Hortenzija (lat. Hydrangea) je rod listopadnih grmovnic iz družine kritosemenk (Angiospermae, Magnoliophyta, Magnoliophytina), v katero sodijo tudi praproti, bor in pinija. To je največja skupina semenk in cvetnic, ki zajema več kot 405 družin, vsebuje pa vse užitne rastline, ki so poznane človeku. Hortenzija je le ena izmed njih z okoli 70 vrstami v svojem rodu. Njeno latinsko ime izvira iz grškega izraza "hydro aggeion", kar pomeni "posoda za vodo", predvideva pa se da je bila tako poimenovana zaradi svojega življenjskega prostora ali oblike ploda.
Hortenzija je najpogosteje listopadna grmovnica, redkeje pa zimzelena plezalka. Višina grma je lahko 1 - 2 m, včasih celo do 15 m. Ima razvejan koreninski sistem z eno glavno olesenelo korenino. Steblo je sprva zeleno, vendar kasneje oleseni, pri nekaterih vrstah pa se tudi lupi. Veje so tanke in podolgovate, starejše veje kasneje prav tako olesenijo. Listi so veliki in zeleni oz. zeleno rumeni z vidnimi žilami. Površina lista je pogosto prekrita za dlačicami. List je jajčaste oblike z nazobčanim robom.
Cvetovi so majhni in tvorijo okroglo ali ploščato grozdasto socvetje. Hortenzija cveti od začetka junija do oktobra, cvetovi pa so lahko svetlo rožnate, zelenkaste, bele, vijolične ali modre barve. Plod so črna nagubana semena, ki po cvetenju ostanejo na grozdu, zato se hortenzija relativno enostavno in samostojno razmnožuje.
Hortenzija je naravno razširjena na področju Azije ter Južne in Severne Amerike, kasneje pa tudi Evrope. Danes je zaradi svoje dekorativnosti razširjena širom sveta in jo pogosto vzgajajo na vrtovih. Hortenzijo lahko vzgajamo kot okrasno rastlino, zaradi gostega grmovja pa lahko služi tudi kot živa meja ali zaščita pred pogledi. Zaradi preproste vzgoje je po svetu zelo razširjena.
Vrste
Na svetu trenutno obstaja 80 vrst hortenzij, ki se razlikujejo po barvi cvetov, obliki rasti (v obliki grma ali plezalka) ter po velikosti in obliki listov. Posebnost hortenzije je, da lahko posamezna vrsta med rastjo zlahka zamenja barvo, ki je odvisna od kislosti tal. V nadaljevanju so opisane nekatere najbolj znane vrste po svetu in v naših krajih.
Hydrangea longipes
Hydrangea longipes izvira iz Kitajske, čeprav jo danes vzgajajo po celem svetu. Raste kot grm in ima velike temno zelene liste. Njena posebnost je oblika cvetov - osrednji del tvori grozd majhnih cvetkov, obkrožajo pa ga večji cvetovi. Najpogosteje je bele barve.
Hydrangea radiate
Ta vrsta je poimenovana tudi "hortenzija srebrnih listov", saj ima velike zelenkasto sive liste. Priljubljena je zaradi rasti v obliki grma (v povprečju zraste do 3 m) in velikih listov. Veliki dišeči cvetovi so najpogosteje bele barve. Značilna je za področje Severne Amerike.
Hydrangea paniculata
Metličasta hortenzija je ena izmed najbolj prilagodljivih vrst in je izjemno priljubljena zaradi velikih in bogatih cvetov, ki oblikujejo grozdaste cvetove v obliki stožca z ožjim vrhom. Danes je zelo priljubljena in zato obstaja veliko hibridov, pri katerih se barva preliva od spodnje rožnate do zgornje bele. Enostavna vzgoja in vzdrževanje še povečujeta njeno priljubljenost.
Hydrangea macrophylla
Vrtna hortenzija je najpogostejša vrsta na našem področju, čeprav izvira z Japonske, kjer je v divjini samonikla rastlina. Je izjemno prilagodljiva in preprosta za vzdrževanje. Zanjo so značilni veliki okrogli grozdasti cvetovi, ki jim lahko z uravnavanjem pH zemlje, spreminjamo barvo.
Hydrangea arborescens
Drevesasta hortenzija je podobna vrtni, saj sta obe listopadna grma s podobnimi cvetovi. Pogosto jo imenujejo "divja", ker je večinoma samonikla. Zanjo je značilno, da se deblo lušči v večbarvnih slojih. S pravilnim obrezovanjem lahko grm preoblikujemo v manjše drevesce.
Hydrangea quercifolia
Hrastolistna hortenzija je okrasna vrsta, ki raste kot listopadni grm, najpogosteje pa se nahaja v listopadnih gozdovih Severne Amerike. Njena posebnost so veliki masivni listi, ki so podobni hrastovim listom. Cvet je v obliki ozkega grozda in ga tvorijo številni večji beli cvetovi.
Hydrangea petiolaris
Hydrangea petiolaris je plazeča hortenzija, ki raste kot samonikla rastlina na področju Japonske, v Evropi pa jo vzgajajo za prekrivanje tal ali kot okrasno rastlino v vrtovih. Vzpenja se po lestvah ali objektih in lahko doseže višino tudi do 15 m. Cvetovi so najpogosteje bele barve, cveti od junija do oktobra. Najbolj ji ustreza severna stran.
Gojenje
Hortenzija je rastlina, ki potrebuje relativno veliko prostora za svojo rast, je pa zelo prilagodljiva in preprosta za vzgojo. V nadaljevanju navajamo nasvete, kako vzgojiti negovan in lep grm.
Kolobarjenje
Hortenzija je trajnica, ki jo lahko vzgajamo v vrstah ali kot živo mejo. Dobro se ujema z drugimi listopadnimi rastlinami (platana, topol, lipa, bukev, hrast, breza, divji kostanj, pravi kostanj); bližina iglavcev (ginko biloba, bor, klek, cipresa, tisa, macesen, smreka, planinski bor, jelka) pa lahko povzroči spremembo barve cvetov, čeprav je ena izmed redkih rastlin, ki jih sadimo v podnožju. Raste lahko tudi v gostih skupinah rastlin na vrtu, ne moti pa je niti bližina drugih vrst iz lastne družine. Rastline je potrebno saditi na razmiku 3 m s čimer jim omogočimo pravilen razvoj.
Zalivanje
Hortenziji ustrezajo vlažna tla, zato jo je potrebno redno zalivati v poletnih mesecih ali daljših sušnih obdobjih. Zalivamo jo pod korenino in uporabimo deževnico ali postano vodo. Če jo namakamo, je optimalno kapljično namakanje, ki bo vodo razporedilo enakomerno čez dan. Med močnejšo sušo in vročino lahko hortenzijo zalivamo tudi dvakrat dnevno. Tla okoli korenin lahko pokrijemo z zastirko, da zadrži vlago.
Gnojenje
Hortenzijo gnojimo spomladi pred vegetacijo in cvetenjem. Med cvetenjem jo je zaželeno enkrat mesečno dognojiti z gnojilom za cvetnice na osnovi dušika. Najpogosteje uporabljamo tekoče mineralno gnojilo, ki ga dodamo med zalivanjem. Pred sajenjem lahko zemljo obogatimo tudi s kompostom, barvo cvetov pa spreminjamo z borovimi iglicami.
Zaželena je tudi uporaba drugih ekoloških gnojil, na primer koprive, ki jih namočimo v vodi (gnojilo iz kopriv).
Razmnoževanje
Hortenzija se razmnožuje s semeni, in sicer najpogosteje kot samonikla rastlina v naravi. Najlažji in najbolj zanesljiv način je razmnoževanje s potaknjenci, ki jih z ostrimi škarjami diagonalno odvzamemo sredi poletja med cvetenjem. Pomembno je, da izberemo enoletno zeleno vejico z minimalno 4 - 5 listi. Zgornje, nerazvite liste odstranimo. Ostane 15 cm dolgo steblo z 2-3 listi, ki ga skrajšamo za polovico. Rez nad listi naj bo dolg vsaj 1 cm in raven. Potaknjenec postavimo v mešanico humusne zemlje, šote in peska, poškropimo z vodo in pustimo na toplejšem mestu, da se ukorenini. Optimalna temperatura je 20°C, priporočljivo pa je, da substrat vzdržujemo zmerno vlažen.
Presajanje
Hortenzija razvije korenine relativno hitro, zato jo je potrebno presaditi, čim prebije dno. Presajamo spomladi v rahlo zemljo. Če rastlino posadimo jeseni, je potrebno spremljati razvoj njenih korenin, da se bodo lažje prijele.
Pomlajevanje
Hortenzijo pomlajujemo z rezanjem vej ali nadaljnjim razmnoževanjem s potaknjenci. Če želimo oblikovati videz grma, lahko odstranimo vse stare ali posušene veje, saj jih bodo spomladi zamenjale nove.
Tla
Hortenziji ustrezajo kisla tla, ki so bogata s humusom, vlažna in težka. Ustreza ji tudi mešanica tal s peskom, šoto ali prodom. Zaželena je kislost tal med 4-6 pH. Mlada hortenzija mora imeti zagotovljen dobro odvajanje vode, da se izognemo gnitju korenin. Kasneje lahko prenese tudi večje količine vode. Je prilagodljiva in lahko raste na revnejših ter tudi na nagnjenih tleh.
Klima
Hortenzija je rastlina, ki je prilagodljiva različnim klimatskim pogojem, celo nižjim temperaturam. Ustreza ji senca ali polsenca, zato je idealna rastlina za sajenje pod drevesi. Težje pa uspeva na neposrednem soncu. Večina vrst hortenzij izvira s Kitajske in z Japonske, zato jim ustreza zmerno vlažno ter celinsko podnebje. Na Primorskem je ne vzgajajo, saj slanosti in velike vročine ne prenaša dobro.
Sajenje
Hortenzija je okrasna rastlina, ki je del skoraj vsakega vrta. Da boste lahko uspešno posadili svojo rastlino, v nadaljevanju navajamo nekaj nasvetov.
Čas sajenja
Hortenziji med kaljenjem ali poganjanjem korenin pri potaknjencu bolj ustrezajo višje temperature (optimalno 20 - 25°C podnevi in nekoliko stopinj nižje ponoči). Pozimi (odvisno od sorte) lahko prenese tudi temperature do -20°C. Zimo lažje preživi, če je prekrita s snegom.
Izbira podlage
Hortenzijo pogosto cepimo pri vzgoji hibridov ali kadar pri vrsti želimo spremeniti neko lastnost. Cepimo spomladi. Proces je dolgotrajen in zahteva trud in skrb za cepljeno rastlino. Najpogosteje cepimo sorodne vrste, pri katerih bi želeli spremeniti fizične lastnosti in okrepiti koreninski sistem. V zarezo vstavimo cepič z želenega grma in zaščitimo s cepilnim trakom. Poganjke iz matične rastline je potrebno nenehno odstranjevati, da se bo oblikovala nova krošnja, ki jo oblikujemo po želji. Pozimi je potrebno mesto cepljenja zaščititi pred mrazom ter pred pokanjem zaradi obremenitve s cvetovi.
Sejanje
Hortenzijo lahko vzgojimo tudi iz semen, najpogosteje uporabimo semena iz prejšnjega leta. Seme spomladi posejemo v rahlo in humusno zemljo ter pokrijemo z rahlo zemljo. Posodo je potrebno navlažiti in prekriti s folijo ter postaviti na toplo in temno mesto. Čez teden dni bo rastlina vzklila. Zalivamo jo zmerno, da ne zgnije. Po 3 mesecih rastlino lahko presadimo na prosto. Če sejemo direktno v zemljo, je priporočljivo sejati jeseni, da se rastlina do pomladi dovolj razvije.
Sajenje sadik
Najpogostejša oblika vzgoje je sajenje sadik, kar omogoča prostorsko načrtovanje lege rastline. Pomembno je, da izberemo zdrave in tretirane sadike z razvitim koreninskim sistemom. Sadike lahko presadimo spomladi ali jeseni. Sadilno luknjo izkopljemo v približno enaki globini kot je sadika že rasla. Posajeno sadiko dobro zasujemo z zemljo, ki jo prekrijemo z mahom ali šoto, da zadrži vlago. V prvem letu jo je potrebno dnevno zalivati, med vročino pa tudi po dvakrat dnevno.
Gojenje na vrtu
Hortenzijo na prostem najpogosteje vzgajamo kot okrasni grm ali živo mejo. Dobro prenaša zunanje pogoje, vendar ji bolj ustreza rast v senčni legi. Pri vzgoji na vrtu je pomembno, da pogoje prilagodimo vrsti hortenzije. Grmi so bolj prilagodljivi težjim pogojem, plazeča hortenzija pa za razvoj in rast potrebuje oporo.
Gojenje v rastlinjaku
Čeprav je hortenzija zelo odporna rastlina, je najboljši način za vzgojo sadik rastlinjak, kjer se bodo korenine razvile brez strahu pred zmrzaljo. V času vzgoje v rastlinjaku je potrebno rastline postaviti na zasenčeno mesto ter jih redno zalivati. Uporabljamo kapljično namakanje ter postano in mehko vodo. Optimalna temperatura za vzgojo v rastlinjaku je 10°C.
Gojenje v posodah
Kadar hortenzije ni možno vzgajati na prostem, jo lahko vzgajamo v cvetličnih loncih. Posadimo jo v začetku marca, da se lažje ukorenini, in sicer v težko in humusno zemljo. Zalivamo jo vsak dan in vsaj enkrat mesečno dodatno gnojimo. Rastlino postavimo na senčno ali pol senčno mesto, lahko pa jo vzgajamo tudi na severni strani terase. Glede na to, da dobro prenaša nizke temperature, je ni potrebno prenesti v zaprt prostor. Za vzgojo v posodah priporočamo izbiro manjših vrst, ki imajo velike cvetove, ni pa jih potrebno presajati ali stalno skrajševati. Ko korenine pogledajo iz posode, je potrebno rastlino presaditi v večjo posodo, kar je najbolje narediti spomladi.
Nega
Hortenzija je na pogled velika rastlina, zato se zdi, da potrebuje veliko vzdrževanja. Nasprotno, njeno vzdrževanje je preprosto in v nadaljevanju navajamo najboljše nasvete.
Faza mirovanja
Hortenzija miruje od decembra do februarja - v tem obdobju ne cveti in ne raste. Če je zima ostrejša, jo je potrebno zaščititi z agrotekstilom, ki ščiti pred zmrzaljo in pred lomljenjem vej pod težo snega. Zastirka poleg tega, da zadržuje vlago, korenine pozimi ščiti pred zmrzaljo. Hortenzijo pred zmrzaljo lahko zaščitimo tudi z listjem. Jeseni odstranimo suho listje ter rastlino z mrežico povežemo v kompakten grm.
Vzdrževanje nasada
Vzdrževanje nasada vključuje košnjo in podpiranje plazeče hortenzije. S košnjo odstranimo plevel, kar je posebej pomembno pri mladih rastlinah, ki jih lahko previsoka okoliška trava in plevel zadušita. Na ta način dobijo tudi dovolj kisika in zmanjšamo možnost okužbe z boleznimi. Plazečo hortenzijo je potrebno podpreti z vzpenjalnimi lestvami ali drugo rastlino oz. objektom.
Redčenje
Pri sajenju sadik hortenzije je potrebno pustiti vsaj 3 m razmika, da se bo rastlina pravilno razvila. Če smo rastline posadili ali posejali pregosto, jih je potrebno redčiti. Rastlino izvlečemo s korenino vred iz zemlje in jo prestavimo na drugo mesto. Najbolj priporočljivo je redčenje izvesti spomladi pred tretjim letom rasti ter rastlino takoj posaditi na končno mesto.
Obrezovanje
Hortenzijo obrežemo, da odstranimo suhe in bolne veje ali da oblikujemo grm. Obrezovanje ni priporočljivo jeseni, saj bo rastlina začela z vegetativnim obdobjem, ki ga bo mraz prekinil in posledično bo spomladi manj cvetov. Obrezovanje je najbolj priporočljivo spomladi, ko rastlina požene mlade poganjke. Porežemo mlade zelene veje, ki jih prepoznamo po pegicah na površini, po potrebi pa tudi stare olesenele veje, da grm pomladimo. Veje lahko porežemo do osnove ali po potrebi. Če rastlina ni pravilno obrezana, se bodo začele veje upogibati, kar povzroči izgubo oblike grma, pokanje in večje poškodbe. Če je rastlino poškodoval mraz, je potrebno porezati veje do korenin in pustiti grmu, da si opomore.
Nabiranje
Hortenzija cveti od junija do oktobra in v tem obdobju lahko njene cvetove nabiramo kot okras.
Bolezni
Hortenzija je rastlina, ki je odporna na številne podnebne pogoje, žal pa ne tudi na bolezni. V nadaljevanju navajamo najpogostejše bolezni in kako jih zdraviti.
Kloroza
Kloroza je stanje, do katerega pride zaradi pomanjkanja železa v zemlji, zato listi rumenijo in sčasoma odpadejo. Preprečimo jo tako, da rastlino zalivamo z dodatki, ki vsebujejo železo, ali pa pod korenine damo železni predmet (npr. žebelj). Izogibati se je potrebno zalivanju s klorirano vodo.
Pepelovka
Pepelovka je pogosta glivična bolezen, ki se pojavi na vseh vrstah hortenzij. Najpogostejši simptomi so rumeni ali vijolični madeži ter rast prašnih glivic na listih ali cvetovih. Bolezen se zlahka širi, saj rastlino vzgajamo na senčnih in vlažnih mestih. Potrebna je redna kontrola tal ter uporaba fungicidov. Bolezen rastline huje ne prizadene, vpliva pa na njen videz.
Gnitje korenin
Glivici, ki povzroča gnitje korenin, ustrezajo slabo drenirana tla. Simptomi okužbe se pojavijo poleti, in sicer sušenje mladih poganjkov in povešanje rastline, ki se ob zalivanju ne izboljša. Kasneje se na tleh ob koreninah pojavijo beli miceliji. Bolezni se izognemo z dobro drenažo tal.
Škodljivci
Hortenzijo lahko poleg bolezni napadejo tudi nekateri škodljivci. Najpogosteje so to vrste, ki napadajo tudi druge rastline na vrtu. Navajamo nasvete, kako se jih iznebiti.
Trsni rilčkar
Trsni rilčkar je pogost škodljivec na hortenziji, ker odlaga jajčeca na listih in blizu korenin. Odrasle žuželke se ponoči prehranjujejo z listjem, ličinke pa srkajo korenine. Večja kolonija lahko povzroči sušenje delov rastline ali končno odmrtje. Odpravimo jih s kemičnimi insekticidi.
Listne uši
Listne uši najpogosteje napadajo mlade rastline in s sesanjem sokov povzročajo kodranje listov. Za sabo puščajo tudi medeno roso, ki prevleče liste in ovira proces fotosinteze ter pospešuje rast črne plesni in privlači druge žuželke. Odpravimo jih s škropljenjem z insekticidnim milom.
Progasti hrošč
Ta žuželka povzroča rjave madeže in vdolbine na mestih, kjer se prehranjuje. Prav tako odlaga jajčeca, iz katerih se razvijejo ličinke, ki se prehranjujejo z rastlinskimi sokovi. Čeprav ne povzročijo večje škode in jih ni potrebno kemično zatirati, lahko v naslednjem letu povzročijo zmanjšanje števila cvetov. Gosenice je najbolje ročno odstranjevati ali jih uničiti na biološko sprejemljiv način.
Rdeči pajek
Rdeči pajek se tako kot listne uši prehranjuje z rastlinskimi sokovi in pušča rjave pege po listih. Same rastline življenjsko ne ogroža, vendar pege škodujejo videzu rastline. Zatiramo ga z insekticidnim milom, če pa jih na rastlini ni veliko, jih odstranijo tudi njihovi številni naravni sovražniki.
Uporaba
Hortenzijo največ uporabljamo v hortikulturne namene, saj je zaradi lepih velikih cvetov, ki cvetijo celo poletje ter zmožnosti rasti v popolni senci, privlačna za vrtnarje. Velike in lepe cvetove pogosto uporabljajo v cvetličnih aranžmajih, so pa privlačni tudi številnim žuželkam in čebelam. Cvet na dolgem steblu lahko kadarkoli odrežemo in ga v zaprtem prostoru na sobni temperaturi posušimo, s čimer pridobimo trajen okras.
Če zaužijemo dele hortenzije ali če se preveč dotikamo njenega soka, lahko nastopijo želodčne težave, glavobol in razdraženost kože. V splošnem je strupena za uživanje, iz nekaterih vrst pa lahko izdelujejo tudi opojna sredstva.
V japonski kulturi iz listov hortenzije pripravljajo čaj, ki se uporablja kot odvajalo ter tudi pri ledvičnih težavah in odpravi ledvičnih kamnov. Posušene in zmlete korenine se uporabljajo pri pripravi čaja, ki deluje kot diuretik.
Poleg uporabe zaradi zdravilnih učinkov, čaj uporabljajo tudi v religiozne namene. Sladki čaj ali ama-cha se pripravi ob praznovanju Budinega kopanja, kar naj bi bil njegov rojstni dan. Liste hortenzije zvijejo, kuhajo ter posušijo na pari, da postanejo temno rjavi. S čajem med obredom polivajo Budin kip, ker naj bi po legendi na ta dan s takim čajem Budo polivalo devet zmajev.
Zanimivosti
Hortenzija je rastlina, ki je bila vzgojena na Japonskem in je del njihove kulture, čeprav so našli fosile, ki dokazujejo njeno prazgodovinsko prisotnost tudi na področju Severne Amerike. Najbolj je razširjena po Aziji, kjer so razvili številne vrste. V Evropo so jo v 18. stoletju prinesli kolonizatorji in je hitro postala priljubljena v Veliki Britaniji.
S hortenzijo je povezana simbolika in po legendi naj bi car podaril modro hortenzijo dekletu, ki jo je ignoriral. Danes na Japonskem hortenzije predstavljajo prijateljstvo ali prošnjo za odpuščanje. V Evropi pa ima negativno simboliko in jo povezujejo z oholostjo.
Danes hortenzijo vzgajajo po celem svetu, vendar avtohtone vrste še naprej uspevajo na področju Japonske in Severne Amerike.
Zanimivo je, da hortenzija spreminja barvo glede na kislost tal. Obstajajo načini, kako pridobimo modro in roza barvo, bele barve pa ni možno spreminjati. Na nevtralnih tleh zrastejo dvobarvni cvetovi. Za spremembo barve je potrebnih nekaj tednov, najboljši in najhitrejši rezultati pa so pri vzgoji v posodi. Pred spremembo pH vrednosti tal ne smemo zanemariti drugih rastlin v bližini.
Modro obarvanje cvetov
Modro barvo lahko pridobimo na kislih tleh. Najpogosteje v vodo dodamo aluminijev sulfat, katerega delovanje okrepimo z gnojilom na osnovi kalija. Cvetovi se obarvajo modro pri pH zemlje pod 5,5. Kislost tal lahko povečamo tudi z dodajanjem jajčne lupine ali borovih iglic, vendar deluje počasneje.
Roza obarvanje cvetov
Cvetovi se obarvajo rožnato ali celo rdeče, kadar je pH zemlje nad 5,5. Bazičnost tal povečamo tako, da dodamo raztopino dolomita, ki mu dodamo gnojilo na osnovi fosforja. Danes obstajajo tudi gnojila za hortenzije, ki so namenjena spremembi barve.
Dodaj odgovor