Monstera (lat. Monstera deliciosa) je plazeča trajnica iz družine kačnikovk (Araceae), kamor uvrščamo še difenbahijo, spatifil, oroncij, drobno lečo, kačnik, biarum, kaladij, alokazijo in kalo. Kačnikovke so ena najbolj razširjenih družin na svetu, rodovi pa so razširjeni po tropskih gozdovih ter priljubljeni zaradi okrasnega listja in cvetov.
Prepoznavne so zaradi oblike cveta, ki ga tvori polodprt list z debelim pestičem, najbolj znane vrste pa so difenbahija, flamingovec, kala in najmanjša rastlina na svetu, drobna leča. Podobno kot ostale rastline, je v latinščini poimenovana po dobesednem opisu (monster pomeni ogromen (nanaša se na rast), deliciosa pa je okusna zaradi užitnih plodov)). Priljubljena je tudi vrsta švicarski sir, saj spominja na luknjasti sir Ementalec.
Monstera je trajnica, ki je prepoznavna po svojih okrasnih in velikih listih. Najpogosteje raste kot plezalka in lahko doseže višino do 20 m. Ima zračne korenine, ki so vidne na debelem povoščenem steblu. Listi so srčaste oblike z belimi lisami, imajo voščen sijaj ter večje ali manjše luknje. Listi lahko zrastejo do 20 cm, so zelo gosti ter dekorativni. Mladi listi nimajo lukenj, zato jih pogosto zamenjujejo s filodendronom, vendar pa se kasneje preoblikujejo v značilno obliko.
Monstera ima strupene liste, ki na koži povzročijo rdečico. Cvet tvori žametno bel list, ki obdaja debeli pestič. Plod je velik okoli 20 cm in je v obliki dolgega zelenega klasa, ki je prekrit s šesterokotnimi luskami. Ko plod zori, luske odpadajo in širi se sladkobni vonj, ki je podoben mešanici vonjev banane in ananasa.
Monstera izvira iz deževnih tropskih gozdov, kjer seme samoniklo vzklije na temnih tleh in rastlina nato pleza navzgor po okoliških drevesih, da bi prišla do svetlobe. Raste v Južni Ameriki, najdemo pa jo tudi v tropskih in gostih gozdovih Severne Amerike in Azije. Zaradi okrasnih listov jo danes širom sveta vzgajajo kot lončnico.
Sorodniki
Vrste
Trenutno obstaja na svetu okoli 40 vrst monster, ki se razlikujejo po obliki in velikosti listov. Zaradi dekorativnosti so te vrste kultivirane in dolgotrajno vzgajane, s križanjem pa pridobijo tudi hibride dekorativnih sobnih rastlin. Navajamo nekaj najbolj priljubljenih vrst za vzgojo.
Navadna monstera
Monstera Deliciosa ali navadna monstera je najbolj znana vrsta monstere in hkrati predstavnica vrste. Listi so veliki in srčaste oblike. Rastoči deli lista se ločijo in spominjajo na glavnik. Zelo je primerna za vzgojo v zaprtem prostoru, zaradi dekorativnih listov pa se pogosto izbira za okras v pisarnah.
Monstera Borsigniana
Monstera Borsigniana je zelo podobna predhodni vrsti in je v času rasti skoraj nemogoče opaziti razliko. Najbolj se razlikujeta glede stebla - pri borsigniani je steblo ravno, pri deliciosi pa na določenih mestih nastajajo vozlički. Borsigniana raste hitreje in doseže manjšo višino ter je primerna tudi za manjše prostore.
Monstera Variegata
Ta vrsta je posebno lepa zaradi temno zelenih listov, ki so obarvani z nepravilnimi belimi madeži. Madeži se razlikujejo med listi in izgledajo kot bi bili naslikani, zato delujejo veličastno. Vrsta je zelo odporna na težje življenjske pogoje, za pravilno rast pa potrebuje dovolj vlage.
Monstera Adansonii
Ta monstera je definicija plazeče rastline. Ima več manjših listov kot druge vrste. Več kot polovica posameznega lista je preluknjanega. Rastlina hitro raste in zapolni prostor. Listi so izrazito trdi in se jih enostavno oblikuje okoli površine, po kateri se vzpenja.
Monstera Pinnatipartita
Ta vrsta ima temno zelene liste, ki imajo namesto lukenj stranske liste, kar ji daje eleganten videz. Hitro se prilagodi prostoru, v katerem raste ter je zelo dolgoživa. Prvi cvet se lahko pojavi šele po 10 letih.
Monstera Dubia
Ta vrsta monstere se popolnoma razlikuje od drugih vrst, saj so listi celi, brez lukenj in dvobarvni. Najpogosteje je površina lista svetlo zelena s temno zelenimi črtami ob žilah. Je izvrstna plezalka, listi so manjši in redkeje razporejeni.
Monstera Siltepecana
Monstera Siltepecana je prav tako brez lukenj in izvrstna plezalka. Listi so večji, srčasti in podolgovati. Cvet je bele barve in ima za razliko od drugih vrst sladkoben vonj.
Monstera Obliqua
Posebnost te vrste so listi z velikimi luknjami, ki zavzamejo večino površine. Zunanji del lista je cel, notranjost pa popolnoma preluknjana. Vrsta je zelo redka, vendar priljubljena za vzgojo hibridov.
Gojenje
Monstero vzgajamo v zaprtih prostorih in pri tem je potrebna pazljivost. V nadaljevanju navajamo vse pomembne korake, ki jih je potrebno upoštevati, da bi vaša rastlina čim dlje rasla.
Kolobarjenje
Monstera je trajnica, ki jo posadimo na enem mestu in se lahko na istem mestu sadi zaporedno. Pri tem ji je potrebno pustiti dovolj prostora za rast ter zagotoviti osnovo za vzpenjanje. Dobro uspeva tudi ob drugih visokih rastlinah, po katerih se lahko vzpenja.
Izvira iz tropskih gozdov, zato ji popolnoma ustreza prisotnost drugih rastlin, kot so kalanhoja, kukavičevka, jasmin, ingver, bugenvilovka in kana, tako da lahko raste v gostem zimskem vrtu. Ločeno jo posadimo v cvetlični lonec.
Zalivanje
Monstero je potrebno zalivati enkrat na dva tedna, količina vode pa je odvisna od substrata. Rastlino zalijemo, ko se substrat popolnoma posuši. Najbolje je, če uporabimo postano vodo in zalivamo okoli korenin. Liste je potrebno redno obrisati z vlažno krpo ali z bananino lupino, da se odprejo pore. Če je v zraku premalo vlage, jih je potrebno pršiti z destilirano vodo, vendar samo toliko, da se naredi meglica in da se ne zadržuje prevelika količina vode.
Gnojenje
Monstero dohranjujemo med rastjo, kar je najpogosteje spomladi ali v začetku poletja. Za gnojenje je dobro uporabiti univerzalno gnojilo za sobne rastline v peletih ali kot tekoči dodatek med zalivanjem. Gnojilo dodajamo enkrat mesečno, vendar je potrebno paziti pri količini, saj lahko ekstremno pospeši rast rastline.
Razmnoževanje
Monstera se razmnožuje s potaknjenci. Postopek je zelo učinkovit in uspešen. Spomladi določimo mlado vejo, ki jo bomo uporabili za razmnoževanje. Pomembno je, da je steblo zdravo in da je na njem vsaj 5 listov ter enako število zračnih korenin. Za rezanje uporabimo oster nož ali škarje, da je rez čim bolj natančen. Zarežemo na mestu, kjer se stikajo list, steblo in zračna korenina ter odstranimo potaknjence. Postavimo jih v vodo (skupaj z zračno korenino), da zrastejo nove koreninice, kar ponavadi traja okoli 2 tedna. Ko so nove koreninice vidne, rastlino posadimo na želeno mesto.
Presajanje
Monstera ne raste hitro, zato jo je potrebno presajati na 2 - 3 leta. S presajanjem tudi spodbudimo rast rastline - če želimo rast omejiti, se rastlino presadi manjkrat. Pri presajanju je potrebno izbrati enako kvaliteto zemlje kot jo je imela rastlina do presajanja, da zmanjšamo stres zaradi spremembe okolja. Po presaditvi je potrebno rastlini zagotoviti tudi oporo, po kateri bo naprej rasla. Presajamo spomladi ali konec poletja. Presajeno rastlino je potrebno dobro zaliti.
Pomlajevanje
Glede na to, da je monstera plezalka in da po določenem času rast zastane, je zaželeno rastlino pomladiti, da ji osvežimo videz. Pomlajujemo z rezanjem odvečnih ali nepotrebnih vej, tako da ostanejo mladike, na katerih se razvijajo novi listi.
Tla
Monsteri so všeč bogata humusna tla, ki spominjajo na tla v tropskem gozdu. Pri sajenju je priporočljivo črnico kombinirati z organskim kompostom (npr. listje). Všeč so ji tudi peščena tla, zato je priporočljivo v zemljo primešati tudi droben pesek. Tla naj bodo rahla z drenažo, ki zadržuje vlago, ne pa tudi preveč tekočine.
Podnebje
Monstera je rastlina tropskega podnebja, kar pomeni, da ji ustreza toplo in vlažno okolje. Rastlino je pozimi potrebno odmakniti stran od vira gretja, zrak pa redno vlažiti. Naraven način vlaženja je krožnik s kamni, na katerega vlijemo vodo.
Rastlini je všeč topla soba, vendar jo je potrebno poleti redno prezračevati. Za pravilno rast potrebuje veliko dnevne svetlobe, vendar ne sme biti na neposredni sončni svetlobi, sicer listje začne rumeneti. Stalna tema prav tako preprečuje nadaljnjo rast. Rastlina tudi ne sme biti na neposrednem dotoku zraka.
Sajenje
Monstero lahko posadimo tako, da imamo po en primerek v vsakem prostoru. Pri sajenju je potrebno za uspešno rast upoštevati nekatere nasvete, ki jih navajamo v nadaljevanju.
Čas sajenja
Monstero sadimo spomladi ali zgodaj poleti, da zagotovimo optimalno temperaturo za rast. Najustreznejša temperatura je okoli 20°C, saj takrat najhitreje raste, požene korenine ali klije. Pri temperaturah pod 0°C zmrzne, prav tako pa ne prenaša dobro niti sprememb temperature. Če jo poleti prestavite na prosto, poskrbite, da jo pravočasno odnesete v zaprt prostor.
Izbira podlage
Monstere pogosto medsebojno križamo, da pridobimo nove lastnosti ali pa rastline, ki so lepše ali primernejše za vzgojo. Iz komercialnih razlogov se najpogosteje kombinira rastline z manjšimi listi in tiste z zanimivimi listnimi vzorci. Rastlino cepimo tako, da vzamemo poganjek in ga vstavimo v rez, ki ga prekrijemo z mahom ali zaščitnim agrotekstilom ter s škropljenjem vzdržujemo vlago. Del, kjer je rastlina zraščena, je lahko šibkejši, zato ga je potrebno kasneje pri rasti podpreti.
Sejanje
Monstero lahko vzgojimo iz zrelih semen, ki se nahajajo v središču ploda. Pred setvijo je potrebno seme preko noči namočiti, da bo lažje vzklilo. Priporočamo uporabo tretiranega semena in zemlje, da se prepreči morebitne težave ali kasnejše bolezni.
Semena položimo v rahlo zemljo in zalijemo z vodo. Za klitje je pomembno, da ohranjamo substrat vlažen in ustrezne temperature (minimalno 20°C). V opisanih pogojih bodo semena vzklila v 10 - 14 dneh.
Rastlina v naravi klije na temnem mestu in šele z vzpenjanjem pride do svetlobe, zato je potrebno imeti posodo s semeni na temnem mestu. Optimalno je, če vsako seme posadimo v ločeno posodo, saj se tako korenine bolje razvijejo.
Sajenje sadik
Sajenje sadik je najučinkovitejši način vzgoje rastline. Pri izbiri sadik je potrebno poiskati tretirano sadiko z zdravimi razvejanimi koreninami. Rastlino posadimo skupaj z zemljo, v kateri je rasla, v večjo posodo z rahlo zemljo. Takoj jo zalijemo in poiščemo oporo, po kateri se bo lahko vzpenjala. Mlada rastlina ima potrebo po svetlobi, zato jo je potrebno postaviti na svetlo mesto, vendar ne na neposredno sončno svetlobo. Prvih 6 mesecev po sajenju je potrebno rastlino redno gnojiti, da pospešimo rast.
Gojenje na vrtu
Na našem področju monstere ni možno vzgajati na prostem, ker je občutljiva na nizke temperature v notranjosti države ter slanost in sunke vetra na Primorskem. Na prosto (teraso ali balkon) jo lahko prenesemo v začetku poletja, da se privadi na pogoje. Ustreza ji polsenčna stran, ki je zaščitena pred sunki vetra. V času vzgoje na prostem je potrebna povečana pozornost glede zalivanja.
Gojenje v rastlinjaku
Vzgoja v rastlinjaku je, razen na avtohtonih področjih, optimalen način vzgoje. Monstere druge rastline v rastlinjaku ne motijo, ampak pomagajo pri vzdrževanju ustrezne vlažnosti. V rastlinjaku je potrebno zagotoviti stalno in optimalno temperaturo ter ga poleti redno zračiti.
Pomembna je tudi osvetljenost - če rastlina nima dovolj svetlobe, je potrebno zagotoviti umetno svetlobo, če pa je rastlina preveč izpostavljena neposredni sončni svetlobi, jo je potrebno zasenčiti.
Rastlinjak je najprimernejši za vzgojo mladik, saj v njem rastline hitreje vzkalijo ali spustijo korenine, kar je še posebej pomembno za velike pridelovalce.
Gojenje v posodah
Monstera je pretežno hišna rastlina in jo najpogosteje ravno vzgajamo v posodah, pri čemer je pomembno izbrati dovolj globoko in široko posodo z odprtinami za presežek vode. Zaželeno je tudi postaviti kamenčke ali grude zemlje na dnu, kar izboljša odvajanje vode.
Pri sajenju uporabimo zdravo humusno zemljo in izberemo sadiko z razvitimi koreninami. Posoda je lahko na tleh ali dvignjena, rastlini pa je potrebno zagotoviti oporo, da se bo lahko vzpenjala. Zalivati jo je potrebno enkrat tedensko ali pa po potrebi, ko se substrat posuši. Dodatno jo je potrebno nahraniti spomladi in v začetku poletja.
Nega
Monstera je izrazito preprosta rastlina za vzdrževanje in hvaležna za okolico, tako da jo priporočamo začetnikom. V nadaljevanju navajamo nekaj osnovnih nasvetov, ki jih je potrebno upoštevati, da dobimo zdravo in lepo rastlino.
Faza mirovanja
Faza mirovanje traja od novembra do februarja, odvisno od vremenskih pogojev. Rastlina takrat preneha rasti in ni več potrebno dohranjevanje. V tem obdobju je potrebno zmanjšati tudi zalivanje, presajanje ali obrezovanje. Mladike, ki bi jih v tem obdobju vzeli za razmnoževanje, slabše kalijo.
Vzdrževanje nasada
Vzdrževanje nasada zajema zračenje tal in eventuelno odstranjevanje plevela. Glede na to, da rastlino gojimo v posodi, obstaja relativno majhna verjetnost za rast plevela, vendar ga je potrebno takoj odstraniti, če se pojavi.
Zračenje in rahljanje tal je pomembno za zdravo rast rastline, zato je pri sajenju potrebno zemlji dodati pesek in rahljati površinski sloj oz. drobiti skorjo, kar omogoči prodor kisika v tla.
Redčenje
Pri sajenju mladik ali setvi semen lahko pride do pregoste rasti rastlin. Spomladi je potrebno odstraniti vse rastline skupaj z zemljo in ločiti tiste z razvitimi koreninami. Z redčenjem omogočimo vsaki posamezni rastlini več prostora za rast.
Obrezovanje
Rastline ni potrebno obrezovati, razen kadar je potrebno odstraniti suhe ali bolne veje. Obrezujemo spomladi ali jeseni z ostrimi škarjami ali nožem, da dobimo pravilen rez.
Obiranje
Monstera ima plod, ki zori vsaj leto dni. Oberemo ga, ko postane spodnji del rumene barve, dozori pa z gnitjem, tako kot banana. Obiramo jo ročno, vendar samo v državah, kjer avtohtono raste.
Skladiščenje
Plodove skladiščimo enako kot banane, v škatlah, naloženih druga na drugi. Najbolje jih je uživati sveže.
Bolezni
Posamezne bolezni lahko na monsteri povzročijo večjo škodo, zato je potrebno prve simptome bolezni pravočasno opaziti in poznati načine za zdravljenje. Navajamo najpogostejše bolezni.
Pegavost listov
Pegavost listov je najpogostejša bolezen, ki jo povzročajo glivice ter se lahko prenaša tudi z drugih bližnjih vrst. Zelo pogosto se pojavi tudi na rastlinah iz drugih družin, kot so na primer španski bezeg, hren, koruza, radič, čebula, mlada čebula, jagodičnica, blitva, sivka in druge. Toplo vreme in visoka vlažnost še povečujeta verjetnost okužbe.
Prvi simptomi so rumene ali rjave pikice na delu listov, ki pa se sčasoma povečujejo in lahko povzročijo odpadanje listov. Ko se pojavijo še drugi simptomi, je potrebno rastlino takoj izolirati. Pomembno je tudi, da takoj prenehamo s pršenjem vode po listih in preventivno uporabimo fungicid.
Gnitje korenin
Gnitje korenin je bakterijska bolezen, ki jo lahko povzročijo bakterije na koreninah ali presežek vode. Pogosto se pojavi tudi pri pelargoniji, drevesu življenja, bodiki, materini dušici, vijolici, kameliji in drugih. Če voda dlje časa stoji, lahko povzroči gnitje korenin, zato je pomembno zagotoviti pravilno drenažo. Prav tako je potrebno zmanjšati poškodovan del korenin, kamor se lahko naselijo bakterije. Okužene korenine so rjave barve in močnega vonja (tudi po izpiranju). Zato je pomembno uporabljati dovolj velike posode in rastlino redno presajati v zdravo zemljo.
Bolezen lahko odpravimo tudi z izpiranjem zemlje in odstranjevanjem gnilih korenin tako, da ostanejo le vitalne in zdrave korenine, ki jih posadimo v novo zemljo. Glede na to, koliko korenin je ostalo, je potrebno rastlino ustrezno obrezati.
Škodljivci
Čeprav je monstera v splošnem odporna na škodljivce, jih v zaprtih prostorih nekaj obstaja in jo lahko napadejo. V nadaljevanju navajamo, kako jih opazimo in kako se jih iznebimo.
Rdeči pajek
Rdeči pajek je majhna in s prostim očesom težko vidna žuželka, ki po izgledu spominja na pajka. Je rdečkaste barve in se skriva na spodnjem delu lista. Lahko se prenese z drugih okuženih rastlinskih kultur - na primer pasijonke, melise, praproti ali naglja. Živi v kolonijah in se hrani z rastlinskimi sokovi. Prisotnost lahko opazimo zaradi kodranja listov ali rumenih peg na spodnji strani lista. Naravna rešitev so borova eterična olja, drugače pa uporabimo insekticide.
Ščitaste uši
Ščitaste uši so pogosti škodljivci, ki se prenašajo z ene rastline na drugo, najpogosteje z olive, dracene, limone ali sobne palme. Govorimo o drobnih žuželkah, ki se pojavijo na stiku lista in stebla ter živijo v kolonijah. Prav tako se prehranjujejo s sokovi in povzročajo kodranje listov, puščajo pa tudi kapljice sladke tekočine, ki lahko dodatno povzročijo infekcijo. Odpravimo jih z uporabo insekticida ali škropljenjem z naravnim pripravkom iz kopriv (na primer naravno gnojilo iz kopriv).
Kobilice
Kobilice so žuželke, ki lahko poškodujejo liste, saj se z njimi prehranjujejo. Naredijo velike luknje, ki lahko uničijo cele liste in ti potem odpadejo. To je pomembno, če rastlino poleti prestavite na prosto. Če opazite prve ugrize kobilic, je potrebno narediti z insekticidom oviro okoli področja, kjer se nahaja rastlina. Težavo lahko odpravimo tudi s postavitvijo zaščitne mreže.
Uporaba
V naših krajih monstero prvenstveno uporabljamo zaradi velikih in dragocenih listov. Je okras hiš in stanovanj, pogosto tudi pisarn. Lahko prekrije večje in neugledne površine, saj je plezalka. Ne vzgajamo je kot zdravilno rastlino ali zaradi plodov, saj jo kupimo kot lončnico in ima relativno visoko ceno. Ne prištevamo je k strupenim rastlinam, vendar pa imajo lahko psi in mačke prebavne težave, če jedo listje. Vseeno pa ima monstera določene značilne lastnosti, ki jih navajamo v nadaljevanju.
Kulinarika
Plod monstere je sladko podolgovato sadje opojnega vonja in okusa, ki spominja na kombinacijo banane in ananasa. Ko je plod zrel, je zelo sočen, vendar ga je potrebno olupiti. Najpogosteje jemo surovega, lahko pa se doda v pecivo, naredi marmelada ali sladoled. Čeprav je zelo priljubljen kot sladica, imajo nekateri lahko prebavne težave zaradi prisotnosti kristalov kalcijevega oksida.
Pogosto ga imenujejo tudi sadna solata, saj njegov vonj spominja na sladkobni vonj sadja v sadni solati. Očistimo ga podobno kot ananas - odrežemo trdo skorjo, da ostane sočna notranjost s trdo sredico. Plod je rumene barve, prepreden s črnimi žilicami. Surov lahko povzroči hujše težave, ki vodijo do smrti, pretirana zaužita količina pa povzroči bruhanje in prebavne težave.
Medicina
Monstero so v tradicionalni medicini uporabljali za izdelavo pripravkov proti ugrizu kač, ker zmanjšuje otekanje in razdraženost kože. Pasta iz listov se je tudi uporabljala kot zdravilo proti ranam ali modricam. Čaj iz korenin se je uporabljal za zdravljenje revme in artritisa, plod pa se uporablja v pripravkih za izboljšanje imunosti ali vračilo energije, saj vsebuje veliko vitamina C.
Gospodarstvo
Zračne korenine, ki rastejo s stebla, uporabljajo za izdelavo trdnih vrvi, košar ali pletenega pohištva.
Zanimivosti
Monstera je avtohtona rastlina v tropskih gozdovih Južne Amerike in lokalni prebivalci so njen potencial že od nekdaj izkoriščali. Uporabljali so jo za izdelavo vsakdanjih praktičnih predmetov in tudi za izdelavo slaščic iz plodu.
Današnjo popularnost pa je pridobila šele, ko so jo Španci po osvajanjih pripeljali v Evropo, od koder se je razširila po svetu. Odkril in poimenoval jo je francoski botanik Charles Plumier. Večinoma so jo nato vzgajali kot okrasno rastlino in je bil njen ekonomski pomen zanemarjen. Danes je zelo priljubljena rastlina za vzgojo v zaprtih prostorih, vzgajajo pa jo v Južni Ameriki in delih Severne Amerike.
Čeprav luknje v listih tvorijo prekrasne vzorce, ki so značilni za monstero, imajo tudi svojo vlogo. Omogočajo dežnim kapljicam, da ob velikih nalivih prehajajo skozi list, kar zmanjšuje možnost poškodb zaradi velikih kapelj.
Zanimivo je tudi, da lahko monstera klije v temi in utesnjenem prostoru, na prostem pa odmre, če v času, ko zraste do višine 20 cm, ne najde debla, po katerem bi se vzpenjala do svetlobe.
Foto: Quoc Huy Tran / Pixabay
Dodaj odgovor