Spominčica (lat. Myosotis) je samonikla rastlina iz družine srhkolistovk (Boraginaceae). Srhkolistovke so edina rastlinska družina v redu Boraginales, njen bolj znani sorodnik pa je navadni pljučnik. Dobesedni prevod latinskega imena Myosotis je "mišje uho", kar se nanaša na obliko lista.
Spominčica je dvoletna rastlina, običajno z modrimi cvetovi, obstajajo pa tudi vrste, ki cvetijo z belimi in svetlo rožnatimi cvetovi. Raste v listnatih, mešanih ali redkeje iglastih gozdovih. Najbolj ji ustrezajo vlažna, polsenčna in hladna rastišča, rada pa ima hranljiva, sveža in dobro odcedna tla.
Spominčica je evropskega izvora, njeno ime pa je povezano s srednjeveškimi legendami o vitezih, ki so jih podarjali dekletom v upanju, da jih ne bodo pozabile. Danes je spominčica razširjena v Evropi, Aziji in Vzhodni Afriki. Obstaja 120 rodov, družina pa šteje 2.000 vrst. V Sloveniji raste okoli 10 vrst spominčic, pogosto pa jo gojijo tudi kot okrasno rastlino in ima številne zdravilne lastnosti.
Sorodniki
Vrste
Obstaja več kot 150 priznanih vrst spominčic, v Sloveniji pa jih lahko najdemo okoli deset: njivska spominčica (lat. Myosotis arvensis), pisana spominčica (lat. Myosotis discolor), drobna spominčica (lat. Myosotis laxa), razrasla spominčica (lat. Myosotis ramosissima), močvirska spominčica (lat. Myosotis scorpioides), redkocvetna spominčica (lat. Myosotis sparsiflora), toga spominčica (lat. Myosotis stricta), planinska spominčica, gozdna spominčica in ozkolistna spominčica (lat. Myosotis alpestris subsp. suaveolens).
Planinska spominčica
Planinska spominčica (lat. Myosotis alpestris) je zelnata trajnica iz družine Boraginaceae. Rastlina je simbol grofije Westmorland v Združenem kraljestvu in nacionalna roža Aljaske v Združenih državah Amerike, saj raste po vsej Aljaski na odprtih, skalnatih mestih visoko v gorah in cveti sredi poletja, najdemo pa jo tudi lahko po vsej himalajski verigi na nadmorski višini 3.000 - 4.300 m. Ta vrsta primarno uspeva na vlažnih gorskih področjih z gozdnatimi pobočji in travniki.
Planinska spominčica je trdoživa grmičasta trajnica. Njeni listi so sivkasto zeleni, podolgovati in suličasti, cvetovi pa dišeči, azurno modri in zbrani v socvetja. Običajno jo gojimo kot enoletno ali dvoletno vrsto. Mlade rastline sadimo septembra, oktobra ali spomladi v tla, ki rastlini zagotavljajo zadostno količino vlage in vsebujejo ustrezno količino organske snovi.
Gozdna spominčica
Gozdna spominčica (lat. Myosotis sylvatica) je rastlinska vrsta iz rodu spominčic in iz družine srhkolistovk. Razširjena je po Evropi (vključno s Slovenijo), Aziji in Vzhodni Afriki.
Gozdna spominčica dvoletna rastlina, ki v višino zraste do 30 cm, njeni cvetovi so modri in majhni, včasih pa rožnati ali beli. Steblo je pokončno, razvejano in poraščeno z dlačicami. Raste v listnatih mešanih gozdovih, redkeje v iglastih gozdovih. Ustrezajo ji hranljiva, sveža in dobro odcedna tla. Sejemo jo v juniju ali juliju.
Gojenje
Spominčica se razlikuje od drugih rož po svoji modri barvi in koristih, ki jih prinaša. Po videzu jo lahko zamenjamo z zdravilnim jetičnikom. Sajenje in gojenje spominčice je enostavno. Najraje ima odcedna tla, vlažno rastišče in minimalen stik s soncem. Raste kot samonikla rastlina, gojimo pa jo lahko na vrtu ali v posodah na balkonih in terasah.
Tla
Spominčice je potrebno za uspešno gojenje pravilno posaditi. Rastlina ima raje ohlapna, zmerno hranljiva in vlažna tla. Prav tako ji ustrezajo dobro odcedna tla, ki se nahajajo na polsenčnem področju. Če spominčico posadimo v zelo bogata tla, bo razvila močan grm, ki bo imel malo ali nič cvetov.
Podnebje
Spominčica je naravno razširjena v Evropi, Aziji in Vzhodni Afriki, kot tujerodna vrsta pa se je naselila v Severni Ameriki in Avstraliji. Vrtno obliko rastline gojijo skoraj po vsem svetu. Raste v listnatih, mešanih ali redkeje iglastih gozdovih. Spominčici ustrezajo vlažna, polsenčna področja.
Čas sajenja
Najboljši čas za sejanje spominčic sta maj ali junij. Rastlina, ki smo jo posejali, bo cvetela šele naslednje leto. Sadike spominčice je najbolje posaditi konec avgusta.
Sajenje potaknjencev je najprimernejše, ko se grm razrase. Steblo postavimo v vodo, da požene korenine, nato pa ga posadimo v zemljo. Spominčice lahko presajamo tudi med cvetenjem z delitvijo grma.
Kolobarjenje
Spominčica je nežna rastlina, ki jo je najbolje saditi ob rob gredic in jo lahko kombiniramo s številnimi vrstami rastlin. Spominčico je najbolje posaditi med čebulicami narcis in tulipanov, ki cvetijo zgodaj spomladi. Najprej bodo zacvetele rastline iz čebulic, potem pa še spominčice, kar bo skupaj zelo lep prizor. Spominčice lahko posejemo tudi poleg vrtnic, da prekrijemo bodičasti del stebla vrtnice. Medtem ko vrtnica cveti na vrhu stebla, se bo spominčica s svojimi zapeljivimi cvetovi bohotila na dnu. Če jo posejemo v senco, jo lahko kombiniramo s praprotjo in hosto.
Poleg spominčic ne pozabimo dodati zelenja, zato lahko spominčice kombiniramo s praprotjo, hosto in hojhero. Kot pokrivalo ji bosta pristajala gardnerjev hedihij in orlica.
Faza mirovanja
Spominčica je pozimi v mirovanju in prenese temperature do 0°C. Če se temperature spustijo pod ničlo, je potrebno rastlino prestaviti v zaprt prostor (klet, rastlinjak, hiša), da jo zaščitimo pred poškodbami, čeprav dobro prenaša mraz. Ko mine obdobje hudega mraza, lahko rastlino vrnemo na prosto in bo začela ponovno rasti.
Sajenje
Sajenje spominčice je preprosto in nezahtevno, saj se bo ukoreninila na vsakem senčnem mestu. Nežno modri cvetovi se pojavijo maja, nekatere sorte pa cvetijo do pozne jeseni. Nekaj pravil, ki jih velja upoštevati pri gojenju, je, da se nasadi ne smejo zgostiti ter da jih ne zalivamo in ne gnojimo preveč. Spominčice so odporne na spomladanski mraz, na neposredni sončni svetlobi pa se čas cvetenja skrajša za 20 dni. Spominčico lahko sejemo ali sadimo s sadikami, potaknjenci in delitvijo grma.
Sejanje
Spominčice najpogosteje posejemo. Pripravljena semena potopimo v slano vodo, odstranimo semena, ki plavajo, ker verjetno ne bodo mogla vzkaliti, preostala semena pa posušimo in jih površinsko posejemo na zbito, vlažno in ravno površino ter potresemo z zemljo ali peskom. Vlažnost tal ohranjamo z zalivanjem iz razpršilke, prve sadike pa se pojavijo po 5 - 6 dneh. Konec avgusta in v začetku septembra rastlina oblikuje grm z gostimi listi. V tej obliki spominčice posadimo na predvideno mesto na medsebojni razdalji 15 - 25 cm in zalijemo.
Sajenje sadik
Sadike gojimo, dokler rastline v višino ne zrastejo 4 - 5 cm, potem pa jih lahko posadimo na predvideno mesto z medsebojno razdaljo 15 - 20 cm. Najboljši čas za sajenje mladih sadik na prosto je konec avgusta. Spominčica je odporna na presajanje, tako da po preselitvi v tla na prostem uspejo skoraj vse rastline. Pomembno je, da rastline po presajanju dobro zalijemo. Tako posajene rastline bodo cvetele naslednjo pomlad.
Sajenje potaknjencev
Potaknjence odrežemo na dolžino 4 - 5 cm in jih vzamemo iz dobro razraslega grma. Potaknjence lahko takoj posadimo na stalno mesto, da se začnejo koreniniti ali pa jih postavimo v vodo in počakamo, da se razvijejo korenine. Da bi izboljšali postopek, je potrebno rastlino pokriti s stekleno posodo ali odrezano plastično steklenico. Če ta postopek izvedemo spomladi, se bo obdobje cvetenja začelo v isti sezoni, vendar ne bo veliko cvetov.
Delitev grma
Spominčice lahko z delitvijo grma presajamo vse leto, tudi med cvetenjem. Rastlina ima vlaknast koreninski sistem, zato se hitro ukorenini. Ko jo s koreninami odstranimo iz zemlje, jo ločimo od grma, s korenin rahlo otresemo zemljo in jo presadimo na drugo mesto.
Gojenje na vrtu
Če se odločimo za gojenje spominčic na vrtu oz. na prostem, izberimo polsenčen prostor. Rastlino na prostem običajno posejemo, ker ima odlično kaljivost. Če jo posejemo julija, bo naslednje leto že cvetela.
Za uspešno gojenje spominčic na vrtu je potrebna priprava tal. Zaželeno je, da so tla hranljiva, ohlapna, lahka in dobro odcedna. Spominčici ne ustrezajo preveč hranljiva tla, saj se v takih razmerah močno razraste, cveti pa bolj malo.
Ob pravilni negi se bodo sadike pojavile približno 2 tedna po setvi. Razredčiti jih je potrebno na razdaljo vsaj 5 cm, sadike, ki smo jih odstranili, pa lahko presadimo na drugo mesto.
Gojenje v rastlinjaku
Spominčico za zimsko in spomladansko cvetenje ali ob pomanjkanju cvetja gojimo v rastlinjaku. Semena posejemo konec maja ali v začetku junija in jih postavimo v hladen, zasenčen rastlinjak. Ko so semena zrela, jih presadimo v posode in vrnemo v rastlinjak za boljše ukoreninjenje.
Julija in avgusta rastlino odnesemo na vrt, na senčni prostor in redno zalivamo. Oktobra rastline prenesemo v ogrevan rastlinjak in jih hranimo pri temperaturi 3 - 5°C. Ko zacvetijo, temperaturo dvignemo na 12°C in pogosteje zalivamo. Če spominčice gojimo v rastlinjaku, začnejo cveteti januarja in cvetijo do marca.
Gojenje v posodah
Te skromne modre cvetlice lahko gojimo tudi v posodah, bodisi s setvijo ali s presajanjem. Posode s spominčicami jeseni postavimo v temen prostor (klet), kjer temperatura ne pade pod 0°C. Februarja jih lahko prenesemo na okensko polico, marca pa se bodo že pojavili prvi cvetovi.
Vzdrževanje nasada
Spominčice gojimo v nasadih v komercialne namene. Vzdrževanje nasadov zajema le redno redčenje rastlin. Če je zasaditev pregosta, rastlina ne bo dovolj kakovostna in bo nagnjena k raznim boleznim. Pomembno je tudi, da upoštevamo nasvete o pravilnem zalivanju, da zemlja ni premokra, a tudi ne presuha.
Nega
Vzdrževanje spominčic ni zahtevno, upoštevati pa je potrebno nekaj pravil in rastlina bo lepa ter zdrava. Najpomembneje je, da rastlino previdno zalivamo pri korenu na dobro odcednih tleh. Če je rastlina poplavljena, lahko pride do gnitja in uvelosti, če pa je zemlja suha, bo rastlina zbledela.
Zalivanje
Spominčice imajo najraje senčne predele, kjer je zalivanje minimalno, če pa je vlage v tleh dovolj, uspevajo tudi na sončnih legah. Zalivamo po potrebi, pri zalivanju pa naj bo tok vode usmerjen pod rastlino. Zaželeno je obilno zalivanje enkrat tedensko, prekomerno zalivanje pa lahko povzroči gnitje korenin. Dobro odcedna tla omogočajo nadzor vlage in pospešujejo rast rastline. Če pride do pomanjkanja vlage, se čas cvetenja rastline skrajša.
Gnojenje
Pri gnojenju spominčic je potrebna previdnost, saj rastlina na preveč hranljivih tleh hitro raste in slabo cveti. Mlado rastlino je potrebno nekaj tednov po sajenju pognojiti s kompleksnimi mineralnimi gnojili. Jeseni gnojimo z organskimi ali kompleksnimi gnojili, spomladi pa lahko zemljo obogatimo z malo humusa ali šote.
Razmnoževanje
Spominčice lahko gojimo iz semen, sadik, potaknjencev in z delitvijo grma. Najpogostejši način gojenja je gojenje iz semen. Spominčice v maju in juniju posejemo na vrt ali v posode z rodovitno zemljo. Posejana semena navlažimo z razpršilcem in po 5-6 dneh se pojavijo prve sadike. Sadike je potrebno občasno zalivati, zrahljati zemljo in odstraniti plevel.
Sadike vzgajamo, dokler rastline v višino ne zrastejo 4 - 5 cm. Po tem jih posadimo na mesto stalne rasti na medsebojni razdalji 15 - 20 cm. Mlade sadike je priporočljivo posaditi na prosto konec avgusta, po presajanju je potrebno rastlino dobro zaliti.
Potaknjence narežemo na dolžino 4 - 5 cm, jih takoj posadimo na stalno mesto rasti in na vrhu pokrijemo s stekleno posodo ali odrezano plastično steklenico. Najbolje jih je presaditi spomladi.
Presajanje
Spominčico enostavno presadimo z delitvijo grma, kar lahko izvajamo vso sezono, tudi med cvetenjem. Zaradi vlaknatega koreninskega sistema se hitro ukorenini in je hvaležna za presajanje.
Pomlajevanje
Da bo spominčica zdrava in bujno rasla, jo je potrebno pomladiti, kar dosežemo tako, da odstranimo stare in šibke poganjke ter jih vsake 2 - 3 leta presadimo v svežo zemljo. Prav tako je potrebno rastlino redno gnojiti, spremljati vlažnost tal in ji zagotoviti dovolj svetlobe.
Redčenje
Ob pravilni negi se bodo sadike spominčic pojavile v približno dveh tednih po setvi. Ko se sadike pojavijo, jih je potrebno razredčiti, idealna razdalja med njimi je približno 5 cm. Kalčke, ki smo jih odstranili med redčenjem, lahko posadimo drugam.
Ob koncu sezone se semena iz odcvetelih cvetov razpršijo, kar bo vodilo do nastanka novih grmov. Grme je potrebno redčiti, saj na gosto posajene spominčice ne bodo imele veliko cvetov, če pa že, bodo ti svetlejši.
Obrezovanje
Spominčice običajno ne potrebujejo obrezovanja. Če se nekateri deli rastline posušijo, pa jih je potrebno odstraniti z rahlim rezom.
Zaščita pred vetrom
Spominčico je potrebno zaščititi pred vetrom, da preprečimo poškodbe njenih poganjkov in listov. Zaradi vpliva vetra je lahko rastlina suha in šibka, kar povzroči šibkejšo rast in manj cvetenja. Priporočljivo je, da jo posadite na mesto, zaščiteno pred vetrom, ali okoli rastline postavite zaščitno pregrado (na primer zid ali ograjo).
Priprava na naslednjo sezono
Spominčica ni odporna na nizke temperature, zato jo je potrebno čez zimo zaščititi in pripraviti na naslednjo sezono. Načinov zaščite je več, najbolj priljubljen pa je, da rastlino odstranimo iz zemlje, v kateri je bila poleti in do jeseni, jo presadimo v posode in postavimo na varno mesto (brez temperatur pod ničlo). Čez zimo lahko spominčico tudi prekrijemo z odpadlim listjem, smrekovimi vejami ali šoto, da ne zmrzne.
Bolezni
Spominčice so ob nepravilni negi dovzetne za številne bolezni, čeprav so po naravi trdožive in manj občutljive rastline. Bolezni, ki lahko prizadeneta spominčico, sta gnitje korenin in pepelasta plesen.
Gnitje korenin
Če je spominčica preveč zalita in zemlja ni dobro odcedna, rastlino prizadene rjava gniloba korenin. Bolezen prizadene steblo, ki porjavi, cvetovi pa odpadejo. Ob pojavu te bolezni je potrebno spominčico posaditi na drugo mesto. Učinkovito je tudi obrezovanje prizadetih potaknjencev. Težavam se lahko izognemo, če zemljo redno rahljamo, pazimo na pravilno (ne prekomerno) zalivanje in z rednim redčenjem preprečimo pregosto rast sadik.
Pepelovka ali pepelasta plesen
Če ne upoštevamo ustrezne razdalje med sadikami, se lahko pojavi pepelasta plesen. Ta bolezen se kaže kot bela prevleka na listih rastline. Proti pepelasti plesni se borimo s škropljenjem s fungicidi.
Škodljivci
Če smo upoštevali pravila glede medsebojne razdalje in pravilnega zalivanja, spominčica pri gojenju ne povzroča posebnih težav. Rastlino je potrebno občasno pregledati, da pravočasno odkrijemo pojav škodljivcev, in sicer listnih uši, ki napadejo spominčico.
Listne uši se pogosto naselijo na spodnji strani listov. V boju proti listnim ušem je priporočljivo rastlino tretirati s karbofosom v količini 2 g / 10 m2.
Uporaba
Spominčice pogosto uporabljamo v okrasne namene, lahko pa tudi v zdravilne namene. Cvetni listi vsebujejo antocianine, ki cvetove spominčic obarvajo modro. Antocianini v veliki meri vplivajo na zdravilne lastnosti rastline - protivnetno delovanje, odstranjevanje sluzi iz pljuč, zmanjšanje znojenja in zaustavitev krvi.
Nabiranje
Spominčica je zdravilna rastlina in jo pogosto nabiramo ter sušimo v zdravilne namene. Za zdravljenje niso primerne sortne in hibridne oblike, saj za najboljše veljajo poljske in gozdne vrste. Spominčico uporabljamo tudi kot okrasno rastlino - ko zacveti jo nabiramo in uporabljamo kot okras v domovih, v cvetličnih šopkih v kombinaciji z drugim cvetjem itd.
Skladiščenje
Surovine za pripravo zdravilnih pripravkov iz spominčic pripravimo med cvetenjem. Za zdravilne pripravke se uporabljajo stebla, listi in cvetovi. Rastline sušimo v zračnem in senčnem prostoru, kjer ni prepiha. Po sušenju sestavine zdrobimo in hranimo do enega leta v steklenih ali keramičnih posodah oziroma v papirnatih vrečkah.
Dekoracija
V okrasne namene na vrtovih najpogosteje gojimo sorte spominčic, ki so se razvile iz gozdnih, alpskih in močvirskih spominčic. Majhne spominčice marsikoga očarajo s številnimi cvetovi in se pogosto uporabljajo kot okrasna rastlina (šopki, okras za mizo, vrt, balkon itd.). Poleg modre in bele obstajajo tudi roza sorte. Sorte z velikimi cvetovi se uporabljajo kot rezano cvetje, glavna uporaba spominčic pa je sajenje v gredice ali v okrasne posode.
Medicina
Rastlina vsebuje antocianine, saponine, flavonoide, linolno kislino, kalij in sledi drugih elementov. Eno od poimenovanj spominčice je "febrilna rastlina", ker se uporablja za lajšanje izčrpavajočega kašlja. Nekateri so tudi prepričani, da naj bi spominčica pomagala pri ugrizih kač in pikih škorpijonov. V ljudskem zdravilstvu se uporablja njivska spominčica.
Zanimivosti
Glede države porekla spominčic se informacije med viri razlikujejo - izvirala naj bi s področja od švicarskih Alp do Severne Evrope. Danes rastejo spominčice na skoraj vseh celinah (Azija, Evropa, Južna Amerika, Severna Amerika in Avstralija). Spominčicam ustrezajo območja z vlažnim podnebjem.
V naravi najdemo modre spominčice na sončnih travnikih, ob bregovih rek in potokov. V večini jezikov je njeno poimenovanje povezano z besedami "ne pozabi me".
Po legendi Flora, boginja rastlinskega sveta, ni opazila modre cvetlice in jo je pozabila poimenovati. Cvetlica se je prestrašila in začela tiho ponavljati: "Ne pozabi me". Flora je to slišala in jo poimenovala "ne pozabi me". Od takrat velja, da ima spominčica moč povrniti izgubljeni spomin.
Foto: Teodor / Pixabay
Dodaj odgovor