Gabez (lat. Symphytum officinale) je samonikla rastlina iz družine srhkolistovk (Boraginaceae). Ljudska imena za gabez so: gabež, gavez, črni koren, izvinek, kostni celivec, opašica, skornik, svaljnik, v angleškem jeziku pa ga imenujejo Comfrey. Bolj znana predstavnika te družine sta boraga in navadni pljučnik.
Velja za eno najbolj uporabnih rastlin, tako v ljudskem zdravilstvu in kozmetiki, kot v ekološkem vrtnarstvu. Ko pa vzklije, ga je zaradi razvejanega in močnega gomoljastega koreninskega sistema, težko odstraniti in je na slabem glasu kot invazivni plevel.
Rasti začne v začetku aprila in v nekaj tednih ustvari bujne liste ter cvetne grozde z zvonastimi cvetovi. Zgornji listi nimajo dolgih pecljev in so trdno pritrjeni na steblo. Cvetenje se začne konec maja in junija ter traja do jeseni. Cvetovi so medonosni, čebele pa pridejo do nektarja tako, da pregriznejo cvetno čašo.
V naravi gabez najpogosteje raste ob poteh in cestah ter cveti pozno spomladi. Glede na to, da za pripravo zdravilnih napitkov potrebujemo le korenino, je potrebna previdnost pri nabiranju. Z odstranitvijo korenine namreč uničimo celo rastlino, zato je po nabiranju vedno potrebno pustiti dovolj rastlin za nadaljnje razmnoževanje. Korenina gabeza vsebuje tanine, sluzi, škrob, alantoin, holin, inulin, rastlinske kisline, alkaloide in triterpene. Listi gabeza vsebujejo vitamin C in karoten, a tudi alkaloide, ki so lahko strupeni, če jih uživamo v velikih količinah.
Gabez raste po travnikih srednje Evrope, pa tudi ob bregovih gozdov, rek in jezer. Glede na to, da ima rad vlago raste po skoraj celi Sloveniji.
Sorodniki
Vrste
Tri osnovne vrste gabeza so: navadni, raskavi in švedski gabez. Poleg teh vrst pa obstajajo še: čebulasti, kavkaški, okrasni, vzhodni (beli), turški (krimski), gomoljasti, velecvetni gabez. Glede na barvo cvetov se je med nabiralci uveljavila delitev na rumeni in beli gavez.
Navadni gabez
Navadni gabez (lat. Symphytum officinale L.) ima značilno veliko, z dlačicami poraslo steblo, ki je znotraj votlo in hrapave dlakave liste z vidnimi žilami. Do zgodnje jeseni cveti z vijoličnimi dvospolnimi cvetovi. Razširjen je po osrednji Evropi.
Raskavi gabez
Raskavi gabez (lat. Symphytum asperum Lepechin) lahko zraste do višine 120 cm. Listi so ščetinasti in dlakavi, ovalne ali elipsaste oblike. Cvetijo od maja do avgusta z vijoličnimi cevastimi cvetovi. Najdemo ga ob cestah, poteh ali na vrtovih.
Švedski gabez
Švedski gabez (lat. Symphytum x uplandicum) ima temno zelene dlakave liste in zvončaste škrlatne cvetove. Je višji od drugih vrst gabeza in če njegove rasti ne nadzorujemo, lahko postane izjemno invaziven. Vsebuje večjo količino pirolizidinskih alkaloidov, kar povečuje njeno zdravilnost.
Glavna kultivarja švedskega gabeza sta Bocking 14 in Bocking 4. Bocking 14 je neploden in ne proizvaja semen, zato je se lahko edino razmnožuje s koreninami. Bocking 4 ima izjemno globoko korenino, ki sega pod zemljo do globine 3 m, kar poveča naravno oskrbo te rastline s hranili. Je idealna krma za prašiče in kokoši.
Vzhodni ali beli gabez
Vzhodni ali beli gabez (lat. Symphytum orientale) raste na sončnih ali rahlo zasenčenih legah in za razliko od drugih vrst gabeza ni tako invaziven. Ima ovalne nagubane temno zelene liste in grozde belih cvetov. Pogosto ga najdemo v vrtovih, saj je vizualno privlačen.
Gomoljasti gabez
Gomoljasti gabez (lat. Symphytum tuberosum) cveti od aprila do junija. Razmnožuje se vegetativno s pomočjo korenike, ki izhaja iz matičnega gomolja. Cvetovi so rumenkaste barve in to je glavna lastnost, po kateri se razlikuje od švedskega gabeza, s katerim sta si zelo podobna. Steblo je običajno nerazvejano, dlakavi listi pa so posejani z žilami. Nima tako globoke in velike korenine kot druge vrste gabeza.
Velecvetni gabez
Velecvetni gabez (lat. Symphytum grandiflorum) običajno gojimo v senčnih predelih vrtov in cveti od sredine pomladi do zgodnjega poletja. Je nizka rastlina, ki lahko zraste do 45 cm in je sestavljena iz dvignjenih cvetnih stebel in ležečih neplodnih delov. Nagubani močni listi na ležečih steblih zrastejo do dolžine 18 cm, na cvetočih steblih pa le do 5 cm. Cvetovi so videti kot povešeni grozdi in so umazano bele do rumenkaste barve.
Čebulasti gabez
Čebulasti gabez (lat. Symphytum bulbosum) lahko doseže višino do 50 cm. Cveti marca in aprila. Cvetovi so umazano rumene do rumenkaste barve.
Okrasni gabez
Okrasni gabez (lat. Symphytum Ibericum) spada med nižje vrste in je zelo razvejan ter raste v širino. Izvira iz Turčije in Kavkaza. V višino lahko doseže 40 cm in v širino 60 cm. Popki so rožnato rdeči, cvetovi pa umazano beli do rumenkasti in cvetijo pozno spomladi.
Vzgoja
Gabez ni zahtevna rastlina in ga je zelo enostavno gojiti ter širiti. Zaradi svoje odpornosti in močnih korenin lahko zlahka postane celo invaziven. Poznati je potrebno nekatere zahteve glede zalivanja, kakovosti tal in gnojenja. Gabez vse pogosteje gojimo na vrtovih, saj je poleg tega, da vizualno polepša okolje, zelo dobra izbira za vse tiste, ki so se odločili za ekološko vrtnarjenje.
Tla
Čeprav ima raje organsko bogata in odcedna ilovnata tla, gabez prenese različna tla in se nanje dobro prilagaja. Ni redkost, da uspeva tako na tleh z velikim deležem gline kot tudi na peščenih tleh. Rahlo kisel do nevtralen pH je idealen za gabez, vendar lahko uspeva tudi na rahlo alkalnih tleh. Korenina gabeza prodira skozi težko ilovnato zemljo in ustvarja kanale, ki prezračujejo zemljo, podobno kot to počnejo korenine regrata. Sčasoma se listi in korenine razgradijo ter obogatijo in nahranijo prst, s čimer povečajo kakovost zemlje.
Podnebje
Gabez je zelo odporna rastlina, zato dobro prenaša tako visoke kot nizke temperature. Nadzemni del rastline propade s prihodom jesenske zmrzali, korenina pa ostane in iz nje spomladi zraste nova rastlina. Najbolje uspeva na sončnih ali vsaj delno sončnih legah, v dobro pognojenih rahlih tleh. Uspešno bo preživel tudi krajša sušna obdobja. Idealne razmere za rast in razvoj gabeza so vsaj tri ure neposredne sončne svetlobe čez dan, v predelih s toplim podnebjem pa bi ga bilo dobro posaditi tja, kjer bo ob močnem opoldanskem soncu v senci.
Čas sajenja
Gabez sadimo spomladi ali jeseni. Mlade rastline je potrebno prekriti in zaščititi pred vplivi spomladanske in jesenske pozebe.
Kolobarjenje
Gabez je najbolje saditi poleg jablan, hrušk, sliv, breskev, nektarin in marelic. Razlogov za to je več - v času cvetenja gabez privablja številne čebele in druge koristne žuželke, ki oprašujejo cvetove sadnega drevja. Glede na to, da je korenina gabeza izjemno globoka, nabere največ hranilnih sestavin iz zemlje, kar koristi tudi drevesu, ob katerem je posajen. Ker pa se gabez hitro širi, se je potrebno izogibati njegovemu sajenju poleg zelenjave.
Zaradi invazivnih lastnosti je, če ni primernih sosedov, gabez najbolje posaditi ob rob vrta, kjer bo koristno opravljal svojo funkcijo privabljanja različnih opraševalcev.
Gabez privablja tudi polže, zato je, če je samostojno posajen ob robu ograje, koristna rastlina, ki bo pritegnila polže, namesto da bi se polži zbirali na drugih rastlinah in jim škodovali - na tak način pred polži lahko zaščitimo npr. navadni morski koprc, srobot, stročji fižol, kvinojo, buče, muškatno bučo, jedilni oslez, zelje, kitajsko zelje, solato, šalotko, topinambur, ingver, žajbelj in mnoge druge.
Čeprav se je gabezu zaradi njegovega hitrega širjena pri večini zelenjave in nekaterih vrstah sadja, potrebno izogibati, bo z načrtovanim sajenjem uporaben tudi kot naravno gnojilo za številne rastline, kot so paradižnik, melone, leča in špinača, saj potrebujejo več kalija kot druge rastline.
Faza mirovanja
Mirovanje pri gabezu nastopi takoj, ko se pojavi prvi mraz. V tem obdobju nadzemni del rastline oveni, korenina pa še vedno preživi in miruje do zgodnje pomladi, ko se iz nje začne ponovna rast rastline in nov vegetacijski ciklus. Rastlino je potrebno pokriti z zastirko, ki bo preprečila gnitje korenin.
Sajenje
Za sajenje gabeza je potrebno tla dobro pognojiti z organskim gnojilom in izvesti drenažo. Če gabez razmnožujemo iz korenin, je potrebno pripraviti zdrave, razvite gomolje, ki jih bomo uporabili za sajenje. Če gabez sadimo na vrtu, je priporočljivo oblikovati gredice in zemljo očistiti plevela ter kamenja. Sadimo lahko gomolje, sadike ali semena.
Pri razmnoževanju gabeza cepljenja ne uporabljamo. Osnovna načina razmnoževanja te rastline sta ukoreninjenje in setev semen.
Sejanje
Semena gabeza je potrebno 1 mesec pred sajenjem hraniti na hladnem in temnem mestu. Dobro je, če damo semena v vlažen pesek, kokosove ostanke ali v običajen substrat za sobne rastline. Nato jih stresemo v kozarec s pokrovom ali primerno vrečko in tako pripravljena semena za naslednjih 30 dni postavimo v hladilnik. Na ta način preide seme v stanje mirovanja, saj so poustvarjene zimske razmere. Semena nato posadimo v zemljo, ki ima temperaturo 17 - 26°C, najboljši rezultati pa bodo, če jih posadimo v topel rastlinjak ali v posodo, ki jo postavimo na sončno okno.
Pomaga lahko tudi uporaba grelne svetilke. Semena bodo vzklila v 10 - 15 dneh, čeprav je čas kalitve lahko daljši od enega meseca. Seme lahko posejemo tudi v zemljo, v primerno posodo, tako da posejemo 2 - 3 semena. Sadike presadimo na prosto, ko zrastejo do višine 15 cm.
Semena je možno jeseni ali zgodaj pozimi posejati na prostem na gredice z medsebojno razdaljo med rastlinami 20-50 cm.
Sajenje korenin
Razmnoževanje iz korenin je pri gabezu najpogostejši način sajenja. Najprej je potrebno odstraniti zemljo okoli rastline, da dosežemo del korenine v globini približno 10 cm. Nato s steriliziranimi škarjami narežemo 5 - 15 cm dolge kose korenin, ki jih vodoravno posadimo na izbrano mesto, približno 7 cm globoko. Za ta postopek razmnoževanja je potrebno izbrati dobro ukoreninjeno in razvito odraslo rastlino.
Če korenine sadimo v ilovnato zemljo, jih moramo posaditi bolj plitvo, če jih sadimo v peščena tla, pa globlje. Potrebno je vzdrževati vlažnost zemlje, vendar z zalivanjem ne pretiravajmo, da korenine ne zgnijejo. Ta način razmnoževanja je najbolje izvajati spomladi, čeprav bo sajenje uspešno tudi v katerem koli drugem letnem času, če bomo zagotovili vse potrebne pogoje glede kakovosti in odcednosti tal ter potrebne vlažnosti.
Gojenje na vrtu
Pri sajenju na vrtu je potrebno vnaprej načrtovati, kam bomo posadili gabez in ob tem upoštevati, da s svojim širjenjem zelo hitro zasede okoliški prostor. Idealno ga je saditi v 1,3 m široke gredice s potmi med vrstami približno 50 cm ali ob samem robu vrta. Če so izpolnjene zahteve rastline po zadostni količini svetlobe in določeni kakovosti tal, bo gabez lep okras vrtu.
Gojenje v rastlinjaku
Gabez lahko gojimo v rastlinjaku ob ustreznih pogojih, vključno z ustrezno osvetlitvijo, temperaturo, kakovostjo tal in zmernim zalivanjem. Tudi če semena posejemo pozno pozimi ali zgodaj spomladi ob hudem mrazu, je zelo dobro, da jih predhodno posadimo v rastlinjak, kjer je mogoče doseči temperaturo, ki je optimalna za njihovo kalitev.
Gojenje v posodah
Za gojenje gabeza v posodah je potrebno zagotoviti posode s prostornino vsaj 15 l, saj je korenina gabeza globoka in razvejana, v premajhni posodi pa ne bo imela pogojev za normalno rast. Korenino posadimo na globino 4 - 6 cm. Da se zemlja ne izsuši, je priporočljivo zmešati 50 % komposta s 50 % navadne zemlje z dodatkom organskega gnojila ter nato dobro zaliti in zastreti. Gabez moramo odstraniti iz posode, ko jo korenine prerastejo, kar se lahko zgodi že leto dni po sajenju.
Vzdrževanje nasada
Da bo gabez bujno rasel, ga je potrebno redno pleti in odstranjevati uvele liste ter dele rastline, ki jih je napadla kakšna bolezen ali škodljivec. Če gabez pregosto vzkali, je potrebno nasade na tem delu razredčiti.
Nega
Čeprav je gabez zelo odporna rastlina, potrebuje redno vzdrževanje in nego, kar zajema zastiranje zemlje okoli rastline, obrezovanje in redčenje rastline, pa tudi delitev korenin vsakih nekaj let, s čimer poskrbimo, da rastlina ostane zdrava in da imajo korenine dovolj prostora.
Zalivanje
Gabez je potrebno v fazi rasti in razvoja sadik redno zalivati. Kasneje zadošča zmerno zalivanje, saj se gabez s svojimi razvejanimi in močnimi koreninami zarije globoko v zemljo, od koder črpa potrebno vlago, zato lahko preživi tudi bolj sušna obdobja. Vseeno pa gabez ne prenaša prevelike količine vlage.
Gnojenje
Gabez dobi skoraj ves potrebni dušik iz zemlje, zato ga je potrebno z dušikovimi gnojili dognojiti le, če je posajen v zemlji, ki je revna s tem kemičnim elementom. Pretirano gnojenje ni potrebno, saj je gabez rastlina, ki s svojimi biološkimi lastnostmi služi kot gnojilo drugim rastlinam. V kompostu je priporočljivo uporabiti organsko gnojilo in domač kompost iz posušene trave, ostankov zelenjave, sadja in različnih zelišč. Če imamo opravka z vrstami, ki imajo zelo dolge korenine, kot je na primer švedski gabez, potem dodajanje dušika ni potrebno, saj bodo korenine ves potreben dušik črpale iz zemlje.
Razmnoževanje
To rastlino najpogosteje razmnožujemo s korenino (je črne barve, notranji del pa je bel). Korenino preprosto zapičimo v zemljo in zelo hitro bo vzniknil nadzemni del nove rastline. Drug način razmnoževanja gabeza je s semeni. V naravi se gabez razmnožuje s pomočjo semen, saj sestavina semen, elaiosom, privablja mravlje, ki nato raznašajo semena in tako pripomorejo pri razmnoževanju rastline.
Presajanje
Glede na to, da je korenina gabeza globoka do 2 m, je presajanje odrasle rastline dokaj zahtevno. Potrebno je izkopati dovolj globoko jamo in skupaj z rastlino odstraniti čim večji del koreninskega sistema. Če pa so korenine poškodovane in razlomljene na manjše koščke, je dovolj, da posadite v zemljo vsako posamezno in pognale bodo nove rastline. Zaradi tega je gabez na slabem glasu, saj se zelo enostavno razmnožuje in zelo hitro širi ter zavzame velik del zemljišča. Gabez je potrebno presaditi, če s svojo lego in razširjenostjo ogroža druge rastline, sicer pa te rastline ni potrebno pogosto presajati. Na mestu, od koder je bil gabez presajen, ostane obogatena, rodovitna prst.
Pomlajevanje
Pomlajevanje gabeza poteka z obrezovanjem, pa tudi z odstranjevanjem uvelih listov in odcvetelih cvetov. Da bi rastlina nemoteno rasla in napredovala, je potrebno odstraniti vse dele rastline, ki niso več funkcionalni in ji prekomerno črpajo vitalnost.
Redčenje
Gabez je velika rastlina z razvejanimi koreninami, zato je potrebno redčenje, če rastline rastejo preblizu druga drugi. Redčimo jih na razdaljo 50 cm. Prav tako bo pravočasno odstranjevanje odmrlih cvetov gabeza preprečilo nadaljnje širjenje semen in razmnoževanje te rastline.
Obrezovanje
Prvo leto je priporočljivo pustiti gabez, da se ukorenini in ga ne obrezovati. Obrezovanje praviloma opravimo šele drugo leto, tako da gabez odrežemo 15 cm od tal, najbolje v zimskem mirovanju. Ko rastlina odcveti, postopek ponovimo, glede na to, da cveti do štirikrat letno. Obrezovanje spodbuja novo cvetenje in rast rastlin.
Zaščita čez zimo
Glede na to, da v fazi mirovanja, ki nastopi s prvo zmrzaljo, nadzemni del rastline propade, so pripravljalni ukrepi za naslednjo sezono usmerjeni v ohranjanje kakovosti tal, v katerih so korenine. Površino nad koreninami zastremo ter odstranimo ostanke posušene rastline in samonikli plevel.
Bolezni
Gabez je izjemno odporna rastlina, ki je imuna na večino bolezni, ki napadajo druge rastline. Pomembnejši bolezni, ki lahko ogrozita zdravje gabeza, sta gnitje korenin in pepelovka.
Gnitje korenin
Gnitje korenin je glivična bolezen, katere prvi simptomi so zaostajanje v rasti, porumenelost listov in nagnjenost k uvelosti. Gliva Melampsorella symphyti prezimi v tleh in lahko zmanjša število novih zasaditev. Majhne rastline in sadike hitro propadejo, sčasoma pa tudi večje rastline. Da preprečimo bolezen, zemlja ne sme biti premokra in mora biti izpostavljena sončni svetlobi.
Pepelovka
Pepelovka je glivična bolezen, ki jo najlažje prepoznamo po belkastih oblogah na listih rastline. K njenemu nastanku in širjenju prispeva velika količina vlage. Organsko pepelovko preprečujemo s škropljenjem listov gabeza z mlečno raztopino v razmerju 1:10, za preprečevanje bolezni pa se izogibajte zalivanju rastline po steblih in listih ter zalivajte izključno okoli korenin.
Škodljivci
Ko posadimo gabez na vrtu, privabi tako imenovane »plenilske žuželke«, ki bodo druge rastline zaščitile pred škodljivci. Zato je gabez imun na večino škodljivcev, tisti, ki se ga lotijo, pa so največkrat polži.
Polži se običajno pojavijo ponoči ob mokrem vremenu in se hranijo z deli gabeza. Nabiranje in odstranjevanje tako poteka ponoči, dober način za privabljanje polžev pa je tudi, da na vrt kot vabo postavimo odprt kozarec piva. Polže lahko odstranimo tudi s polžemorom, vendar je to priporočljivo šele, ko so izčrpana vsa organska sredstva za boj proti temu škodljivcu.
Uporaba
Gabez ima številne načine uporabe. Predvsem se uporablja kot zdravilni pripravek, gabezova kaša se uporablja kot gnojilo zlasti v sadovnjakih in vinogradih, uporablja pa se tudi kot krma za nekatere domače živali.
Nabiranje
Gabez cveti celo poletje, svežo rastlino, liste in cvetove pa je najbolje nabirati med cvetenjem. Korenino lahko nabiramo spomladi in jeseni, vse nabrane dele rastline pa lahko uporabljamo sveže ali posušene. Sušimo v toplem prostoru z zadostnim kroženjem zraka, pred začetkom sušenja pa korenino narežemo na približno 15 cm velike kose. Liste navpično obesimo na vrv ali na podlago iz blaga ali papirja, da se posušijo, občasno pa jih je potrebno obrniti.
Skladiščenje
Posušene dele rastline, korenine in liste, hranimo v suhem prostoru. Lahko jih spravimo v kartonske vrečke ali v posode s pokrovom. Tinkturo gabeza shranjujte v suhem in hladnem prostoru, kjer temperatura ne presega 25°C.
Kot zdravilni pripravek se gabez uporablja samo za zunanjo uporabo. Korenina gabeza vsebuje alantoin, ki ima regenerativne lastnosti, omogoča okrevanje tkiva po poškodbah ter spodbuja rast in obnovo celic. Pripravke iz gabeza uporabljamo pri zvinih, zlomih, protinu, revmi. Ne uporabljajte jih na odprtih ranah in poškodovani koži ter med nosečnostjo in dojenjem. Gabez je nepogrešljiv del domače lekarne številnih športnikov s športnimi poškodbami. Najbolj znana zdravilna pripravka iz gabeza sta mazilo in tinktura.
Pripravki
Mast iz gabeza pripravimo tako, da približno 150 g sesekljane korenine gabeza vmešamo v 1/2 kg segrete svinjske masti, nato pa zmes segrevamo na majhnem ognju deset minut. Mazilo pustimo stati čez noč, naslednji dan pa ga ponovno segrejemo in nato precedimo skozi gazo. Tako pripravljeno mast preložimo v čiste posode in shranimo v hladilniku.
Za pripravo tinkture gabeza 100 g očiščene korenine gabeza prelijemo v 70 ml medicinskega alkohola (najmanj 50-odstotne jakosti) in pustimo stati 2 tedna na temnem mestu, vsake 2 - 3 dni pa občasno pretresemo. Nato tinkturo precedimo v temno steklenico in shranimo v temnem prostoru.
Glede na to, da je gabez bogat s kalcijem, kalijem, železom, fosforjem, žveplom, bakrom, cinkom, selenom in germanijem, ga uporabljamo tudi kot gnojilo za številne sadne in zelenjavne rastline. Priporočljivo je, da liste gabeza zmešate z listi koprive, s čimer dobite izjemno kakovostno organsko gnojilo iz kopriv. Liste gabeza potopimo v vodo v razmerju 1 kg listov na 10 l vode, nato pa je potrebno počakati, da potopljeni listi zgnijejo.
Vonj tako pripravljenega gnojila je precej intenziven, zato posodo s potopljenim gabezom odmaknite od hiše. Gnojnico uporabimo, ko se preneha peniti in jo razredčimo, pri čemer na 1 l gnojnice dodamo 10 l vode. S tako pridobljenim gnojilom lahko zalivamo rastline. Če rastline škropimo, je potrebno gnojnico dodatno razredčiti tako, da 1 l zmešamo s 100 l vode.
Odlično sredstvo za škropljenje vrtnin je macerat, ki ga pripravimo tako, da korenino gabeza dobro pretlačimo, dokler ne izloči sluzaste snovi, ki je bogata s hranili, predvsem s kalijem. Nato damo pretlačeno korenino v 10 l vode in lahko pustimo stati mesec dni ali celo več. 1 l tako pripravljenega macerata razredčimo s 100 l vode in je odlično sredstvo za škropljenje kumar, melon in paradižnika.
Sveže liste gabeza lahko, glede na to, da so bogati s hranilnimi snovmi, uporabimo tudi za zastiranje zelenjave. Liste gabeza rade uživajo številne domače živali, predvsem koze, ovce, kokoši in prašiči.
Zanimivosti
Gabez se uporablja kot zdravilna rastlina že več kot 2000 let. Stari Grki in Rimljani so ga uporabljali za zaustavljanje krvavitev, celjenje kosti in pri bronhialnih težavah. Razširjen je po večjem delu evropske celine, v ZDA pa so ga prinesli angleški priseljenci. V svojem znamenitem delu Naturalis Historia Plinij starejši (23 - 79 n. št.) navaja, da je gabez zelo koristen pri celjenju ran.
Pomen gabeza omenja tudi znamenito delo grškega zdravnika in botanika Dioskorida (40 - 90) Materia Medica. V srednjem veku je to rastlino omenjal tudi angleški znanstvenik Nicholas Culpepper (1616 - 1654) v želji, da bi revnim omogočil zdravljenje s cenovno dostopnimi zdravili, in navedel celo vrsto bolezni, ki jih zdravi.
Revščina je bila glavni razlog, da so gabez pogosto uporabljali kot živilo, zlasti na Irskem v 19. stoletju.
V 20. stoletju se je uporaba gabeza v medicinske namene vse bolj usmerjala v zunanjo uporabo, pri zdravljenju in lajšanju posledic zvinov, športnih poškodb, zlomov, vnetij mišic. Šele v drugi polovici 20. stoletja so odkrili aktivne učinkovine gabeza, predvsem alantoin.
Od leta 2001 je v ZDA, Nemčiji, Veliki Britaniji, Avstraliji in Kanadi prepovedana prodaja izdelkov za oralno uživanje, ki vsebujejo gabez. Razlog za to je ugotovitev, da gabez vsebuje tudi strupene snovi -pirolizidinske alkaloide, ki poškodujejo jetra in lahko povzročijo smrt.
Po legendi naj bi zdravniki Aleksandru Velikemu z gabezom zdravili vojne poškodbe. Indijci so imeli gabez za sveto rastlino in so iz njega kuhali čaje ter ga uporabljali v obliki različnih pripravkov.
V ezoteriki je gabez simbolično povezan s planetom Saturn.
Foto: Jeno Szabo / Pixabay
Dodaj odgovor