Praprotnice so naziv za posebno deblo v rastlinskem cesarstvu, ki vsebuje več kot 10.000 vrst rastlin. Od mahov se razlikujejo po tem, da imajo steblo, korenine in liste. Za razliko od pravih rastlin pa nimajo cvetov ali semen, ampak se razmnožujejo s sporami.
Prave praproti (lat. Polypodiopsida) so le eden od razredov praprotnic, ki so zelnate trajnice podolgovatih listov. Vsaka vrsta praprotnic (presnice, lisičjakovci, praproti) je bila poimenovana po svojem izgledu in lastnostih.
Za razliko od pravih rastlin praprot nima vseh pravih organov, zato je tudi njena morfološka struktura drugačna in jo je lahko prepoznati, ne glede na to, v kateri rod sodi.
Korenine praproti se nadaljujejo do podzemnega stebla (odebeleni del rastline, lahko tudi oleseni), ki je temelj cele rastline in iz njega izraščajo listi. Podzemno steblo je poševno in mesnato, najpogosteje zraste do 30 cm. Listi so najprej zviti kot polžja hišica, potem pa se odvijejo v dolg pernat list do dolžine 70 cm. Pecelj, na katerem raste, je najpogosteje rumene barve in pogosto prekrit tudi z rjavimi luskicami. Večina listov je dvojno pernato razdeljenih, ostali pa trojno ali pa so enotni. Od vrha proti podzemnemu steblu se razširijo in postajajo temnejši. Tukaj so tudi spore, s katerimi se praprot razmnožuje od junija do avgusta.
Praprot je zelo razširjena vrsta in ena izmed najstarejših rastlin na Zemlji. Čeprav jih večina raste v tropskem področju, kjer so zaradi ugodnih pogojev postale zelo raznolike, jih najdemo v gozdovih po celem svetu. Glede na to, da govorimo o deset tisočih različnih vrst, je težko povzeti področja, kjer rastejo. Zagotovo pa jih je najmanj na področjih, ki so celo leto pokrita s snegom, največ pa v tropskih vlažnih področjih.
Sorodniki
Vrste
Rod praprotnic vsebuje okoli 12.000 vrst praproti, ki so razdeljene v številne razrede, nekatere pa se štejejo za žive fosile, saj njihovo prisotnost beležijo že več stoletij. Za lažji pregled se praprotnice delijo v 7 redov, ki se naprej delijo v manjše družine, od katerih vsaka vključuje nekaj sto vrst.
V nadaljevanju so opisani najbolj značilni redi in 4 najbolj znane vrste praproti: navadna glistovnica (lat. Dryopteris filix-mas), orlova praprot (lat. Pteridium aquilinum), navadna peruša (lat. Matteuccia struthiopteris (L.) Tod.) in navadna podborka (lat. Athyrium filix-femina).
Red Cyatheales
Ta red združuje praprotnice z olesenelim podzemnim steblom, ki je podobno drevesnemu deblu. Najpogosteje jih najdemo v tropskih področjih, kjer zaradi idealnih razmer dosežejo višino tudi več metrov.
Red Gleicheniales
V tem redu so združene praprotnice, ki večinoma rastejo na področju Nove Zelandije in Avstralije ter so v povprečju nizke, plazilke in imajo liste zelo narazen.
Red Hymenophyllaceae
Ta red praprotnic najdemo v Evropi in ima nenavaden izgled lista, ki je podoben jelenjemu rogu. Imenujejo jih tudi filmske praproti, ker površina lista izgleda kot bi bila prevlečena s tankim kožnim filmom.
Red Osmundales
Te praprotnice imenujejo tudi osmundovke, pri nas pa rastejo v močvirnih nižinah in jelševih močvirnih gozdovih.
Red Polypodiales
Ta red je znan po značilnih temno zelenih in gladkih listih, s katerimi spominja na pravo rastlino. Je eden najbolj razširjenih in iz njega izvira večina najpogostejših in najbolj znanih vrst praprotnic.
Red Salviniales
Ta red je bil poimenovan po salviniji, vodni praproti, ki je po videzu podobna lokvanju.
Red Schizaeales
Red je najbolj prisoten na področju deževnih in tropskih gozdov, vsebuje pa nekatere od najbolj nenavadnih vrst praprotnic.
Velika praprot
je še ena izmed pogostih vrst praprotnic, ki jih najdemo v Sloveniji, raste pa tudi v Evropi in Severni Ameriki. Najbolj ji ustrezajo močvirna področja, preživi tudi v vlažnejših gozdovih. Razvili so tudi številne kultivarje, ki jih gojijo kot okrasne rastline.
Navadna glistovnica
je zagotovo najbolj razširjena in najpogostejša vrsta na severni polobli. Zaradi njene prilagodljivosti jo lahko najdemo v nižinah in tudi do 2.000 m nadmorske višine. Zelo je bujna in razvejana ter se zlahka prilagaja različnim vrstam tal in podnebij. Razvili so tudi številne kultivarje, ki se uporabljajo za urejanje in hortikulturne potrebe.
Ustreza ji temnejši in bolj vlažen habitat, čeprav jo lahko najdemo v večini listopadnih gozdov po Sloveniji.
Navadna podborka
je na našem področju pogosta vrsta od nižin do hribovitih področij. Čeprav je nizke rasti, je zelo razširjena, saj se zlahka prilagodi svojemu okolju. Razmnožuje jo veter, kar pojasni njeno široko prisotnost.
Navadna peruša
je večletna zelnata praprotnica, ki je zaščitena zaradi redkosti. V naravi jo najdemo do nadmorske višine 1.500 m, vendar se jo pogosto vzgaja na vrtovih kot okrasno rastlino. Kot druge praproti ima rada senčno ali polsenčno lego in zadosti vlage. Priljubljena je zaradi hitre rasti in odpornosti na bolezni ter škodljivce. Ko ostari, listi porjavijo in otrdijo.
Orlova praprot
je najbolj razširjena in najodpornejša vrsta na našem področju. Po požaru je ena prvih rastlin, ki ponovno zrastejo, zlahka se prilagodi okolju in je zelo bujna. Zaradi bogate rasti lahko postane tudi plevel, ki se ga težko izkorenini. Odporna je na večino bolezni in škodljivcev ter ima pomembno komercialno uporabo.
Gojenje
Praprot je lahko zahtevna ali pa enostavna za vzgojo. Preden se lotimo vzgoje, je potrebno preučiti pogoje, v katerih bo rasla in v skladu s tem izbrati ustrezno vrsto.
Čeprav obstaja veliko vrst praproti, najpogosteje za vzgojo izberemo veliko praprot. Orlova praprot in navadna glistovnica pa sta razvili veliko kultivarjev, ki so primerni za osebno vzgojo. V nadaljevanju navajamo nasvete, na kakšen način vzgojiti obstojne in bogate rastline.
Tla
Praprot ni zahtevna glede izbire tal. Najraje ima humusna in vlažna tla, uspeva pa tudi na kislih in močvirnih tleh. Za uspešno vzgojo je potrebno izbrati humusno, globoko in plodno zemljo, ki ji pogosto dodamo pesek. Praprot lahko posadimo tudi na izrazito kislih in nerodovitnih tleh, vendar bo takrat rasla manj gosto.
Podnebje
Praprot je zelo odporna rastlina, nekatere vrste rastejo povsod, razen v puščavi in na Antarktiki. Vseeno pa ji je potrebno zagotoviti ustrezno podnebje, če želimo, da bo uspevala.
Praprot je rastlina celinskega podnebja, zato ima rada zmerno in vlažno podnebje. Čeprav preživi zimo, ne prenese nizkih temperatur in zato v tem obdobju izgubi liste. Najbolj ji ustreza polsenčen položaj, kjer je zaščitena pred neposredno sončno svetlobo in naletom vetra. Ne prenaša soli in suše.
Ko jo vzgajamo v zaprtem prostoru, na spremembo položaja ni občutljiva, zato jo lahko prestavljamo. Rada ima vlažne prostore, zato je idealna rastlina za kopalnice.
Čas sajenja
Praprot je najbolj priporočljivo saditi spomladi, ko se rastlina pripravlja na vegetacijo in se ima možnost prilagoditi novemu okolju. To je najpogosteje v aprilu ali maju. Na prostem pa rastlino lahko posadimo ob koncu mraza, da je nizke temperature ne poškodujejo.
Kolobarjenje
Praproti so večletne rastline in zato njihova vzgoja zahteva prosto zemljišče. Zaradi lahke prilagodljivosti drugim vrstam in okolici ter potrebe po zatišnem vlažnem položaju, jih najpogosteje vzgajamo pod drevesi in tako zapolnimo prazen prostor. Rastejo lahko tudi pod iglavci (jelka, smreka, cipresa, macesen, bor).
Če jih vzgajamo kot hišne rastline, jih je zaželeno upariti z rastlinami s podobnimi potrebami, kot so astilba, kaladij ali hosta. Odlično se ujema tudi z azalejo iz družine rododendronov.
Praprot bo odlično uspevala tudi ob rastlinah, ki imajo rade vodo, poleg ribnikov ali vodnih vrtov.
Večini praproti je všeč vlažna podlaga, zato so idealne za sajenje ob rastlinah, ki imajo rade vlago - kot so npr. okrasna trava, aloe vera, bambus, difenbahija in sanseverija (taščin jezik).
Faza mirovanja
Pozimi praprot miruje in zahteva manj vode ter hranilnih snovi. Čeprav je zelo odporna, nekatere vrste dobro prenašajo mraz ter preživijo celo, če so pokrite s snegom, druge pa so na to zelo občutljive in hitro podležejo. Hišne praproti so najpogosteje kultivarji pravih praproti in ravno tako slabo prenašajo mraz. S prihodom mrzlega vremena jih je potrebno prenesti v zaprt prostor.
Sajenje
Čeprav praprot za vzgojo večinoma kupimo kot že razvito rastlino, je pri sajenju dobro upoštevati nasvete, da bo rastlina zdrava in lepa.
Večina vrst je zelo odpornih in prilagodljivih na nov prostor, zato v nadaljevanju navajamo nasvete, ki vam bodo v pomoč pri različnih vrstah praproti.
Sejanje
Glede na to, da se praprot razmnožuje s sporami, je edini način za sajenje uporaba sadik.
Sajenje sadik
Izberemo tretirano sadiko z razvitim koreninskim sistemom, da se rastlina lažje prime. Rastlino posadimo s koreninami in pazimo, da jih ne poškodujemo, saj bo to zmanjšalo rast. Sadimo v predhodno izkopano luknjo v zemlji, in sicer na enaki globini kot je že predhodno rasla, dobro zalijemo. Prvih nekaj tednov po sajenju je potrebno rastlino bolj redno zalivati in paziti nanjo.
Gojenje na vrtu
Praprot je pogost okras na vrtovih, vendar se zaradi bujnega listja in vzdržljivosti najpogosteje sadi pod drevesi, da zakrije nezaželene dele. Rada ima vlažno in senčno področje, zato jo je priporočljivo posaditi na severnem delu vrta, dobro pa uspeva tudi ob vlažnih zidovih. Ustrezajo ji gosto zasajeni vlažni deli vrta.
Če praproti ne uspete redno zalivati, je potrebno zagotoviti namakalni sistem (po kapljicah ali z brizganjem).
Gojenje v rastlinjaku
To je optimalen način, da pridobimo bogato in zdravo praprot. V zaprtem prostoru je ob drugih rastlinah lahko vzdrževati ustrezno vlažnost. Zagotoviti je potrebno tudi minimalno temperaturo 10°C pozimi, poleti pa stalno prezračevanje. Praproti ustrezajo prostori, kjer ni neposredne svetlobe, če pa je presvetlo, ji je potrebno zagotoviti senčila. Prav tako zahteva namakalni sistem s pršenjem ki olajšuje vzdrževanje optimalne vlage. Praprot lahko vzgajamo neposredno ob drugih rastlinah ali pa v ločenih posodah.
Gojenje v posodah
Praproti v posodah ni težko vzgojiti, saj ne zahteva posebnih pogojev za rast. Ko izbiramo posodo, je potrebno izbrati globljo od 40 cm ter na dnu potresti kamenčke, da zagotovimo dober pretok vode. Napolnimo jo s humusno in rahlo zemljo. Sadiko posadimo skupaj z zemljo, v kateri je rasla ter se čim manj dotikamo korenin.
V zaprtem prostoru ji je potrebno zagotoviti miren prostor, ki je oddaljen od umetnega gretja in prepiha. Če jo poleti odnesemo ven, ji ustreza, vendar se je potrebno izogibati neposredni sončni svetlobi ter prezgodnjemu prestavljanju, da je mraz ne poškoduje.
Vzdrževanje nasada
Pri vzgoji v zaprtem prostoru zahteva praprot izjemno malo nege. Pomembno je le, da z listov ne brišemo prahu, saj ji nudi naravno zaščito. Priporočljivo je tudi opazovati stanje listov, saj že iz tega lahko razberemo, koliko vode potrebuje. Če je list zelo mehak, je potrebno količino vode povečati. Če pa listi odpadajo ali gnijejo, je vode preveč in je potrebno količino zmanjšati.
Pri praprotih, ki jih vzgajamo na prostem pa je dodatno potrebno redno kositi travo, še posebej pri mladih sadikah, da jih ta ne preraste in zaduši.
Nega
Praprot je za vzgojo zelo hvaležna rastlina in zahteva minimalno nego, ki večinoma vključuje redno zalivanje. Vseeno pa v nadaljevanju navajamo nekaj nasvetov za pravilno ravnanje ter zmanjšanje neželenih rezultatov.
Zalivanje
Praprot ima izredno rada vlago in ji je zato za razvoj potrebno zagotoviti zadostno količino vode ter vlage. Če jo vzgajamo na prostem, jo je priporočljivo umakniti z neposrednega sonca ter s tem preprečiti prekomerno izhlapevanje in sušenje. Pomembno jo je vsak dan zalivati z deževnico, vendar tako, da je zemlja vlažna, vode pa ni preveč.
Ko jo vzgajamo v zaprtem prostoru, jo je potrebno pršiti in vzdrževati večjo vlažnost v prostoru. Zalivamo jo enkrat tedensko tako da potopimo v vodo celo lončnico. Po 10 minutah presežek vode odcedimo in jo postavimo na podstavek, da presežek vode v celoti izteče.
Gnojenje
Čeprav rastejo v svojem naravnem habitatu na zelo humusnem področju in pomagajo pri razgradnji organskih snovi, praproti v zaprtem prostoru ne potrebujejo veliko gnojila. Spomladi lahko dodamo med zalivanjem mineralno gnojilo, vendar največ enkrat mesečno.
Razmnoževanje
Za razliko od drugih rastlin se praprot razmnožuje s sporami, ki jih tvorijo na spodnji strani posebnih struktur imenovanih sorusi. Vsak sorus sestavlja več sporagljiev, v katerih zorijo spore. Na sorusu se nahajajo moški in ženski spolni organi in po oploditvi nastane nova enota. Tak način razmnoževanja poteka ob pomoči vetra ali živali in nanj ne moremo vplivati. Vseeno pa je večino vrst, ki jih vzgajamo okrasno, možno razmnoževati tudi z delitvijo poganjkov matične rastline.
Presajanje
Praproti so rastline, ki hitro rastejo in jih je občasno potrebno presaditi v večje posode. Pri vzgoji v zaprtem prostoru je to potrebno narediti vsaki dve leti ali pa ko korenine pogledajo iz posode. Glede na to, da praprot pogosto kombiniramo z drugimi rastlinami, jo presadimo, ko nima več dovolj prostora za rast.
Redčenje
Praprot se lahko sčasoma zelo razširi in se celo spremeni v invazivno rastlino, ki se je bomo težko iznebili. Zato je pomembno, da jo pravočasno redčimo - izpulimo nove mladike, kar matični rastlini zagotovi enakomeren dotok zraka in se preprečuje tudi dušenje tal.
Obrezovanje
Praproti obrezovanje ne ustreza, zato ne smemo rezati listov ali je na ta način oblikovati. Z zdrave rastline le odstranimo ali odrežemo rumene ali uvele liste.
Bolezni
Praprot je zelo odporna na bolezni in v naravi je znanih malo primerov obolenj. Kultivarji pa so bolj dovzetni za bolezni in njihove posledice, zato jih v nadaljevanju navajamo.
Antraknoza
Povzročajo jo številne glivice, vendar gre najpogosteje za lokalna obolenja, ki ne morejo škodovati celi rastlini. Prvi simptomi so rjavi madeži, ki se postopno širijo in zavzemajo vedno večjo površino lista. Če bolezni pravočasno ne opazimo in zdravimo, lahko zajame več delov rastline in škoduje njeni rasti. Najbolje je, če odstranimo okuženi del in poskusimo rastlino obdržati.
Pegavost listov
je ena izmed glivičnih bolezni, ki se zlahka prenašajo z drugih rastlin. Pojavi se v obliki pegic na listih, ki se sčasoma širijo in povzročajo večjo estetsko škodo. Ne smemo je zamenjati z rumenenjem ali odpadanjem listov, ki ju lahko povzroči tudi nepravilen položaj s preveč neposredne sončne svetlobe. Preventivno je priporočljivo uporabljati fungicide in odstranjevati obolele liste.
Gniloba korenin
Praprot je rastlina, ki ima rada veliko vlage, vendar pa vse vrste niso idealne za močvirne pogoje. Predolgo zastajanje vode lahko povzroči gnitje korenin, kar povzroči, da cela rastlina uveni in zgnije. Prvi pokazatelj je dotrajanost rastline, zato je potrebno najprej preveriti količino vode in stanje korenin. Bolezen preprečimo s pravilnim zalivanjem in odvajanjem vode.
Škodljivci
Čeprav praprot napade malo škodljivcev, še vseeno obstajajo in povzročajo estetsko škodo. V nadaljevanju navajamo glavne škodljivce in kako se jih iznebiti, da bi jih lažje prepoznali in odpravili.
Rdeči pajek
Kljub imenu ta škodljivec ni podoben pajku. Je eden najpogostejših škodljivcev na rastlinah v zaprtih prostorih in napade tudi praprot. Hrani se s sokovi mladih poganjkov in polaga ličinke. Te večkratno škodijo rastlini, saj ne le da se prehranjujejo s sokovi, tudi kopljejo prostore, kjer bodo živele. Večji napadi povzročijo sušenje posameznih delov rastline, zatremo pa jih z uporabo insekticida.
Polži
Polži so na prostem največji škodljivci praproti. Največjo škodo povzročijo na mladih sadikah, s katerimi se prehranjujejo. Primarno povzročajo estetsko škodo, vendar pa so poškodovani deli rastline bolj dovzetni za okužbe in bolezni. Prav tako lahko preveliki ugrizi povzročijo večjo škodo in upočasnijo rast rastline. Iznebimo se jih z uporabo polžomora, če gre le za okrasno rastlino, sicer pa jih ročno odstranimo.
Ščitaste uši
Pojavijo se na rastlinah na prostem ali v zaprtem prostoru in se prehranjujejo s sokovi, tako da povzročijo kodranje delov rastline, kjer se nahajajo. Iznebimo se jih s škropljenjem z milnico ali insekticidom.
Uporaba
Praprot je vsestranska in zelo trpežna rastlina, zato so se jo ljudje naučili uporabljati skozi leta. Čeprav jo je lahko najti in nabrati, je pomembno vedeti, za kaj točno jo lahko uporabljamo, saj ima sicer lahko škodljive posledice.
Nabiranje
Praprot nabiramo večkrat letno, odvisno od njene uporabe. Kadar jo nabiramo za prehrano, je potrebno spomladi nabrati zvite poganjke, ker so kasneje škodljivi.
Kadar pa jo nabiramo kot material za izdelavo ležišč, je to lahko tudi kasneje. Praprot moramo sušiti na svežem zraku, na soncu ter jo vsak dan obračati, da preprečimo gnitje.
Skladiščenje
Praprot v prehrani uporabljamo izključno svežo. V hladilniku lahko stoji do 3 dni. Posušeno praprot lahko uporabljamo več let.
Kulinarika
Mladi poganjki se uporabljajo kot prehrambni proizvod, dokler so še zviti in podobni polžji hišici. Ko se raztegnejo, postanejo žilavi in trdi ter strupeni, zato jih je prepovedano jesti.
Sveže mlade poganjke skuhamo, še posebej so priljubljeni na Japonskem, kjer jih pražijo in vlagajo. Da bi se izognili morebitnim škodljivim posledicam, jih ne smemo jesti v velikih količinah.
Poleg poganjkov uporabljamo tudi korenine, ki se nabirajo kasneje (v juliju in avgustu) in se zaradi velike vsebnosti škroba zmeljejo v moko.
Gospodarstvo
Praprot pogosto najdemo na travnikih in pašnikih, zato moramo paziti, da se živina z mladimi poganjki praproti ne prehranjuje, saj lahko povzročijo prebavne težave in slepoto. Redko se konča s smrtnim primerom, vendar pa ima mleko ob velikih zaužitih količinah grenak okus.
Sušena praprot je gospodarsko pomembna kot polnilo za vzglavnike in pri izdelavi ležišč za živali.
Uporabljamo jo tudi kot zastirko ali organsko gnojilo, ker s svojim vonjem preganja uši in stenice. Posebno pomemben je pepel, ki ga uporabljamo kot organsko gnojilo pred sajenjem številnih kultur.
Medicina
Vzglavniki ali ležišča polnjena s praprotjo naj bi pomagala pri protinu, revmi in mišičnih krčih. Določene vrste praproti se uporabljajo pri zdravljenju dihalnih poti in menstrualnih težav, vendar je pred uporabo potrebno preveriti vrsto praproti in se posvetovati z zdravnikom.
Zanimivosti
Praprot je zelo stara rastlina. Ocenjujejo, da so se prvi primerki pojavili 360 milijonov let pred našim štetjem, kar dokazujejo številni fosilni ostanki. V tem času se je praprot spreminjala, vendar lahko še vedno najdemo tudi žive fosile, ki pričajo o izgledu rastline pred milijon leti. Zaradi odpornosti in načina razmnoževanja je ena najbolj razširjenih rastlin na svetu.
Praprot je imela poseben pomen v številnih kulturah, običajih in legendah. Zaradi svoje razširjenosti je na Novi Zelandiji razglašena za nacionalno rastlino, njen vzorec pa se uporablja kot okrasni motiv.
Že od nekdaj so ji pripisovali čarobne lastnosti, stara slovanska verovanja pa pravijo, da na kresno noč (poletni solsticij) praprot vzcveti. Ker je to zelo redko, bo tisti, ki zagleda cvet, imel srečo celo leto, razumel pa naj bi tudi govorico živali.
Foto: Michael Gaida / Pixabay
Dodaj odgovor