Filodendron (lat. Philodendron) je rastlinska vrsta iz družine kačnikovk, v katero uvrščamo več kot 220 vrst. Ta rod enokaličnic najpogosteje vključuje trajnice in vzpenjalke, ki so avtohtone v deževnem gozdu in tropski klimi, na našem področju pa se najpogosteje vzgajajo kot hišne rastline. Nekaj najbolj znanih predstavnikov: kala, difenbahija, adam.
Rastlina je bila poimenovana kot kombinacija starogrških besed philo (ljubezen, naklonjenost) in dendron (drevo).
Filodendron je rastlina, ki se zlahka prilagaja okolici zaradi načina rasti in razvoja korenin. Nekatere rastline so epifiti, kar pomeni, da energijo črpajo iz dežja in vlage, druge pa so hemiepifiti in rastejo ob večjih drevesih ob katerih spustijo korenine. Nekatere oblike pa v zemlji razvijejo normalne korenine, ki so zelo razvejane in prilagojene različnim tipom tal.
Listi so zelo raznoliki in prehajajo od mladih do zrelih oblik, tako da lahko na isti rastlini najdemo liste različnih barv in oblik, vsem pa je skupna kožnata površina, ki ima sijaj. Listi so lahko ovalni ali podolgovati, z ravnimi ali nazobčanimi robovi. Izmenično rastejo na debelem mesnatem steblu, ki lahko v odvisnosti od vrste rastline zraste tudi nekaj metrov.
Rastlina večinoma cvete, ko raste v divjini. Cvet je najpogosteje bele ali zelene barve in se na eni strani odpre. Zelo diši, zato privlači hrošče. Še bolj pa jih privlači bel lepljiv sok, ki teče iz stebla in listov. Plod filodendrona so najpogosteje belo zelene jagode, ki vsebujejo koščice.
Filodendron izvira iz področij deževnih gozdov Južne Amerike in Mehike. Danes je razširjen po celem svetu. V divjini raste na področju Avstralije in jugovzhodne Azije, drugod se ga vzgaja kot okrasno rastlino.
Zaradi velikih in okrasnih cvetov je zelo zanimiva rastlina, ki jo že od nekdaj nabirajo, vendar pa je o njem še veliko neznanega, prav tako pa tudi vse vrste še niso razvrščene ali opisane. Zaradi različnih načinov prilagajanja, ga lahko najdemo na zelo različnih krajih, tako da je potrebno skupne značilnosti prilagajanja in možnega razvoja šele odkriti.
Sorodniki
Vrste
Predvidevajo, da na svetu obstaja več kot 400 vrst te rastline, vendar pa glede na to, da raste na nedostopnih področjih, vse niso niti opisane. V svetu se trenutno s križanjem ustvarjajo tudi novi hibridi, ki so zanimivi zaradi lepšega listja, kar dnevno še povečuje število vrst.
Nekateri hibridi imajo obarvane liste, najbolj priljubljene so zeleno-roza kombinacije listov.
Vrste se razlikujejo glede na način rasti (pokončna, viseča, plazeča) in obliko ter izgled listov. V nadaljevanju je nekaj najpogostejših vrst, ki se gojijo kot hišne rastline.
Philodendron bipinnatifidum
je vrsta stoječega filodendrona in je priljubljena zaradi velikih okrasnih listov z nazobčanim robom, ki spominjajo na pero. Listi so temno zelene barve in imajo sijaj. Izvirajo iz Brazilije in lahko v višino zrastejo tudi do 1,5 m. Na prvi cvet moramo počakati 10 let.
Philodendron erubescens
je vrsta plazečega filodendrona, ki je priljubljen zaradi pisanih belo - temno zelenih listov. Listi so ožji in imajo gladek rob, pogosto pa se gojijo kot hibridi in se mešajo z drugimi barvami.
Ima značilno rdeče steblo in lahko zraste 3-6 m. Cveti pogosteje in z dišečimi cvetovi, ki lahko zrastejo do 15 cm.
Philodendron imbe
redkeje vzgajamo, ima pa lepe temno zelene liste srčaste oblike. Priljubljeni so tudi hibridi z belimi pikami ali obarvanimi robovi. Rastlina zelo hitro raste in se lahko prilagodi zaprtemu prostoru. Odlično tudi uspeva v pisarnah. Je zimzelena vzpenjalka in lahko zraste do 3 m.
Philodendron laciniatum
je še ena vrsta vzpenjalke, ki ima liste podobne hrastu, vendar izrazito zelene barve. Raste počasi do višine 1,5 m. Lahko se prilagodi razmeram v zaprtem prostoru, rada ima visoko vlago, ne ustreza pa ji, če jo stalno prestavljamo.
Philodendron bipennifolium
je vrsta stoječega filodendrona, ki je priljubljen zaradi nenavadne oblike listov. Običajno so temno zelene barve in imajo sijaj, včasih pa so kombinirani z belo barvo. S staranjem rastline listi rastejo in rastlina lahko hitro doseže višino 2 m. Značilna je za tropske gozdove v Južni Ameriki, zato ji pri vzgoji ustrezajo bolj vlažni in toplejši pogoji.
Philodendron scandens
je ena najbolj znanih visečih vrst. Gojimo jo zaradi njene odpornosti in srčastih listov. Rastlina hitro raste in lahko doseže tudi 6 m. Listi so svetlo zeleni, lahko pa so tudi pisani (belo zeleno) ali vzorčasti. Izhaja iz Srednje Amerike in Karibov.
Philodendron elegans
za to stoječo vrsto so značilni veliki listi v obliki peresa. Rastlina lahko zraste do višine 2 m.
Gojenje
Filodendron je zelo hvaležna vrsta za vzgojo, saj lastniku že videz rastline veliko pove o njenih potrebah. Rastlina se prav tako dobro prilagodi življenju v zaprtem prostoru in lahko raste več let.
Tla
Filodendron ima rad zračna in rahla tla, bogata s hranljivimi snovmi in dobro drenažo. Ustrezajo mu šotna tla, ki jim dodamo pesek ali kokosove trske. Ne ustrezajo pa mu tla, ki se prehitro sušijo ali pa tista, ki so bogata in dolgo zadržujejo vodo. Pri vzgoji v zaprtem prostoru je najbolje uporabiti kvalitetno mešanico tal za eksotične rastline.
Podnebje
Filodendron je tropska rastlina in mu za rast ustrezajo tropski pogoji, čeprav se lahko prilagodi tudi zaprtemu prostoru. Rad ima osvetljena mesta, kjer temperatura pozimi ni nižja od 12°C, vendar pa ne sme biti v bližini vira gretja. Ustreza mu tudi višja vlaga v zraku, zato je priporočljivo v bližini rastline pustiti krožnik s kamni, kamor se bo dolivala voda, da se prostor navlaži. Pri vzpenjalkah je potrebno pustiti dovolj prostora za rast in razvoj ter material, po katerem se bodo lahko vzpenjale.
Čas sajenja
Filodendron je najbolje saditi ali presajati pozno spomladi ali v začetku poletja (od sredine maja do konca junija). Najbolje uspeva pri temperaturi 19 do 23°C, pozimi temperatura lahko pade na 17°C, ni pa priporočljivo, da raste pri nižjih temperaturah.
Kolobarjenje
Glede na to, da filodendron najpogosteje gojimo v cvetličnem loncu, je potrebno upoštevati tudi sožitje z rastlinami, ki obogatijo in prekrijejo zemljo. Najpogosteje za to uporabljamo različne vrste mahov, čeprav lahko vzgajamo tudi nižje rastline, ki jim ustrezajo podobni pogoji.
Ujemanje je odvisno od vrste filodendrona - plazeči filodendron najpogosteje vzgajamo samostojno, pokončne vrste pa lahko kombiniramo z vzgojo drugih vrst iste družine, na primer kale.
Med rastjo lahko rastlina doseže višino do 3 m, zato morajo imeti pokončne rastline dovolj prostora za pravilno rast in minimalno 1 m razdalje od ostalih rastlin.
Faza mirovanja
Pozimi filodendron preide v fazo mirovanja, med katero ni bistvene rasti ali cvetenja. Rastlino je takrat potrebno postaviti stran od izvora toplote in zmanjšati zalivanje. Gnojenje v celoti prekinemo, je pa potrebno paziti na vzdrževanje minimalne temperature v sobi.
Sajenje
Svojega filodendrona ni težko vzgojiti, če pa ga želite posaditi in razmnožiti, je v nadaljevanju nekaj praktičnih nasvetov, ki vam bodo pri tem pomagali.
Sejanje
Semena filodendrona so zelo majhna in redko dozorijo pri hišni vzgoji, zato je filodendron na tak način težko vzgojiti. Če seme kupite, je potrebno izbrati preverjeno in tretirano seme. Glede na majhnost semen je potrebno posejati več semen v šotno in zrahljano zemljo ter jih prekriti s centimetrom zemlje, navlažiti in prekriti s folijo. Seme je zelo kaljivo, zato ga pred setvijo ni potrebno namakati. Vzklije pri temperaturi od 20 do 23°C, po 6 tednih odstranimo folijo in nadaljujemo z rednim zalivanjem.
Sajenje sadik
je najpogostejši način vzgoje filodendrona. Sadiko lahko vzgojimo samostojno tako, da odrežemo mlado vejo ali vrh rastline, ki nato požene korenine v zemlji.
Da bi se sadika pravilno razvila, je pomembno, da vsako postavimo v svojo posodo. Pred presajanjem na mesto, kjer bo rastlina rasla, je pomembno, da se razvijejo bogate korenine.
Sadiko posadimo v mešanico peščene in šotne zemlje ter zalijemo. Gnojenju se izogibamo prve štiri tedne.
Cepljenje
Filodendron lahko vzgojimo tudi s cepljenjem, kar je najboljši način za križanje vrst. Pri cepljenju je najbolje spomladi vzeti mlado vejico, iz katere raste mladi list in jo zatakniti v zarezo na drugi rastlini, najpogosteje iste vrste, a iz drugega vira. Vejica se bo prijela po 4 tednih, za boljše rezultate pa je potrebno cepiti več primerkov.
Gojenje na vrtu
Glede na to, da filodendron ne prenaša dobro slanosti, močnega vetra in nizkih temperatur, ni primeren za vzgojo na prostem. V poletnih mesecih rastlino lahko odnesemo ven, vendar ne na neposredno sončno svetlobo, saj lahko poškoduje liste. Takrat jo je tudi potrebno pogosteje polivati z vodo, liste pa lahko popršimo tudi z destilirano vodo. Spomladi po zimskem mirovanju je pomembno, da rastlino postopno nosimo na prosto ter jo ponovno prestavimo v zaprt prostor, ko se temperatura zniža.
Gojenje v rastlinjaku
Najprimernejša oblika vzgoje filodendrona je v rastlinjaku, saj lahko na ta način vzdržujemo stalno temperaturo in vlažnost zraka. V teh pogojih lahko za povišanje zračne vlage rastlino škropimo z vodo. Prav tako lahko v teh pogojih kombiniramo rast več vrst filodendrona - npr. take, ki razvijejo zračne korenine ali se naslanjajo na druge rastline. Pomembno je, da v rastlinjaku niso izpostavljene neposredni sončni svetlobi, morajo pa imeti vsaj 8 ur dnevne svetlobe.
Gojenje v posodah
Filodendron najpogosteje vzgajamo v posodah, je pa pomembno, da izberemo pravilno posodo za vsako vrsto. Viseče vrste je priporočljivo vzgajati v visečih posodah, da lažje razvijajo veje in oblikujejo lepši izgled rastline. Najpomembnejše je, da ima posoda, v katero sadimo, velike luknje, da višek vode odteče. Priporočljivo pa je tudi dno posode obložiti s kamni, saj lažje prepuščajo vodo.
Po sajenju je potrebno rastlino postaviti na eno mesto in je ne premikati, saj ima prepogosta menjava položaja na rast rastline negativen vpliv in se lahko odrazi v odpadanju listov.
Vzdrževanje nasada
Vzdrževanje nasada zajema odstranjevanje plevela, drobljenje skorje in skrb glede izgleda rastline. Plevel odstranjujemo ročno. Čeprav je pri hišni vzgoji majhna verjetnost, da se pojavi plevel, ga lahko prinesejo ptice, ko rastlino poleti odnesemo na prosto.
Če se je zaradi zalivanja zgornja plast zemlje strdila in je nastala skorja, jo je priporočljivo rahlo zdrobiti, kar je pomembno zaradi zmanjševanja zasičenosti tal s kisikom.
Izgled rastline vzdržujemo z odstranjevanjem prahu (ročno obrišemo vsak list ali rastlino tuširamo z vodo) in zagotavljanjem opore rastlini. Plazeče vrste bodo bolje uspevale, če imajo podlago, po kateri se lahko vzpenjajo (lahko drugo rastlino ali umetno podporo). Na ta način lahko rastlino v prostoru oblikujemo, prav tako pa se tudi njene veje zaščitijo pred pokanjem.
Nega
Vzdrževanje filodendrona zajema nekaj preprostih opravil, ki zagotovijo zdrav in zadovoljiv izgled rastline.
Zalivanje
Zalivamo, ko se posuši zgornja plast zemlje, zato je pred zalivanjem potrebno preveriti, ali je zemlja suha vsaj do globine 2 cm. Poleti je potrebno zalivati pogosteje, vsaj dvakrat znotraj tedna. Pozimi se zaliva redkeje - enkrat na dva tedna.
Količina vode je odvisna od velikosti rastline in hitrosti vsrkavanja. Pomembno je uporabiti postano ali mehko vodo ter zalivati pod koreninami. Zemlja v posodi mora biti dobro drenirana, da se takoj odstrani višek vode, ki bi lahko povzročil težave pri rasti.
Gnojenje
Zemljo je potrebno v času najaktivnejšega razvoja in rasti (od pomladi do jeseni) dohranjevati z mineralnimi gnojili. Najbolje je, da uporabite tekoče gnojilo, ki se v ustreznem odmerku doda med zalivanjem. Filodendronu najbolj ustrezajo gnojila, ki so bogata z dušikom. Gnojilo dodajamo vsaka dva tedna, v zimskih mesecih pa z gnojenjem popolnoma prenehamo.
Razmnoževanje
Čeprav je filodendron možno razmnoževati s semeni, ga najpogosteje razmnožujemo s potaknjenci. Spomladi z vrha rastline odvzamemo potaknjenec dolžine vsaj 15 cm. Želeni del odrežemo z ostrimi škarjami ali nožem in odstranimo liste z dela, ki bo položen v zemljo (mešanica peska in šote). Po 3 - 4 tednih požene korenine. Med ukoreninjenjem je potrebno rastlino zmerno zalivati, gnojilo pa dodamo šele po 4 tednih. Lahko jo podpremo z majhnim klinom.
Drug način razmnoževanja je s poganjki zgodaj spomladi, ko z rastline odrežemo majhne poganjke, ki jih lahko pustimo v vodi, da poženejo korenine ali pa jih takoj posadimo v zemljo.
Presajanje
Rastlino je potrebno presaditi vsaki 2 leti ali vsaj, ko se korenine pokažejo iz zemlje. Najprimernejši čas je konec decembra ali začetek junija.
Med presajanjem lahko s korenin odstranimo zemljo ali odrežemo stare in nepotrebne korenine. Rastlino presadimo v večjo posodo z rahlo zemljo s pretočno drenažo, kar zemljo stisne. Zalijemo po 1-2 dneh, v prvih dveh tednih pa ni priporočljivo dodajati gnojila.
Obrezovanje
Rastlino po potrebi obrezujemo spomladi ali jeseni. Zaradi preprečevanja nadaljnjega širjenja bolezni lahko obrežemo suhe ali bolne veje, lahko pa tudi samo oblikujemo krošnjo zaradi izgleda.
Rastlina na obrezovanje dobro reagira in bo tudi če je preveč obrezana, pognala nove veje. Obrežemo lahko tudi preveč visoke rastline, in sicer tako da v celoti odstranimo liste in ostane samo golo steblo, iz katerega bo začela rasti nova rastlina.
Obrezujemo z vrtnarskimi škarjami ali ostrim nožem. Nekatere vrste izpustijo veliko soka, tako da je v izogib alergični reakciji, priporočljivo nositi vrtnarske rokavice.
Bolezni
Pri filodendronu niso znane resnejše bolezni, ki bi lahko škodile vrsti, obstaja pa nekaj bolezni, ki nastanejo zaradi neustreznih pogojev rasti. V nadaljevanju jih navajamo in tudi načine, kako se proti njim boriti.
Gnitje korenin
Vzrok je prevelika količina vode pri zalivanju ali predolgo zadrževanje vode v zemlji, v kateri raste filodendron. Pri sajenju je zato potrebno poskrbeti za pravilno drenažo, ki bo zmanjšala možnosti gnitja. Prav tako je pomembno, da rastlino posadimo v zdravo, tretirano zemljo, da se bolezen ne širi.
Pegavost listov
Za pojav pegavosti listov je več vzrokov. Prvi vzrok je prevelika izpostavljenost soncu, kar povzroči rumene pege, ki se sčasoma sušijo. Drugi vzrok je pretirano zalivanje, zaradi česar listje rumeni in sčasoma odpada. Tretji vzrok je glivična bolezen, ki se prenese z drugih rastlin, zato je potrebno odstraniti okuženo rastlino in jo zdraviti s fungicidom.
Škodljivci
V nadaljevanju navajamo škodljivce, ki lahko prizadenejo liste filodendrona ali posušijo celo rastlino ter načine, kako se jih učinkovito iznebimo.
Rdeči pajek
Rdeči pajek je pogosta žuželka, ki jo odkrijemo po rjavih pegicah na listih in svilnati mreži pod listi. Opazimo ga po škropljenju z vodo, ker prileze na zgornji del lista. Čeprav ne more ogroziti cele rastline, pušča na listih grde sledi. Učinkovito ga odženemo, če liste brišemo z milnico.
Resarji (resokrilci, tripsi)
Resarji (resokrilci, tripsi) so najresnejši škodljivec, ker lahko povzročijo, da se rastlina posuši. Napadi niso pogosti, se pa pogosteje pojavljajo, če rastlino nosimo na prosto. Prehranjujejo se s sokovi in mladim listjem. Po njihovem napadu začne rastlina veneti. Najbolj znan simptom je nenadno in izrazito odpadanje listov. Odstranimo jih z uporabo insekticida.
Ščitaste uši
Ščitaste uši so zelo pogost škodljivec, ki se lahko preseli na filodendron tudi z drugih rastlinskih vrst. Prehranjujejo se s celičnimi sokovi, lahko pa povzročijo kodranje listov. Uši so zelene in majhne, prepoznamo pa jih kot skupke na listnih pecljih ali cvetovih. Odstranimo jih s škropljenjem z insekticidi.
Volnate uši
Volnate uši so najpogostejši vsiljivci na tropskih rastlinah. Lahko se prenašajo, zato pogosto okužijo rastline v bližini. So zelo majhne in jih na rastlini s prostim očesom težko opazimo. Prehranjujejo se s celičnimi sokovi in povzročajo kodranje listov. Odstranimo jih s škropljenjem z insekticidi.
Uporaba
Filodendron najpogosteje uporabljamo v dekorativne namene, se ga pa lahko uporablja tudi v nekaterih drugih pomembnih vlogah.
Zrele jagode so užitne in njihov okus je podoben bananam. Vendar pa vsebujejo oksalatne soli, ki so lahko škodljive za človeški organizem. Vsebnost soli je odvisna od vrste filodendrona (nekatere vrste so z njimi bogatejše, druge pa vsebujejo le sledi). Zato je pomembno, da jemo plodove samo tistih vrst filodendrona, pri katerih niso opazili stranskih učinkov pri ljudeh. Čeprav imajo nekatere jagode prijeten vonj in okus, imajo druge zelo močan vonj, podoben česnu, kar privlači živali (npr. netopirje ali opice), ki se z njimi prehranjujejo, raznašajo seme in pomagajo pri razmnoževanju rastline.
Listni sok filodendrona lahko pri ljudeh izzove alergično reakcijo na koži, ki jo spremlja rdečica, srbenje ali otekanje. Zaužitje listja pa lahko povzroči dušenje in bruhanje.
Hišni ljubljenčki, še posebej mačke, žvečijo liste, kar povzroči bruhanje in dušenje, ob velikih količinah pa tudi resno zastrupitev. Zaradi tega je potrebno zagotoviti, da so listi filodendrona izven dosega otrok in hišnih ljubljenčkov.
Kljub vsem nevarnostim je filodendron rastlina, ki jo zaradi tropskega videza in okrasnega listja pogosto vzgajamo v zaprtih prostorih. Poleg dobre prilagodljivosti tudi čisti zrak in uničuje negativne delce, ki povzročajo pljučne in respiratorne bolezni.
Obiranje
Na filodendronu obiramo le jagode, ko dozorijo. Čeprav rastlina v zaprtem prostoru redko cveti in obrodi plodove, lahko možnosti za to ob pravilni vzgoji povečamo.
Jagode obiramo konec septembra ali v začetku oktobra, odvisno od zrelosti. Nekatere vrste dozorijo v 2 - 3 tednih, nekatere pa za to potrebujejo več mesecev.
Zanimivosti
Filodendron naj bi odkrili v 17.stoletju na otokih Martinique in Sao Tome, kjer je biolog Georg Marcgraf nabral lepe liste, ki so vzbudili interes javnosti. Do 19.stoletja so zbirali in proučevali različne vrste, vendar so jih pogosto umeščali v različne družine. Zaradi podobnega cvetenja jih je v 19.stoletju Heinrich Scott uvrstil v skupno družino.
V moderni dobi je postala rastlina priljubljena zaradi dobre reakcije na nove hibride, ki so vedno bolj priljubljeni na tržišču.
Luknjasti listi filodendrona, ki jih pogosto primerjajo s perjem ali švicarskim sirom, naj bi nastali zaradi številnih stresov in klimatskih sprememb, na katere je rastlina reagirala s spremembo listov.
V divjini živi vrsta ose, ki je odvisna od filodendrona, na katerem gnezdi in odlaga jajčeca na mladikah. Pitje sokov pušča posledice na cvetovih, ki se zato nepravilno odpirajo.
Filodendron ima v divjini pogosto simbiotski odnos z mravljami. Nekatere vrste zaradi posebnih žlez v steblu proizvedejo nektar izven cveta. Sladek vonj privlači mravlje, ki se prehranjujejo z nektarjem, med koreninami pa naredijo svoja gnezda. Nektar se spremeni v lepljivo snov, ki jo shranijo in uporabljajo kot vir hrane v primeru pomanjkanja. Včasih je kolonija mravelj tako velika, da zakrije rastlino, je pa ne uniči.
Foto: bstad / Pixabay
Dodaj odgovor