Sadrenka (lat. Gypsophila) je vrsta rastline, ki jo lahko gojimo kot enoletno ali večletno rastlino, kar je predvsem odvisno od vrste. Poznamo jo tudi pod imenoma pajčolanka in šlajer. Izhaja iz družine klinčnic (Caryophyllaceae), kamor sodijo tudi nageljni. Sadrenka izvira iz Evrazije, Severne Afrike in Avstralije. Raste v stepah, natančneje na suhih, kamnitih in peščenih tleh, pogosto pa jo srečamo tudi na apnenčastih tleh.
Je trdoživa rastlina, ki brez težav raste na nerodovitnih tleh na nadmorski višini 1.200 – 2.100 m. V višino lahko zraste 50 - 90 cm in je običajno grmičasta vrsta, prekrita z velikim številom majhnih cvetov različnih barv. V redkih primerih lahko zraste do višine 120 cm. Zelo tanko steblo je brez listov in ima na vrhu ima majhne vati podobne cvetove. Sadrenka cveti od maja do septembra s cvetovi v barvah od bele do rožnate, danes pa obstajajo številni križanci s cvetovi v drugih barvah, kot so rumena in celo turkizno zelena barva.
Najbolje uspeva na sončnih in dobro odcednih tleh, ki vsebujejo veliko peska. Najraje ima rahlo alkalna tla s pH vrednostjo 7,0 - 7,5, kislim tlom pa se je potrebno izogibati. Priporočljivo se je izogibati sajenju na severni strani in v senčni legi. Rastlina se zelo hitro ukorenini in ne potrebuje rednega zalivanja, razen če gre za mlade rastline, pri katerih je potrebno vzdrževati zmerno vlažno zemljo. Rastlino je priporočljivo zalivati vsake 2-3 tedne, razen ob izjemno suhem vremenu, ko bo potreba po zalivanju večja. Sadrenka je zelo enostavna rastlina za gojenje in vzcveti v zelo kratkem času.
Rastlina bo hitreje zacvetela, če bo imela več kot 14 ur sončne svetlobe dnevno, najbolje pa uspeva pri temperaturi 15°C, medtem ko bo pri temperaturah 30°C cvetenje bistveno zmanjšano. Čeprav je vrsta razmeroma odporna na mraz, ne prenese poletne pozebe in temperatur pod -5°C. Možnosti razmnoževanja so številne, saj jo lahko razmnožujemo s semeni, z delitvijo ali s potaknjenci. Presajamo jo vsaki dve leti spomladi, pri čemer gnojenje ni tako zelo nujno, saj lahko le zmanjša in upočasni rast. Namesto tega lahko nasujemo na mesto sajenja malo komposta.
Sorodniki
Vrste
Sadrenka je vrsta rastline, ki simbolizira večno ljubezen, romantiko, ženstvenost in šarm, zato se pogosto uporablja pri okrasitvi porok. Zahvaljujoč hibridom uspeva v široki paleti barv, vendar je osnovna bela barva. Doslej je znanih približno 145 vrst, med katerimi so najbolj znane latnata sadrenka, ščitasta sadrenka, plazeča sadrenka, libanonska sadrenka, zidna sadrenka in kavkaška sadrenka.
Latnata sadrenka
Latnata sadrenka (lat. Gypsophila paniculata) je v bistvu navadna sadrenka, ki se uporablja za izdelavo šopkov in je trajnica bele barve, ki lahko zraste do višine 120 cm, pogosto pa raste na revnih tleh. Največ je vzgojijo in prodajo v ZDA, medtem ko na območju Chicaga in Kalifornije velja za invazivno vrsto in je bila tudi razglašena za plevel.
Je odporna trajnica in začne kaliti v 15 - 20 dneh, če jo posejemo. Na steblu ima po 5 zelo majhnih cvetov, listi na dnu stebla pa so podolgovati in suličasti ter dolgi približno 7,5 cm. Najbolje prenaša suha in dobro odcedna tla, je izjemno odporna na bolezni, zato je enostavna za vzdrževanje. Po cvetenju je priporočljivo cvetove odstraniti, da spodbudimo še obilnejše cvetenje.
Ščitasta sadrenka
Ščitasta sadrenka (lat. Gypsophila fastigiata) je večletna čopasta vrsta, katere stebla lahko zrastejo do višine 10 - 50 cm, na vrhu vsakega stebla pa so majhni cvetovi s premerom približno 1 cm. Listi se nahajajo na dnu stebla, so temneje zelene barve in imajo podolgovato obliko. Izvira iz Srednje in Vzhodne Evrope, medtem ko je na Finskem ogrožena vrsta. Raste v gozdovih, na peščenih tleh, na apnenčastih skalah, na rečnih bregovih in na grebenih. Cveti v obdobju od julija do avgusta, semena posejemo spomladi. Uspeva na polni sončni legi in le redko potrebuje zalivanje, s plazečo sadrenko pa sta hrvaški avtohtoni vrsti.
Plazeča oz. alpska sadrenka
Plazeča oz. alpska sadrenka (lat. Gypsophila repens) izvira iz Srednje in Južne Evrope. Raste na suhih pobočjih do višine okoli 20 cm, v širino pa okoli 30 - 50 cm. Sestavljena je iz velikega števila drobnih belih ali svetlo vijoličastih zvezdastih cvetov, pogosto pa jo lahko vidimo rasti v skalnjakih. Obdobje cvetenja je od maja do septembra. Prenese vse vrste tal, najbolje pa uspeva v suhih, peščenih, a dobro odcednih tleh. Odporna je na sušo in slanost. Obrezujemo jo jeseni. Uporablja se tudi kot pokrivalo tal, medtem ko lahko v posodah raste neovirano. Najbolj idealno mesto za sajenje in gojenje je tisto, kjer je rastlina ves dan na sončni svetlobi.
Libanonska sadrenka
Libanonska sadrenka (lat. Gypsophila libanotica) je vrsta, ki je bila prvič opisana leta 1843 in izvira iz Turčije, Libanona in Sirije. Je trajnica, ki raste v suhih do zmerno vlažnih tleh na polnem soncu in ima raje peščena ali ilovnata tla. Cveti junija, cvetovi pa so majhni in večinoma bele barve. Suličasti listi so sivkasti in si rastejo nasproti. To je grmičasta vrsta, ki v višino in širino zraste 10 - 30 cm in tako kot druge vrste sadrenk velja za relativno intenzivno vrsto z veliko hitrostjo širjenja.
Zidna sadrenka
Zidna sadrenka (lat. Gypsophila muralis) je vrsta, ki za rast zahteva veliko sonca, enako dobro pa prenaša tudi delno senco. Idealna temperatura za rast rastline je med 15 - 25°C. Po določenem času, npr. v 1 letu rastlina zraste v višino približno 25 cm in širino 40 cm. Je enoletna vrsta, ki izvira iz Evrope, na Britanskem otočju pa ni zastopana.
Listi in cvetovi na grmu poganjajo neprekinjeno od pomladi do jeseni, priporočljivo pa jo je saditi oziroma gojiti na južni ali zahodni strani, na območju z veliko sonca. Pogosto jo lahko vidimo na gredicah kot obrobno rastlino ali v posodah in na vrtovih. Je zelo odporna rastlina, ki je škodljivci ne napadajo in je ni potrebno obrezovati.
Kavkaška sadrenka
Kavkaška sadrenka (lat. Gypsophila tenuifolia) je zimzelena trajnica s temno zelenimi listi in tankimi stebli, na vrhu katerih poženejo rožnati in beli cvetovi. Prvič jo je opisal nemški botanik leta 1808. Listi ne spreminjajo barve in so enaki skozi celotno življenjsko dobo rastline. Raste počasi in šele 2 - 3 leta po sajenju zraste do višine 15 cm in 30 cm širine. Raste na prisojni legi z veliko dnevne svetlobe, na prodnatih in kamnitih ter dobro odcednih tleh.
Odporna je na škodljivce in bolezni, posejemo jo v zaprtih prostorih, kjer mora biti temperatura 13 - 18°C. Po cvetenju v juniju je priporočljivo cvetove odstraniti, da spodbudimo daljše cvetenje. Rastlina je zelo odporna na temperaturne razlike in prenese temperature do neverjetnih - 29°C.
Gojenje
Sadrenko posadimo v dobro odcedna tla, najbolj ji ustrezajo ilovnata in peščena tla s pH vrednostjo 7,0 - 7,5. Idealno jo je posaditi na sončno lego z največjo možno količino sonca, nekatere vrste pa prenesejo tudi delno zasenčena mesta. Posejemo jo spomladi, ko mine nevarnost pozebe, prvo kalitev pa lahko pričakujemo v 10-14 dneh. S setvijo neposredno v zemljo lahko počakamo tudi do septembra.
Glede na to, da gre večinoma za grmičasto vrsto rastline, jo sadimo na razdalji 30 cm. Gnojenje je minimalno in večinoma uporabimo uravnoteženo organsko gnojilo, ki ga vnesemo neposredno v tla pred sajenjem, zgodaj poleti pa je priporočljivo pognojiti s tekočim gnojilom za pospešitev rasti.
Tla
Sadrenki najbolj ustrezajo suha in dobro odcedna tla. Čeprav najbolje uspeva v ilovnatih in peščenih tleh, bo uspevala tudi na kamnitih tleh, sploh če gre za vrsto, kot je plazeča sadrenka. Ne prenese pa glinastih tal, ki imajo sposobnost zadrževanja vlage in tudi ne prevelike količine vode, kar vodi do gnitja korenin in propadanja celotne sadike.
V glinenih tleh ostanejo korenine na površini, ker se ne morejo prebiti skozi to vrsto materiala. Dobro uspeva tako v alkalnih kot nevtralnih tleh, kislim prstem pa se je potrebno izogibati, saj je idealna pH vrednost med 7,0 - 7,5. Je rastlina, ki precej hitro raste, zato lahko prve cvetove pričakujemo približno 2 meseca po sajenju. Po sajenju lahko rastlino zastremo s kompostom ali humusom, da zemljo obogatimo in zrahljamo.
Podnebje
Rastlina uspeva v toplem in suhem podnebju, zelo dobro prenaša velika temperaturna nihanja. Posadite jo na prisojno lego, kjer bo prejela največ sončne svetlobe, ki je bistvena za cvetenje. Rastlino je zelo enostavno gojiti. Temperature nad 30°C upočasnijo cvetenje, najbolje pa uspeva pri temperaturi okoli 15°C.
Temperatura v rastlinjaku naj bo nekoliko drugačna, in sicer ponoči 15°C, podnevi pa 25°C. Če sadrenko posadimo v vlažna tla, je pomembno zagotoviti dobro drenažo, da preprečimo zastajanje vode, ki vodi do gnitja korenin, kar je tudi edina bolezen, ki prizadene rastlino. Ne potrebuje dodatnega zalivanja, razen če gre za dolgo sušno obdobje.
Čas sajenja
Sadrenka je rastlina, ki jo lahko posadimo na prostem neposredno v zemljo ali pa v posodo. Neposredno v tla jo posadimo spomladi ali jeseni, v obdobju od marca do septembra. Potaknjence sadimo v obdobju od aprila do junija. Semena pa posejemo v zaprtem prostoru 6 - 8 tednov pred zadnjo pozebo, ko pa zraste do višine 10 - 12 cm, pa jo lahko presadimo na prosto ali v večjo posodo.
Na prostem posejemo semena na razdalji približno 25-30 cm, presajanje pa priporočamo spomladi. Sadike prav tako posadimo približno 30 cm narazen, da med njimi zagotovimo ustrezno kroženje zraka. Za sajenje je primerna temperatura do 20°C , izberemo prisojna in dobro odcedna tla. Obstaja precejšnja verjetnost, da rastlina prvo leto ne bo cvetela.
Kolobarjenje
Glede na to, da sadrenka zahteva dobro odcedno zemljo in prisojno lego na vrtu, je najbolje, da jo posadite s kompatibilnimi rastlinami, ki prenašajo enake razmere in imajo sposobnost zadržati določeno količino vode, ki jo njen koreninski sistem potrebuje za rast in razvoj.
Je odlična rastlina za sajenje v vrtove, skalnjake ali kot robna rastlina ob gredicah. Idealne rastline za kombiniranje s sadrenko, ne glede na to, ali jo posadimo na vrt ali v posode, so petunija, volčji bob, rumena kamilica, orientalski mak, verbena in sivka.
Je precej invazivna vrsta rastline, ki lahko moti druge manjše rastline, zato se svetuje sajenje z vrstami, ki lahko zrastejo do približno enake višine kot sadrenka.
V aranžmajih je odlična v kombinaciji z vrtnicami, ranunkulami, hortenzijami in vsemi drugimi vrstami, ki imajo velike cvetne glavice.
Faza mirovanja
Sadrenka je rastlina, ki dobro prenaša suho podnebje in se težko znajde v vlažnem okolju. Če gre za enoletno vrsto, potem rastlina s prihodom zime preide v fazo mirovanja, ko je potrebno zemljo, v kateri raste, zaščititi pred vdorom prekomerne količine vode, sicer to lahko povzroči propad rastline. S prihodom zime rastlino porežemo na nekaj centimetrov nad tlemi, če jo sadimo v težka tla, dodamo kompost ali živalski gnoj, da rastlino zaščitimo pred propadom.
Sajenje
Sadrenko je potrebno posaditi na mesto, kjer bo zagotovljena celodnevna sončna svetloba z največjim številom sončnih ur. Je grmičasta rastlina, zato svetujemo, da med sadikami zagotovite medsebojno razdaljo vsaj 30 cm, kar bo omogočilo nemoteno kroženje zraka med sadikami, saj lahko v širino zraste 50 - 90 cm, ponekod pa do 120 cm. Posadimo jo v dobro odcedna tla, na mraz in nizke temperature pa ni pretirano občutljiva. Uporabljamo različne načine sajenja, najpogosteje pa semena posejemo neposredno v zemljo. Sajenje poteka spomladi ali jeseni, gre pa za invazivno rastlino, ki bo med rastjo zasedla zelo veliko površino, zato je ne smemo kombinirati z manjšimi vrstami. Ob pravilni negi ta čudovita rastlina cveti od pomladi do pozne jeseni.
Sejanje
Semena lahko spomladi posejete neposredno v zemljo ali v zaprt prostor 6 - 8 tednov pred zadnjo pozebo. V zemljo jo posejemo, ko so tla še hladna, proces kalitve pa lahko traja 10 - 14 dni. Prvo cvetenje lahko pričakujemo v 2 - 3 mesecih po setvi, vsi cvetovi pa se bodo oblikovali v enem letu.
Za neprekinjeno cvetenje je sadrenko priporočljivo sejati vsake 3-4 tedne do julija. Sejemo jo skoraj površinsko na razdalji 15 - 20 cm, kasneje pa je možno tudi redčenje z odstranjevanjem sadik, da lahko druge nemoteno rastejo.
Ko smo seme posejali, ga je potrebno pokriti s tanko plastjo zemlje debeline 6 mm, zaliti in vzdrževati relativno vlažno, dokler ne vzkali. Če sejemo pri temperaturi okrog 21°C bo to vzpodbudilo hitrejšo kalitev in cvetenje. Na prostoru, kjer smo posejali sadrenko, moramo redno odstranjevati plevel. Ko je rastlina stara 4 tedne, jo lahko pognojimo s kompostnim čajem ali razredčenim gnojilom.
Sajenje sadik
Preden posadimo sadike je potrebno izbrati primerno mesto, ki bo imelo zadostno količino sonca z določenim številom sončnih ur, da bo lahko sadrenka neovirano rasla. Mesto je potrebno predhodno pripraviti in očistiti plevela, nato pa iz tal odstraniti čim več ostankov, pri čemer se je priporočljivo izogniti glinenim tlom, prednost pa imajo ilovnata in peščena tla.
Po sajenju je potrebno tla okoli sadike rahlo pognojiti z dodajanjem uravnoteženega ali tekočega gnojila, tako da sadika prejme potrebne hranilne snovi. Sadrenka je idealna za kombiniranje z vrstami, ki imajo podobno rast, kot je sivka. Posajena rastlina mora biti v ravnini tal, nato jo zastremo z zelo tankim slojem in zalijemo.
Gojenje na vrtu
Sadrenko posadimo na prisojni legi na medsebojni razdalji približno 30 cm, kjer ni nujno, da je zaščitena pred neposrednimi vetrovi. Na vrtu jo lahko posadimo neposredno v zemljo, lahko pa jo posadimo tudi na gredice kot mejno rastlino, v skalnjake ali v posode. Presajamo jo zgodaj spomladi ali zgodaj jeseni pred sezono intenzivnega cvetenja in ko doseže določeno velikost.
Sadrenko lahko gnojimo, ni pa nujno, saj se rastlina zanaša na zastiranje tal, kar povsem zadostuje za njeno nemoteno rast. Rastlina takoj po sajenju zahteva zalivanje, ki ga postopoma zmanjšamo in okrepimo le ob večjih sušnih obdobjih.
Gojenje v rastlinjaku
Semena lahko posejemo v rastlinjak 6 - 8 tednov pred zadnjo pozebo. Semena posejemo v posamezne manjše posode v mešanico za semena in nato površino ponovno prekrijemo s tanko plastjo zemlje.
Sadiko hranimo na sončnem mestu in jo vzdržujemo relativno vlažno, kalitev pa lahko pospešimo z uporabo zastirke za kalitev in tako skrajšamo čas kalitve na približno 10 dni. Temperatura naj ne bo višja od 15°C, med rastjo pa ni priporočljivo, da pade pod 25°C. Ko se pojavita prva dva para listov, je potrebno sadiko postopoma prilagajati zunanjim razmeram, tako da jo dnevno za nekaj ur odnesemo na prosto.
Gojenje v posodah
Spomladi je priporočljivo, da pred sajenjem korenine postavite v vodo za približno 30 minut, nato pa sadike posadite na sončno mesto. Posoda mora biti globoka približno 20 cm in prav toliko široka, saj se morajo korenine pri sajenju razpreti. V posodo damo tik pred sajenjem mešanico dobro odcedne zemlje, ki ji lahko dodamo perlit, vermikulit ali plovec. Za dobro rast je potrebno pravilno kroženje zraka.
Posode s sadrenko lahko postavimo na teraso, pod grme vrtnic ali v senčni del skalnjaka. Vsakodnevno zalivanje ni potrebno, naj bo pa zaradi hitrosti sušenja tal in hitrosti porabe hranilnih snovi, pogostejše kot pri sajenju na prostem.
Vzdrževanje nasada
Rastlina potrebuje redno vzdrževanje, ki vključuje morebitno redčenje in okopavanje, da preprečimo pojav plevela, pa tudi odstranjevanje odcvetelih cvetov, da podaljšamo dobo cvetenja. Sadrenko lahko sicer gnojimo, vendar to ni tako potrebno, saj bodo vsi pogoji, ki jih potrebuje, izpolnjeni z zastiranjem tal. Za rast zahteva zelo prisojno lego ali polsenco in je ena izmed vrst, ki poleg nizkih temperatur prenese tudi dolga sušna obdobja.
Sadrenka je invazivna vrsta rastline, zato je pri izbiri rastlin za kombiniranje potrebna previdnost. Pozimi, preden tla zastremo, je potrebno grm porezati na višino 2,5 cm, da lahko preide v fazo mirovanja in se pripravi na spomladansko cvetenje.
Nega
Sadrenke ni zahtevno vzdrževati, saj ne zahteva pretiranega zalivanja ali gnojenja. Potrebno pa je obrezovanje v smislu odstranjevanja že odcvetelih cvetov za podaljšanje cvetenja. Je zelo odporna vrsta, ki zlahka prenese daljša sušna obdobja ter veter, ki je ne poškoduje, če ima dobro utrjene korenine. Obrezovanje rastline po vsakem cvetenju ohranja njeno okolje čisto in spodbuja novo rast. Na začetku, ko je rastlina majhna, za preprečevanje pojava plevela zadošča že samo čiščenje okolice rastline.
Zalivanje
Sadrenke ni potrebno preveč zalivati, saj so njen naravni habitat suha in revna tla. Ko je posajena ali presajena, jo je potrebno bolj redno zalivati, z rastjo pa se potreba po zalivanju zmanjšuje. Zalivanje je priporočljivo zjutraj, ob nižjih temperaturah. Rastlina v daljših sušnih obdobjih zahteva povečano zalivanje, zalivamo pa jo lahko z deževnico ali vodo iz pipe. Potrebna je pozornost, kako doziramo vodo in kam posadimo rastlino. Sajenju v glinena tla se izogibamo, ker lahko privede do nemožnosti odvajanja prevelike količine prejete vode, kar povzroči gnitje korenin.
Gnojenje
Sadrenka je rastlina, ki glede gnojenja ne zahteva posebne nege, kar pa ne pomeni, da je ne smemo gnojiti. Običajno jo pognojimo ob sajenju (vsako pomlad), uporabljamo pa kompost ali uravnoteženo organsko gnojilo, ki ga vnesemo na mesto sajenja za boljšo in bujnejšo rast. Preveč gnojila lahko povzroči zmanjšanje števila cvetov in počasnejšo rast.
Za močnejšo rast poleti lahko sadrenko gnojimo s tekočim gnojilom. Če so tla peščena, je dognojevanje sorazmerno in uporabljamo gnojila s kalijevim nitratom v razmerju NPK 13 - 0 - 46.
Razmnoževanje
Čeprav lahko sadrenko razmnožujemo z delitvijo ali s potaknjenci, je najpogostejši način razmnoževanja sejanje semen neposredno v zemljo ali v posodo, ki se nahaja v zaprtem prostoru. Oboje poteka spomladi nekaj tednov pred zadnjo pozebo. Rastlina začne cveteti šele 2 - 3 mesece po setvi. Ko rastline zrastejo do višine približno 15 cm, jih je potrebno presaditi.
Razmnoževanje s potaknjenci je drugi najpogostejši način razmnoževanja, poteka pa tako, da vzamemo potaknjenec dolžine 8 - 13 cm in ga najprej potopimo v vodo, nato v hormon za ukoreninjenje, nakar ga položimo v zemljo, pri čemer pazimo, da je steblo približno 5 cm nad tlemi. Posodo, v katero posadimo rastlino, steriliziramo in napolnimo z dobro odcedno zemljo, po sajenju pa rastlino zalijemo in pustimo, da vsa odvečna voda odteče.
Presajanje
Pred presajanjem je potrebno določiti mesto, kamor bomo sadrenko presadili in tla predhodno pripraviti tako, da odstranimo plevel. Rastline sadimo na primerni razdalji, da zagotovimo ustrezno kroženje zraka. Pred sajenjem v zemljo damo hlevski gnoj ali vnaprej pripravljen kompost, da zagotovimo ustrezno drenažo.
Pri presajanju je potrebno nežno razpreti korenine, ki lahko segajo tudi do 15 cm globoko, po namestitvi rastline pa jamo zapolnimo s preostalim materialom, tako da je rastlina na isti ravni zemlje. kot pred presajanjem. Pomembno je upoštevati, da je potrebno sadrenko posaditi na sončnem mestu, kjer bo največ ur sončne svetlobe.
Pomlajevanje
Pomlajevanje sadrenke izboljša tvorbo cvetov, redčenje pa naj bo omejeno na odstranjevanje odmrlih vej, kar lahko izvajamo skozi vso sezono. Na splošno lahko rastlino pomlajujemo ves čas vegetacije, kar je navsezadnje tudi priporočljivo. V zimskem obdobju sadrenke ni potrebno prenesti v zaprte prostore, kot je rastlinjak, saj s prihodom zime rastlina preide v fazo mirovanja in čaka na pomlad, ko bo spet pognala in ustvarila številne cvetove.
Redčenje
Rastlina je invazivna in zahteva redčenje večkrat letno. Odstranimo uvele in posušene veje, pa tudi tiste sadike, ki jih je prizadelo gnitje korenin. Da se bolezen ne razširi na druge sadike, okužene sadike odstranimo iz skupine. Prav tako redno redčenje poskrbi za dobro kroženje zraka v notranjosti sadike, kar pripomore k boljšemu in obilnejšemu cvetenju z možnostjo oblikovanja novih popkov skozi celotno rastno dobo.
Obrezovanje
Ob koncu obdobja cvetenja rastlino porežemo skoraj do dna, da se pripravi na prihajajočo zimo in fazo mirovanja v tleh. Prav tako je v času cvetenja možno odrezati stebla, na katerih so odcveteli cvetovi, da se oblikujejo nove veje z novimi popki. Zaradi invazivnosti je potrebno rastlino spremljati celo leto, da preprečimo nenadzorovano širjenje in prekrivanje sadik, čeprav so posajene na določeni medsebojni razdalji. Obrezovanje lahko nemoteno poteka vse leto.
Zaščita pred vetrom
Sadrenka je lahko občutljiva na veter, ki lahko poškoduje rastlino, če ni zaščitena, kar je odvisno od vrste in moči vetra, pa tudi od fizikalnih lastnosti rastline. Priporočljivo je postaviti zaščitno pregrado ali rastlino postaviti v takšno posodo, ki preprečuje, da bi se prevrnila. Sadrenko lahko pred vetrom zaščitimo tudi tako, da jo posadimo v zaščiten prostor ali v zaščiten del vrta.
Zaščita čez zimo
Sadrenka je občutljiva na mraz in zimo, zato jo je potrebno pred nastopom hladnejših dni prenesti iz zemlje na vrtu v posodo in jo postaviti v prostor s temperaturo, ki ne bo padla pod 7°C. Zalivanje mora biti zmerno, zagotoviti pa je potrebno tudi dobro drenažo v posodi. Na območjih z zelo mrzlimi zimami lahko rastlino pokrijemo s polietilensko vrečko, da jo zaščitimo pred pozebo. Pomembno je zagotoviti zaščiteno in zmerno okolje ter se izogibati neposredni sončni svetlobi in vetru, ki bi pihal neposredno preko rastline.
Bolezni
Tako kot pri drugih rastlinah, ki prenesejo suha tla, kot so na primer sukulente ali brnistra (žuka), obstajajo nekatere vrste bolezni, ki so značilne za ta način vzdrževanja. Sadrenka je zelo dovzetna za bolezni, kot so gnitje korenin in druge glivične okužbe, ki jih povzroči prekomerna količina vode.
Gnitje korenin
Gnitje korenin povzroča bakterija Rhizoctonia, ki povzroči, da se na ravni površine lista pojavi mokra gniloba. Gniloba ima neprijeten vonj, ki ga spremlja venenje cvetnih stebel. Bolne sadike so videti zakrnele in listi porumenijo ter začnejo propadati, korenine pa postanejo rjave in mehke. Bolezen se širi v toplih in vlažnih razmerah, v zemlji pa lahko ostane več let, zato je vsaka nova sadika, ki je posajena na tem mestu, v nevarnosti, da se okuži. Eden od načinov za boj proti tej bolezni je dodajanje kalcija v zemljo, odstranjevanje okuženih delov korenin in sajenje v dobro odcedna tla. Če korenine rastline tik pred sajenjem potopimo v bakrov fungicid, zmanjšamo možnost okužbe.
Bela gniloba
Bela gniloba (lat. Sclerotinia sclerotia) je glivična bolezen, ki se pojavi izključno pri sadrenkah, ki jih gojimo v rastlinjaku. Okužba nastane na dnu stebla, če je rastlina preveč namočena, zelena in mehka na otip. Bolezen je znana tudi kot bombaževa gniloba, vodna mehka gniloba in kronska gniloba. Vlago v rastlinjakih lahko nadzorujemo tako, da zmanjšamo kroženje zraka in povečamo prezračevanje, zmanjšanje možnosti bolezni pa povečamo, če porežemo liste. Bolezen lahko obvladujemo z različnimi kemičnimi in biološkimi postopki, z uporabo parazita Coniothyrium minitans pa lahko zmanjšamo pojavnost bolezni za 95%.
Škodljivci
Rastlina je izjemno odporna in ima le redko težave s škodljivci, ki jih tretiramo z ustreznimi fungicidi. Je pa pogosta tarča črvov in resarjev, ki se pojavljajo v zaprtih prostorih.
Bombaževa sovka
Bombaževa sovka (lat. Spodoptera litoralis) je vrsta, poimenovana tudi afriški bombažev listni črv in je znana po tem, da se prehranjuje z listi in poganjki. Izvira iz Afrike in sredozemskega dela Evrope. Škodljivec je lahko zelo invaziven in povzroči škodo tako, da poje celotno površino lista in pusti le glavne žile. Lotijo se tudi novonastalih brstov, kar vodi do sušenja in popolnega odpadanja. Da bi se znebili tega škodljivca, je priporočljivo uporabiti azoksistrobin in tebukonazol, učinek pa se poveča s povišano koncentracijo sredstva.
Cvetlični resar
Cvetlični resar (lat. Frankliniella occidentalis) je žuželka, ki prihaja s področja ZDA, vendar se je sčasoma razširila po preostalem svetu, vključno z Južno Ameriko, Evropo in Avstralijo. Gre za invazivno vrsto zlato rjave žuželke, katere pojav so v Evropi prvič zabeležili v 19. stoletju na cvetu afriške vijolice, vzgojene v nadzorovanih razmerah na Nizozemskem.
Vrsta poškodb je odvisna od vrste, vendar gre predvsem za pojav belih prog neposredno po gnojenju. Različne so tudi poškodbe listov, ki jim sledi defoliacija in rahla sprememba barve v sivkasto. Škodljivec lahko poškoduje cvetne popke tik pred cvetenjem, kar vodi v zmanjšano tvorbo cvetov ali njihovo deformacijo. Priporoča se uporaba insekticidov klorfenapir, imidakloprid, azadirahtin in kmetijskega kalijevega mila.
Uporaba
Sadrenka je okrasna rastlina, ki se uporablja za dekoracijo ali pri izdelavi šopkov. Je preprosta rastlina, ki simbolizira čistost in ljubezen, še posebej zanimiva pa je zaradi velikega števila majhnih cvetov, ki spominjajo na snežinke. Najpogostejša vrsta, ki se uporablja za izdelavo cvetličnih aranžmajev, je latnata sadrenka. Je tudi zelo priljubljena rastlina pri izdelavi zdravil, medtem ko je uživanje odsvetujemo, ker vsebuje veliko giposenina in saponinov, ki lahko povzročijo draženje prebavil ali bruhanje. Poleg tega lahko povzroči draženje oči in sinusov.
Nabiranje
Obdobje nabiranja sadrenke je od julija do sredine oktobra. Cvetove nabiramo, ko je odprtih 30 - 40% cvetov, in sicer vse do dna stebla. Če rastlino nabiramo izven tega obdobja, cvetovi porjavijo. Vedno najprej nabiramo zunanje veje, da se notranje veje ne zlomijo. Ko smo sadrenko nabrali, liste odstranimo, ker nimajo okrasne vloge, kar pa ne pomeni, da so listi nujno na vsakem steblu.
Sušenje
Obstaja več načinov sušenja nabrane sadrenke in vsak je pravilen. Lahko jo posušite tako, da jo položite na časopisni ali svileni papir in pokrijete s težkim predmetom, da ohrani svojo obliko. Lahko pa sadrenke zvežete v snop in obrnete navzdol, da se suši v temnem in zračnem prostoru. Sadrenka je posušena, ko postane papirnata na otip. Najpogostejši način sušenja pa je, da jo preprosto postavite v vazo brez vode. Posušena sadrenka lahko zdrži do tri leta.
Kozmetika
Rastlina je odlična kot sredstvo za nego kože, čeprav jo redko uporabljajo v kozmetični industriji. Uporablja se v obliki izvlečka korenine, ker vsebuje visok odstotek saponina, ki ima naravne čistilne lastnosti. Uporablja se v izdelkih, kot so pena za obraz, kreme, kopeli, šamponi in kot čistilo za vneto in pordelo kožo.
Medicina
Korenina sadrenke je zelo bogata s saponinom, ki je načeloma strupen, vendar predelanega uporabljajo v farmacevtski industriji.
Zanimivosti
Zaželeno je, da je zemlja, v katero posadimo sadrenko, bogata z borom, da absorbira minerale, saj je sama rastlina strupena za tla. Latinsko ime sadrenke Gypsophila izhaja iz grških besed gypsos (sadra) in philos (ljubezen).
Čeprav je rastlina večinoma strupena za uživanje, jo najdemo kot sestavino sladoledov, za pripravo sladice halva in likerjev. Vsaka barva cvetov sadrenke simbolizira nekaj drugega, tako modra barva simbolizira poštenost, bela barva duhovnost, oranžna barva veselje, roza barva nežnega duha, rdeča barva ljubezen in vijolična barva plemenitost ter lepoto.
Sadrenko poleg uporabe v kozmetični industriji in medicini uporabljajo tudi za izdelavo fotografskih filmov in hemolitičnih laboratorijskih reagentov.
Foto: Dustin Humes / Unsplash
Dodaj odgovor