosto uporabljali kot strešno slamo ali vrtno ograjo. Cvetovi so enospolni in rastejo v grozdih, ki se oblikujejo pod listi. Palma cveti enkrat letno v začetku pomladi in šele po 8. letu starosti, ko zraste do višine približno 5 m. Cvetovi so večinoma bele, zelene ali rumene barve.
Palma običajno zraste v višino 20 - 30 m. Da doseže svojo polno višino zaradi razmeroma počasne rasti potrebuje približno 20 let. Deblo je zelo stabilno, se pa zaradi orkanov in močnega vetra upogne in je palmo zelo težko izpuliti.
Vrste
Palma lahko v povprečju živi 40 - 50 let, obstajajo pa tudi primerki z daljšo življenjsko dobo, kot je datljeva palma, ki ima pogosto življenjsko dobo okoli 200 let. Samo starost palme lahko določimo tako, da preštejemo skupno število letnic na deblu. Na svetu je okoli 2.600 vrst palm, ki so razdeljene v več sto razredov, najbolj znane vrste pa so evropska palma, açaí palma, datljeva palma, visoka palma in kokosova palma.
Kokosova palma
Kokosova palma (lat. Cocos nucifera) je eksotična rastlina, ki raste v tropskih predelih. Zraste do višine 30 m in ima močno deblo, ki prenese tudi najmočnejše nevihte. Listi kokosove palme so dolgi in ozki, sestavljeni iz številnih lističev, na vrhu pa rastejo značilni plodovi - kokosovi orehi. Kokosovi orehi so ovalni, trdi in rjavi, v notranjosti pa je sladka tekočina in belo meso, ki se uporablja v prehrani in pri izdelavi različnih izdelkov.
Kokosova palma ima izjemno pomembno vlogo v kulturi in gospodarstvu številnih tropskih držav. Poleg tega, da daje okusne sadeže, je vir lesa, listov, vlaken in olja. Kokosovo olje se uporablja v kozmetiki in prehrambni industriji, vlakna lupine kokosovega oreha pa se uporabljajo za izdelavo različnih predmetov, kot so vrvi in preproge.
Evropska palma
Evropska palma (lat. Chamaerops humilis) je poimenovana tudi pritlikava (nizka) palma oz. nizka žumara in je večletna rastlina. Njena višina se giblje 1,8 - 4,5 m, zato lahko raste tudi v obliki grma. Je najpogostejša vrsta, ki jo lahko srečamo pri nas, sestavljena pa je iz modrikasto zelenih pahljačastih oblikovanih listov, ki so običajno dolgi 45 - 60 cm. Vsak pahljačasti poganjek je sestavljen iz 10 - 20 ozkih segmentov dolžine 90-120 cm. Je edina vrsta palme, ki izvira iz Evrope in se je kot taka prilagodila na temperaturna nihanja ter odlično prenaša temperature do -12°C. Posadimo jo na sončno lego ali v polsenco, grmičasti primerki pa lahko brez težav rastejo tudi v posodah. Odporna je na neposredne sunke vetra in sušo, najbolje pa uspeva v ilovnatih tleh. Za to vrsto palm je tudi značilno, da jih lahko sadimo skozi vse leto.
Açaí palma
Açaí palma (lat. Euterpe oleracea) je vrsta, ki jo gojimo predvsem zaradi črno obarvanih plodov, popularno poimenovanih kot acai ali acai jagode. Izvira z območja Brazilije, Kolumbije in Ekvadorja, najpogosteje pa uspeva na območju ob rekah ali potokih, v vlažnih predelih. V notranjosti ni razširjena in v Sloveniji je ne gojimo.
Palma je pokončna in lahko v višino zraste do 30 m, sestavljajo pa jo do 4 m dolgi listi. Na samem vrhu palme je 8 - 10 listov, dolžine 2 - 3 m. Deblo je praviloma gladko in široko 18 cm. Plodovi so majhni in črni, s premerom 1-2 cm. Veljajo za super živilo. Palma obrodi šele 3 - 5 let po sajenju. Čeprav je posajena na polnem soncu, potrebuje vlažno podnebje, sonce pa je zelo pomembno v času zorenja plodov.
Datljeva palma
Datljeva palma (lat. Phoenix dactylifera) je rastlina, ki izvira iz Iraka, čeprav jo najdemo tudi v Pakistanu, Indiji, Mehiki in na Kanarskih otokih. Gojijo jo predvsem zaradi sladkih rjavih plodov (datljev), ki so bogati z maščobami, beljakovinami in sladkorjem. Dolgi so približno 3 - 7 cm. Datljeva palma obrodi šele po 4 - 5 letih, pri starosti 10 - 15 let pa znaša pridelek datljev okoli 80 kg. Raste počasi in ima življenjsko dobo do 150 let. V višino lahko zraste do približno 25 m, medtem ko so na vrhu krošnje približno 5 m dolgi pernati listi, ki se zaključijo z bodicami, vsak glavni list pa prekriva približno 150 manjših.
Sadimo jo spomladi ali jeseni v peščeno ali ilovnato zemljo in dobro prenaša sol. Potrebno ji je zagotoviti dovolj sonca in dobro drenažo, najraje pa ima temperature okoli 35°C. Čeprav prenese temperature do -6°C, jo hladno vreme lahko uniči. Plodovi dozorijo v obdobju od poznega poletja do zgodnje jeseni, prvi pridelek je možen že v prvem letu sajenja, zrela drevesa pa obrodijo tudi do nekaj sto kilogramov plodov.
Visoka žumara
Visoka žumara (lat. Trachycarpus fortunei) je vrsta palme, ki izvira iz Kitajske in lahko v višino zraste do približno 10 m, pogosto jo imenujejo kitajska vetrnica in nepalska pahljačasta palma, velja pa za počasi rastočo vrsto, saj zraste le 15 - 30 cm na leto. Čeprav dobro prenaša sonce, najbolje uspeva v polsenci, medtem ko bo sajenje v polni senci vplivalo na njeno rast.
Čeprav so palme na splošno odporne na sunke vetra, je to vrsto potrebno pred njimi zaščititi. Njeno deblo je prekrito z dlačicami, listi pa so tako kot pri drugih palmah zgoščeni na vrhu in so temno zelene barve. Pod listi se v šopih oblikujejo rumeni cvetovi, za katerimi nastanejo modro-črni plodovi. Posadimo jo v dobro odcedno in rodovitno zemljo, medtem ko jo najpogosteje vidimo rasti v džungli in urbanih vrtovih. Zaradi naravne rasti v vlažnem okolju potrebuje zalivanje vsaka 2 tedna, prenese pa tudi nizke temperature do -15°C.
Gojenje
Čeprav je palma tropska in subtropska rastlina, ki izvira iz Azije in Indonezije, se je sčasoma razširila tudi po svetu, tako da raste tudi v Evropi, Ameriki in Avstraliji. Je izjemno odporna na veter, zato jo sadimo na območjih, ki so izpostavljena orkanom in neposrednim sunkom vetra. Čeprav lahko zraste zelo visoko, obstajajo tudi vrste, ki so manjše in jih sadimo v posode, ki jih lahko hranimo v zaprtih prostorih.
Tla
Palmi najbolj ustrezajo peščena tla, čeprav lahko raste tudi v ilovnatih tleh. Najpomembneje je, da so tla dobro odcedna in da pH vrednost ne presega 7,0. Čeprav je priporočena spodnja meja 6,0, lahko prenese pH vrednost 5,5. Glavni vzrok za visok ali nizek pH je pomanjkanje bistvenih hranilnih snovi. Čeprav ima rada vlažna tla, ne prenese zadrževanja prevelike količine vode, ki vodi do gnitja korenin. Gnojimo jo 1 - 3 krat letno, za optimalno rast pa je potrebna kombinacija dušika, fosforja in kalija. Če je posajena v peščena tla, se hitreje suši in jo je priporočljivo gnojiti z gnojilom s počasnim sproščanjem.
Podnebje
Palme sadijo v tropskem podnebju s temperaturo 30 - 32°C, ponekod pa prenese tudi do 50°C kot kalifornijska pahljačasta palma. Čeprav palme težko prenašajo nizke temperature, obstajajo tudi vrste, ki prenesejo tudi do -15°C, na primer visoka žumara. Glede na to, da prihaja palma iz vlažnih območij, potrebuje zalivanje večkrat tedensko, da stalno vzdržuje primerno vlažnost. Na primer, oljna palma potrebuje najmanj 150 - 420 mm padavin na mesec.
Čas sajenja
Palma je vrsta rastline, ki jo praviloma lahko sadimo skozi vse leto, odvisno od območja, na katerem je posajena, medtem ko se običajno priporoča sajenje med februarjem in novembrom, takoj po zadnji pozebi ali tik pred začetkom zime. To obdobje sajenja daje rastlini dovolj časa, da razvije koreninski sistem in se ukorenini, da bi čim bolje prestala poletno obdobje. Na splošno je palma rastlina, ki dobro prenaša sonce, lahko pa jo sadimo tudi na polsenčna mesta. Da palma doseže polno višino potrebuje približno 20 let. Vzgojiti palmo ni težko, saj je potrebno le zadostiti pogojem glede temperature in tal (posajena naj bo v peščena ali ilovnata tla).
Kolobarjenje
Palme so kot vrsta zelo hvaležne za kombiniranje z drugimi rastlinami ali z drugimi vrstami palm. Čeprav lahko manjše palme posadimo na gosto brez da bi tekmovale za vodo, takšno sajenje ni priporočljivo, ker ustvarja učinek džungle, to pa vodi do nekoliko neurejenega videza, zato bodo nekatere sadike hitreje napredovale kot druge in tekmovale za svetlobo.
Krošnja ne ustvarja preveč sence, zato lahko ob vznožju palme posadimo rastline, kot so hibiskus, sprengerjev beluš, azijski jasmin, Pachystachys lutea, tamjaniko, strelicijo, kroton in orhideje.
Glede na to, da je palma vrsta rastline, ki raste v vlažnih območjih, je sajenje rastlin ob njenem vznožju možno le, če te prenesejo enake razmere, predvsem glede vlažnosti tal. Rastline, kot so mačehe, vijolice, petunije, nemezije, veliki odolin, diascije in zelenjavne vrste, kot so ohrovt, repa, zelje, brokoli, krompir, korenje, solata in malinjak, izvirno niso tropske rastline in nimajo pogojev za asimilacijo v dano okolje, zato jih je zaman posaditi pod palmo, kar velja tudi za jablane.
Faza mirovanja
Rastlina je v fazi mirovanja od pozne jeseni do zime, ko se rast palme upočasni. V tem obdobju je priporočljivo zmanjšati zalivanje, ker ohranja voda palmo budno in ji ne dovoli, da preide v fazo mirovanja. V tej fazi ima rastlina manj zemlje, kar lahko povzroči nenadno zmrzovanje. Da bi to preprečili, dodamo 7,5 cm debelo zastirko, ki pomaga izolirati korenine. Da preprečimo pojav glivic ali drugih okužb, položimo plast sterilne komercialne zastirke debeline 15 cm. Sobne palme sadimo v posode, v fazi mirovanja pa jih hranimo v hladnem in neogrevanem prostoru.
Sajenje
Za sajenje palme je najprimernejši čas od pomladi do pozne jeseni, posadimo pa jo v predhodno izkopano jamo na globino 1 - 1,5 m. Pred začetkom sajenja je potrebno na vrtu izbrati mesto, ki je na ustrezni razdalji od hiše, da ni blizu temeljev ali kakšnih podzemnih vodov. Jama mora biti z vseh strani vsaj 15 cm širša od sadike, pred sajenjem pa na dno nasujemo pesek za boljšo drenažo. Po sajenju jamo napolnimo s peskom, oblikovanje zemeljske pregrade pa bo pomagalo zadržati potrebno količino vode.
Sejanje
Čeprav gre za dolgotrajen proces, je palmo mogoče vzgojiti iz semen. Semena lahko kupimo ali vzamemo divja semena in jih posejemo v zemljo iz šotnega mahu, perlita in peska v razmerju 50:10:10 z dodatkom vrtnarskega lesnega oglja. V vsako posodo plitvo pod površino zemlje posejemo 4 - 6 semen, nato jih pokrijemo s plastično folijo, da spodbudimo kalitev, ki traja približno 100 dni. Po kalitvi jih presadimo v jamo globine 24 - 60 cm, kar nato zahteva redno zalivanje vsake 2 - 3 dni. Čeprav je za kalitev semen ustrezno temperaturno območje 21 - 37 °C, so rezultati najboljši, če kali pri temperaturi 29 - 35 °C.
Sajenje sadik
Sadiko posadimo na večji globini zaradi koreninskega sistema, ki raste navpično v zemljo. Čeprav korenine niso invazivne, palm ni priporočljivo saditi na razdalj, ki je manjša od 2 m, idealno pa ne na manjši razdalji kot 3 m. Sadimo od pomladi do začetka zime v predhodno izkopano in pripravljeno sadilno jamo, ki je napolnjena z drenažnim materialom, kot je droben pesek, ki izboljša drenažo. Za preizkus prsti, v katero bo posajena palma, izkopljemo luknjo in jo napolnimo z vodo. Stopnja vpojnosti vode pove glede vrste zemlje, torej če zemlja vpije vodo v 1-2 urah, je drenaža odlična, medtem ko je priporočljivo, da se izognete sajenju, če je za absorpcijo vode potrebno več kot 24 ur.
Palmo prekrijemo s peskom, ki bo poskrbel za dobro drenažo. Drevo po sajenju podpremo z deskami, deblo pa je potrebno oviti z juto, da med prislanjanjem desk ne poškodujemo lubja. Sledi zalivanje in zastiranje tal, s čimer zagotovimo vzdrževanje primerne vlažnosti, gnojenje pa svetujemo šele 8 tednov po sajenju, saj predstavlja dodaten šok za novo posajeno rastlino.
Gojenje na vrtu
Palma kot tropska in subtropska vrsta rastline dobro uspeva v vlažnih razmerah, kar lahko dosežemo tako, da na manjšo površino posadimo več enakih sadik, kar spodbudi zadrževanje vlage v dnu rastline zaradi zmanjšane količine sončne svetlobe. Vendar pa tak način sajenja vodi do neenakomernega razvoja sadik, ki se borijo za sončno svetlobo, saj palma potrebuje najmanj 6 ur sončne svetlobe, čeprav dobro uspeva v polsenci.
Sajenje na povsem senčno mesto povzroči šibkejšo rast, pri datljevi ali acai palmi pa tudi zmanjšanje količine plodov. Ob palmi lahko posadimo tudi druge predhodno omenjene rastline, posaditi pa jo je mogoče tudi samostojno v posodo, kot okrasno rastlino na vrtu ali kot mejno rastlino. Palma najbolje prenaša srednje temperature do okoli 30°C, čeprav lahko preživi tudi pri 50°C ali -15°C.
Gojenje v posodah
Palma je idealna rastlina za sajenje v posode, ki jih imate lahko na prostem in tudi v zaprtih prostorih. Vse pogostejše je sajenje sobnih palm, ki imajo okrasno vlogo.
Poleg velikosti je potrebno pri izbiri palme poskrbeti, da posadimo počasi rastoče vrste, ki bodo lahko v isti posodi preživele 2 - 4 leta. Zemljo v posodi je potrebno zalivati bolj redno, ker se hitreje izsuši, lahko pa jo dodatno obogatimo z nekaj organskega materiala. Tako posajeno palmo gnojimo 4 krat letno, pri čemer je gnojenje 2 - 3 tedne po sajenju, nato sledi mesec dni premora.
Vzdrževanje nasada
Najbolj priporočljiv način vzdrževanja nasadov je avtomatski namakalni sistem, kjer je potrebno novo posajeno palmo zalivati vsak dan vsaj prvi teden, kasneje pa na vsake 2 - 3 dni. Potrebno je globinsko namakanje, zaželeno pa je okoli sadike tudi odstraniti plevel, da rastlini ne odvzema hranilnih snovi.
Palme posadimo na ustrezni medsebojni razdalji, da se lahko posamezne sadike zaradi pahljačastih listov, ki lahko zrastejo v povprečju do 5 m, nemoteno razvijajo. Zalivanje, vzdrževanje tal z zastiranjem in gnojenje so del standardne nege, ki je potrebna za vzdrževanje nasada, v katerem je posajena ena ali več sadik palm.
Nega
Vzdrževanje palme je precej preprosto, saj razen rednega zalivanja in letnega zastiranja ne zahteva nobenih dodatnih dejavnosti. Namakanje je intenzivnejše v poletnem obdobju, ko so temperature zraka in tal znatno višje, s prihodom zime pa tla okoli palme zastremo, da ohranijo določeno stopnjo vlažnosti. Zastremo s poljubnim organskim materialom, prednostno pa uporabimo borovo lubje, slamo ali zdrobljeni les. Zadostna količina sonca bo zagotovila pravilno rast, ki se bo odrazila v zdravih listih ali bogatejšemu pridelku plodov pri palmah, ki bodo obrodile. Palmi, posajeni v posodo, z rednim odstranjevanjem rumenih listov omogočimo prostor za nastanek novih listov, kar spodbudi njihovo rast.
Zalivanje
Palmi ustrezajo vlažna, vendar ne premokra tla, v katerih bi se zadrževala nepotrebna količina vode. Na začetku je zalivanje intenzivnejše, kasneje pa se zmanjša na 2 - 3 krat tedensko in se s prihodom poletja ponovno okrepi. Zalivanje je priporočljivo pozno zvečer ali zgodaj zjutraj, ko so temperature zraka in zemlje precej nižje, saj s tem zmanjšamo stres za koreninski sistem.
Pri zalivanju je potrebno paziti, da rastlina v posameznem trenutku med zalivanjem ne prejme prevelike količine vode, zaradi česar se lahko pojavijo rumeni listi in na koncu celotna sadika propade. Idealna količina vode, ki naj bi jo rastlina prejela v 1 - 2 urah, je približno 45 l, da se vsa količina enakomerno vpije.
Gnojenje
Kljub splošnemu prepričanju, da je z gnojenjem novo posajene palme potrebno počakati 6 - 8 tednov, nekateri svetujejo, da naj to traja do 6 mesecev. Sobne palme gnojimo 4-krat letno, medtem ko tiste, ki so posajene neposredno v zemljo, raje pognojimo trikrat na leto z gnojilom 8-2-12. Eden najpogostejših razlogov za dognojevanje je pomanjkanje kalija. Obdobje gnojenja je podobno obdobju sajenja in traja od marca do oktobra.
Gnojilo nanesemo 2,5 - 5 cm od debla oziroma neposredno nad območjem korenin, ki se nahaja pod krošnjo. Za gnojenje z naravnimi gnojili lahko uporabimo dolomitno apno, moko iz bombaževih semen in moko iz alg.
Razmnoževanje
Palma je vrsta rastline, ki se lahko razmnožuje s semeni in z delitvijo. Precej pogostejši način razmnoževanja je z delitvijo, saj je razmnoževanje s semeni manj uspešna metoda. Nekatere vrste, kot sta kokosova palma ali oljna palma, se razmnožujejo izključno s semeni, medtem ko ima na primer datljeva palma sposobnost razmnoževanja s semeni, poganjki ali z novim postopkom tkivnih kultur.
Površino pred sajenjem očistimo tako, da odvečni material poberemo in odstranimo ali preprosto zažgemo. Pred sajenjem v tla na ustrezni razdalji zabijemo količke, da lahko določimo natančno lego sadike. Pred neposrednim sejanjem semen, ki so se pred tem nekaj dni namakala v vodi, je potrebno odstraniti zunanjo membrano.
Presajanje
Palma je zelo prilagodljiva rastlina in jo je izjemno preprosto presaditi. Čeprav jo lahko presajamo skozi vse leto, je najboljši čas za presajanje od februarja do novembra. Pred presajanjem je potrebno s škarjami odstraniti liste iz spodnje krošnje, da preprečimo prekomerno transpiracijo med presajanjem. Dele, iz katerih se zaradi ozkega prostora v posodi ne bi mogle razviti korenine, bomo ob sajenju v zemljo sprostili in tako omogočili razvoj korenin tudi iz tega dela.
Posadimo jo v jamo, ki je dvakrat večja od predhodne posode, pri tem pa pazimo, da je vrh korenine približno 2,5 cm oddaljen od zgornje ravni zemlje. Plitvo posajene palme lahko stabiliziramo z nasutjem zemlje. Gnojenje je ključnega pomena, debelina gnojila pa naj bo 15 - 30 cm. Uporabimo le gnojilo z nizko vsebnostjo dušika 8-2-12. Palme zahtevajo redno zalivanje vsaj 6 - 8 mesecev po presajanju.
Obrezovanje
Palmo je možno obrezati kadarkoli v letu, razen ko je v fazi mirovanja, kar je to takrat lahko zanjo škodljivo. Tanke liste odstranimo s predhodno razkuženimi ročnimi škarjami ali ročno žago za večje veje. Obrezovanje praviloma poteka 1-2 krat na leto, odstranjujejo pa se le rjavi in stari listi, ki so v fazi odmiranja. Odstranijo se tudi polomljeni listi, ki se lahko zaradi teže potrgajo in tako grozijo, da bodo poškodovali celotno drevo. Zaradi višine pogosto uporabimo manjšo lestev, medtem ko se za obrezovanje izjemno visokih vrst uporablja teleskopsko dvigalo.
Pomlajevanje
Palmo lahko pomladimo le s pravilnim vzdrževanjem z rednim odstranjevanjem starih in obolelih vej, da bolezen ne prizadene drugih delov. Pogosto se zgodi, da ob vznožju palme poženejo nove veje, še posebej, če gre za vrste, kot sta pritlikava sladkorna palma (lat. Arenga engleri) ali kaskadna palma (lat. Chamaedorea cataractarum).
Z rednim gnojenjem poskrbimo za bolj zdrave in zelene liste, s čimer nahranimo koreninski sistem, hranilne snovi pa se prenesejo vse do listov, ki z dodatnim delovanjem fotosinteze okrepijo svojo barvo. Da bi ohranili zdrav videz rastline, je potrebno zemljo zastreti in tako vzdrževati potrebno vlažnost.
Redčenje
Redčenje ni potrebno pri palmah, ki zrastejo zelo visoko in imajo liste zgoščene na vrhu. Manjše vrste, katerih listi rastejo od spodaj, pa je potrebno redčiti. Enako velja za palme, ki so tesno posajene in nimajo dovolj prostora za rast. Posledica velikega števila posajenih palm na majhnem prostoru je neenakomeren razvoj in rast listov, ki se borijo za svetlobo in s tem preprečujejo, da bi prišle hranilne snovi iz zemlje v enaki količini do vsake sadike.
Palme redčimo jih z enakim orodjem kot pri klasičnem obrezovanju, odstranimo pa predvsem notranje veje, ki onemogočajo potrebno kroženje zraka.
Priprava na naslednjo sezono
Palma s prihodom zime preide v fazo mirovanja, ko ne izvajamo nobene od predhodno omenjenih dejavnosti, razen zastiranja tal, da se v tem obdobju ohrani ustrezna vlažnost in prepreči zmrzovanje korenin, zlasti pri tistih vrstah, ki ne prenesejo nizkih temperatur.
Bolezni
Palma raste v tropskih in subtropskih območjih, kjer prevladuje vlažno podnebje, zaradi česar se pojavlja veliko število bolezni, ki lahko uničijo rastlino, kot so fuzarijska uvelost, pegavost listov in gnitje popkov.
Fuzarijska uvelost
Fuzarijska uvelost je glivična okužba, ki jo povzroča glivica Fusarium oxysporum. Okužba se pokaže s pojavom rjavih in nagubanih listov, prve spremembe pa se pokažejo na spodnjih delih listov, od koder se okužba širi navzgor. Okužene rastline kmalu propadejo, kar kmalu povzroči propad celotne rastline, vključno s koreninskim sistemom. Bolezen se širi izključno z opremo za sajenje, škropljenjem z vodo ali okuženimi semeni. Zdravila za to bolezen ni in ko sadika oveni, jo je potrebno popolnoma odstraniti. Da bi vsaj nekoliko preprečili okužbo s to glivico, palmo obdelamo s tiofanat-metilom.
Pegavost listov
Pegavost listov povzroča glivica Pestalotiopsis palmarum, ki je povzročitelj glivičnih obolenj pri rastlinah, kot sta kokosova palma in bananovec. Bolezen se na listih pokaže s pojavom peg, pogosto tudi z gnitjem brstov na palmah, ki dajejo plodove. Na spodnji strani listov se pojavijo črne ali rjave pege v obliki prog ali lis. Rastlino lahko zdravimo, če bolezen odkrijemo pravočasno, tako da odstranimo okužene liste, da se bolezen ne širi naprej. Običajno fungicidi niso potrebni, če pa gre za večjo okužbo, je lahko koristna uporaba fungicidov na osnovi bakra, ki je edini odobreni fungicid za plodonosne palme.
Gnitje popkov
Gnitje popkov je bolezen, ki jo povzročata dve glivici, Phytophthora palmivora in Thielaviopsis paradoxa, ki običajno napadata palmo med nastajanjem popkov. Najpogosteje prizadeta vrsta je manjša areka palma, pri kateri napad glivic prepreči tvorbo popkov. Poleg gnitja popkov lahko povzroči tudi gnitje plodov, bolezen pa se lahko pojavi vsako leto znova. Bolezen je značilna za območja južne Indije. Zaradi napada bolezni popki porjavijo in zaradi nezmožnosti rasti se krošnja ne more oblikovati.
Zdravljenje te bolezni ni mogoče, zato je potrebno vsako drevo preventivno zaščititi s škropljenjem s fungicidi, da bi preprečili okužbo, saj se gniloba pojavi na vlažnih tleh, kar je ena od značilnosti rastišča palme.
Škodljivci
Palmo ne napade veliko škodljivcev, vendar pa sta rdeči pajek in rdeča volnata uš glavna povzročitelja propadanja in uničenja palme, pa naj gre za novo posajeno sadiko ali zrelo rastlino.
Pršica prelka oz. rdeči pajek
Pršica prelka oz. rdeči pajek (lat. Tetranychus urticae) je vrsta pršice, ki ima rdeče ovalno telo, obrobljeno s skoraj prozornimi večjimi in manjšimi dlačicami. Čeprav se pojavljajo po vsem svetu, prihajajo predvsem z območja Evrazije. Poleg palm se prehranjujejo tudi z zelenjavnimi rastlinami, kot so paprika, fižol, paradižnik, krompir in koruza, pa tudi z okrasnimi vrstami, kot so vrtnice. V kolonijah prekrivajo spodnjo stran listov, prehranjujejo se z listi in na njih puščajo pike. Nekaj dni po okužbi začnejo listi rumeneti, kar sčasoma povzroči sušenje in odpadanje listov. Najboljši insekticidi za zdravljenje okužb z rdečimi pajkovimi pršicami so miticidi na osnovi etoksazola, spiromezifena in heksitiazoksa. Sprej na osnovi 70% izopropilnega alkohola nam bo pomagal, da se iznebimo pršic.
Rdeča volnata uš
Rdeča volnata uš (lat. Phoenicococcus marlatti) je zelo droben škodljivec, ki ga s prostim očesom skoraj ni mogoče opaziti. Uš je rdeče rjave barve in je vpeta v rastlinsko tkivo, natančneje v maso belega bombažnega voska. Posebej občutljive vrste palm so pritlikavi datelj, kalifornijska pahljača, washingtonska palma, puščavska pahljača in ameriška palma. Škodljivec se nahaja na spodnjem delu lista, ob deblu, srednjih žilah ali pecljih, okuženi deli pa so lahko deblo, korenine in plodovi. Poškodovanih listov včasih pred obrezovanjem ni mogoče odkriti. Okuženi listi se prezgodaj postarajo, težava pa se kaže tudi v prezgodnjem sušenju plodov. Hortikulturno olje in različna insekticidna mila lahko pomagajo pri omejevanju škodljivca.
Uporaba
Palma je rastlina, ki ima predvsem okrasno vlogo, nekatere vrste pa obrodijo plodove, kot sta acai in datljeva palma. Oljna palma se uporablja za proizvodnjo olja, druge vrste palm pa se lahko uporabljajo v lesni industriji, za izolacijo in kot material za tkanje. Iz palm je tudi priljubljena izdelava košar, škatel, podstavkov, itd. Palmovo olje pridobivajo iz koščice, ki se nahaja v sredini ploda, uporabljajo pa ga tudi za proizvodnjo detergentov, kozmetike in plastike.
Obiranje
Od sajenja do tvorbe prvih plodov oziroma cvetov mine 3 - 4 leta, ko je tudi prva sezona obiranja. Plodovi nastajajo vse leto, zato čas obiranja ni natančno določen. Letno palma obrodi 8 - 28 grozdov s plodovi, kar je odvisno od starosti palme. Obiramo jih ročno tako, da jih povlečemo (jih ne režemo) ali pa z dolgimi noži, t.i. z mačetami, če so grozdi previsoko. Ko se plodovom spremeni barva v rdeče oranžno, so zreli za obiranje.
Sušenje
Edini plodovi palme, ki jih je potrebno sušiti, so plodovi datljeve palme. Sušimo jih pri temperaturi od 50 do 80°C, najboljše rezultate pa dosežemo s sušenjem pri temperaturi 70°C. Sušenje pri ustreznih temperaturah bo zagotovilo zadrževanje določene količine vlage in s tem ohranilo kakovost izdelka.
Skladiščenje
Življenjsko dobo plodov palme lahko ohranimo tako, da jih hranimo pri nizkih temperaturah do -15°C, nekatere plodove z nižjim odstotkom vlage pa lahko skladiščimo pri 0 - 4°C, po 1 letu pa tudi pri 20°C. Plodove palm je zato priporočljivo hraniti v hladilniku ali zamrzovalniku.
Kulinarika
Palma ima v splošnem užitne plodove, čeprav nekateri trdijo, da imajo nekatere vrste palm v listih in semenih skoncentrirane velike količine toksinov, ki lahko povzročijo določene zdravstvene težave. Na splošno je rastlina zdrava, saj vsebuje veliko količino vitamina A, palmovo olje, pridobljeno iz rastline, pa se uporablja v prehrani preko izdelkov, kot so jedilno olje, margarina in rastlinske maščobe.
Kozmetika
Palmovo olje se uporablja za proizvodnjo derivatov, ki služijo za nadaljnjo proizvodnjo industrijskih mil, raznih kozmetičnih izdelkov, mil in maščobnih kislin. Uporablja se tudi za proizvodnjo črnila in smole. Zaradi velike količine glicerola in maščobnih kislin kožo vlaži in jo naredi mehkejšo. Olje, pridobljeno iz koščic plodov palme, se uporablja za čiščenje in nego kože, pogosto pa ga najdemo tudi kot dodatek v različnih šamponih. Iz njega izdelujejo balzame, kreme in šminke. Ker je brez vonja in okusa, je palmovo olje izjemno uporabno.
Medicina
Palmovo olje se uporablja za zdravljenje glavobolov, revmatizma, arterioskleroze ipd. Pospešuje metabolizem, zato je ena glavnih sestavin pri uravnavanju telesne teže, že leta pa se uspešno uporablja za zdravljenje vnetnih procesov v telesu.
Zanimivosti
Največji pridelovalki palm sta Malezija in Indonezija s kar 84% celotne svetovne proizvodnje, skupna denarna vrednost pa je leta 2018. znašala 30 milijard dolarjev.
Palme so že pred več kot 5.000 leti uporabljali v Mezopotamiji kot vir hrane, material za gradnjo hiš ali izdelavo orodja, Rimljani pa so jih uporabljali v igrah in vojnah kot simbol zmagoslavja. Voščena palma Quindio (lat. Ceroxylon quindiuense) je največja palma na svetu, katere višina doseže do 60 m, najdemo pa jo v gorskih gozdovih Andov.
Asirci so najbolj cenili palmo, saj so jo imeli za simbol večnega življenja. V Kalifornijo naj bi palme prinesli frančiškanski misijonarji v začetku 20. stoletja.
Iz palme lahko naredimo tudi vino, ki je zelo priljubljeno v regijah Azije in Afrike, vrste, ki se uporabljajo za pridelavo vina, pa so datljeva palma, kokosova palma in čilska palma.
Najredkejša vrsta palme je Hyophorbe amaricaulis, znana tudi kot najbolj osamljena palma in je edini ohranjeni primerek na svetu, ki se nahaja v botaničnem vrtu na Mauritiusu. Visoka je okoli 12 m in naj bi bila stara okoli 150 let ter spada med 7 endemičnih vrst.
Foto: Simon / Pixabay
Dodaj odgovor