Nagelj (lat. Dianthus caryophyllus L.) je cvetlica iz rodu klinčnic (Caryophyllaceae). Čeprav nagelj poimenujejo tudi klinček (ali karanfil), gre za veliko družino s stotinami rodov, ki so prisotni na vseh celinah. Latinsko ime ima več razlag: po prvi naj bi naziv izhajal iz grške fraze Dios anthos, kar pomeni božanski cvet. Po drugi pa naj bi po legendi boginja Diana mladeniču, ki jo je zavrnil, iztaknila oči in jih odvrgla, iz njih pa naj bi kasneje zrasel nagelj.
Nagelj je zimzelena trajnica, ki jo vzgajamo za prekrivanje tal in zaradi lepih cvetov. Po priljubljenosti je izenačen z vrtnico. Namesto glavne korenine ima razvejan in plitev koreninski sistem, ki se širi z rizomi. Steblo je pokončno in na vrhu razvejano. Trdi in ozki srebrnkasti listi tvorijo gosto površino. Običajno v višino zraste 40 - 80 cm. Okrogel cvet sestavlja 5 cvetnih listov z nazobčanim robom. Zelo lepo diši in cveti od pomladi do jeseni, čeprav je to odvisno od vrste in podnebnih razmer. Cvet je lahko rdeče, roza ali bele barve v vseh odtenkih, nekateri pa so celo dvobarvni. Plod je tulec s 40 semeni.
Nagelj je razširjen po celem svetu, za njegovo domovino pa se šteje Evropa. Kot rezano cvetje je zelo priljubljen, zato ga tudi tržno vzgajajo. Prilagojen je zmernem podnebnem pasu, zato se v subtropskih in tropskih področjih vzgaja v šotorih, kjer je možno uravnavati vlago in temperaturo.
Sorodniki
Vrste
V svetu naj bi trenutno obstajalo okoli 400 vrst nageljnov, vendar zaradi lepega cveta vsako leto vzgojijo nove hibride. Takšna raznolikost vrst ne preseneča, saj je nagelj poleg vrtnice ena najbolj kultiviranih rastlin. V Sloveniji raste nekaj vrst in v nadaljevanju navajamo najbolj pomembne. Za nadaljnjo vzgojo in križanje obstajajo 3 tipi, ki jih prav tako navajamo skupaj z najbolj znanimi podvrstami.
Pravi nagelj
Pravi nagelj je prepoznaven po svojem bogatem in dišečem cvetu, ki je lahko različnih barv, vendar je v naravi najpogosteje rožnat. Obstaja že dlje časa, zato ima številne kultivarje z lepimi cvetovi, najbolj pa ga vzgajajo zaradi vzdržljivega zimzelenega zelenja.
Turški nagelj
Turški nagelj je še ena izmed vrst trajnih cvetočih rastlin, ki izvirajo s področja jugovzhodne Azije. Raste kot grmovnica z dolgim steblom, ki ima na vrhu ducat manjših cvetov, ki izrazito lepo dišijo in so najpogosteje dvobarvni, zato je ena najbolj priljubljenih cvetočih rastlin za vzgojo.
Peščeni nagelj
Peščeni nagelj (lat. Dianthus serotinus) je razširjen na Balkanskem polotoku, prepoznaven pa je po belih cvetovih s šilastimi cvetnimi listi. Najpogosteje se nahaja v naravi, zelo je nežen in ima manj cvetov kot vzgojeni nagelj.
Jabučki klinčić
Jabučki klinčić je avtohtona hrvaška vrsta, ki pa je danes zelo redka ali celo izumrla. Rastlino so našli na otoku Jabuka, po katerem je bila poimenovana. Vrsta je zelo vzdržljiva v sušnih razmerah ter odporna na sol. Nemogoče jo je vzgojiti in zaradi tega je o njej zelo malo znanega.
Gozdni nagelj
Kot pove že ime, ta vrsta najpogosteje raste v listnatih gozdovih. Po velikosti je manjši od drugih vrst in ga ne vzgajajo v prosti vzgoji. Cvetovi so nagubani in dišeči ter je najpogosteje rožnate barve. Cveti od pomladi do zgodnje jeseni.
Srhki klinček
Srhki klinček (lat. Dianthus armeria) je še ena vrsta nageljna, ki jo lahko najdemo v Sloveniji in je samonikla vrsta, ki raste na livadah, ga pa zaradi dišečega cveta pogosto vzgajajo tudi na vrtovih. Steblo je ravno in ima na vrhu socvetje, ki je najpogosteje rožnate barve. Temno zeleni listi so ozki in ostri.
Velebitski klinček
Velebitski klinček je trajnica, ki jo najpogosteje najdemo v planinskih in gorskih krajih. Cvetno čašico tvorijo vijolični nazobčani cvetni listi, ki v notranjosti cveta prehajajo v belo barvo. Redko in težko ga najdemo ob planinskih poteh, zato je strogo zaščitena rastlina in je nabiranje kaznivo.
Skalni nageljček
Skalni nageljček (lat. Dianthus petreus) je prav tako planinska rastlina, ki raste na skalah in strmih pečinah. Prepoznamo ga po nežnih in dišečih belih cvetkih s cvetnimi listi, ki se zožijo v dlačice. Je redka in zaščitena rastlina, ki jo je prepovedano nabirati.
Pri vzgoji hibridnih nageljnov ločimo 3 skupine:
Chabaud ali Marguerit
Chabaud ali Marguerit je pogosta enoletna vrsta za vzgojo na vrtu iz semen. Ima velike dišeče enobarvne cvetove z nagubanimi cvetnimi listi. Njegova slabost je, da se posuši, ko ga odrežemo in ni primeren za šopke.
Border in Picote
To vrsto je najlažje vzgajati in je odporna tudi na težje pogoje rasti. Značilni so veliki cvetovi, ki so lahko enobarvni, dvobarvni ali pisani. Zelo so dekorativni, vendar najpogosteje uspevajo le kot enoletna rastlina.
Malmaison in Perpetuals
Ti dve vrsti sta večji od ostalih in imata velike liste ter cvetove. Cvetovi so obarvani v različnih odtenkih roza barve ter so še posebej dišeči. Zelo so odporni ter so idealni za transport tudi kot rezano cvetje.
Gojenje
Nagelj se tradicionalno vzgaja še več kot 2.000 let, zato obstaja veliko vrst, ki so se prilagodile različnim pogojem. Vendar pa nageljnom najbolj ustreza naše podnebje. V nadaljevanju navajamo dodatne nasvete glede vzgoje.
Kolobarjenje
Nagelj najpogosteje sadimo kot trajnico, zato je potrebno izbrati del vrta, kjer se bo lahko neovirano razmnoževal in širil. Odličen je za vzgojo v skalnjakih ali vzdignjenih gredah ter se dobro ujema z rastlinami, ki potrebujejo iste pogoje. Lahko ga vzgajamo tudi za prekrivanje tal skupaj z grabljiščem, ostrožnikom ali nebinovkami.
Če nagelj vzgajamo ob vrtnicah vzpenjalkah (Rugosa spp.) ali srobotu (Clematis spp.), jim da odličen vertikalni videz.
Za barvitost, vonj in uporabo v kulinariki izberite cvetoče sredozemske rastline kot so sivka, rožmarin, origano, žajbelj in materina dušica. Meta je prav tako koristna rastlinska vrsta, ki se bo odlično ujemala z nageljnom.
Izmed enoletnih rastlin ob nageljnu posadite petunije, pelargonije, mačehe, verbene in celo sladki grah, izmed trajnic pa mak in različne vrste vrtnic.
Zalivanje
Nageljnu ustreza redno zalivanje, vendar se v zemlji ne sme zadrževati preveč vode. Učinkovit je tudi sistem namakanja. Sadike je potrebno zaliti takoj po sajenju in nato redno še naslednje 2 - 3 tedne. Kasneje lahko vzpostavimo namakanje s pršenjem na vsaka 2 dneva. Pri zalivanju se je potrebno izogibati vodi iz pipe ter zalivati zvečer.
Gnojenje
Za lepe in bogate cvetove je potrebno povečano gnojenje. Minimalno 60 dni pred sajenjem zemljo posujemo s hlevskim gnojem. Po sajenju pa rastlinam dodajamo tekoče gnojilo, ki je bogato z dušikom in kalijem. Poleti je potrebno najbolj gnojiti, jeseni in pozimi pa se količina zmanjšuje. Poleti gnojimo z gnojilom na osnovi dušika, pozimi pa na osnovi kalija.
Razmnoževanje
Nageljne lahko razmnožujemo na 3 načine:
Razmnoževanje s semeni je najlažji, vendar najbolj počasen način vzgoje, zato ga pogosto pri tržni vzgoji ne uporabljajo.
S potaknjenci razmnožujemo poleti, ko odvzamemo mlade poganjke s 4 - 5 pari listov. Spodnje liste odstranimo, da dobimo golo steblo, ki ga postavimo v pesek ali mešanico peska s kompostom ter prekrijemo s folijo. V 2 tednih poženejo koreninice in stebla prestavimo v posode za nadaljnjo rast. Da bi pospešili ukoreninjenje, je priporočljivo konec stebla namočiti v hormonski prah.
Na enoletni ali večletni rastlini po cvetenju z nožem zarežemo del rastline, ki raste kot mladi poganjek in ga prekrijemo s peskom. Čez en mesec rastlino odstranimo od matične rastline in jo posadimo na želeno mesto. Glede na to, da se korenine nageljna obnašajo kot rizom, ga lahko razmnožujemo tudi z navadno delitvijo korenin.
Presajanje
Ko mlada rastlina v posodi razvije samostojno korenino, jo je potrebno presaditi na stalno mesto rasti. Skupaj s korenino rastlino presadimo v 30 cm luknjo. Pomembno je, da zemljo predhodno pripravimo, zrahljamo in dodamo gnojilo. Rastlino presadimo do globine, na kateri raste trenutno in jo takoj zalijemo. V odvisnosti od razvitosti korenin, presajamo spomladi ali jeseni. Šibkejše korenine ne bodo preživele mraza, zato je takšno rastlino priporočljivo presaditi spomladi. Sadike, ki smo jih dobili iz semen, pa presadimo po 120 - 130 dneh od klitja v času blagega in stabilnega vremena.
Pomlajevanje
Nagelj je trajnica, vendar ga je potrebno redno pomlajevati, da bo cvetel vsako leto in preživel naslednje vegetacijsko obdobje. Pomlajevanje je nujno za nadaljnji razvoj rastline in poteka tako, da korenine jeseni delimo.
Tla
Nageljnu ustrezajo peščena ali ilovnata tla, z zračno in rahlo strukturo. Najbolj mu ustrezajo globoko preorana nevtralna tla, uspeva pa tudi na kultiviranih glinastih tleh. Najpomembneje je, da so tla dobro drenirana in prepuščajo vodo, saj bi lahko zastajanje presežne vode povzročilo gnitje korenin in razvoj drugih bolezni.
Podnebje
Nagelj je cvetoča rastlina celinskega in sredozemskega podnebja. Zelo je vzdržljiv in ob ustrezni negi raste na obali in v notranjosti. V odvisnosti od vrste dobro prenaša zimo, mraz, sušo in slanost. Ustreza mu prisojna lega, vendar bo uspeval tudi v polsenci. V času močne vročine je potrebna pazljivost glede sonca, saj lahko neposredna sončna svetloba povzroči opekline. Zaradi lomljivega stebla ga je potrebno zaščititi pred sunki vetra. Za vzgojo rezanega cvetja, je potrebno nagelj vzgajati pod nadzorovanimi pogoji.
Sajenje
Nagelj je pogost na cvetličnih gredicah in tudi kot poletni okras na vrtu, zato je potrebno vedeti, kako ga je možno saditi. V nadaljevanju navajamo nasvete glede sajenja in opišemo možne načine sajenja.
Čas sajenja
Nagelj mora imeti za pravilno vzgojo in lepe cvetove minimalno temperaturo 20°C. Pri tržni vzgoji ga lahko za optimalen pridelek posadimo vsake 3 - 4 mesece. Pri vzgoji na prostem pa se sadi spomladi v maju. Pri temperaturi, ki je nižja od -5°C odmre celotna rastlina.
Sejanje
Nagelj lahko uspešno vzgojimo tudi iz semen, samo je tak način najpogostejši pri enoletnih rastlinah. Seme je drobno in dozori v tulcu, zato ga je potrebno posušiti ter s hladno stratifikacijo pripraviti za sejanje. Posejemo ga v kompost v plitvih posodah, zalijemo in prekrijemo s folijo. Rastlina vzklije po 1 tednu, vendar potrebuje tudi do 2 meseca, da razvije korenine in je pripravljena, da jo presadimo. Med klitjem naj bo rastlina na toplem in svetlem mestu.
Sajenje sadik
Sajenje sadik je potrebno izvesti pravilno, da bo rezultat zadovoljiv. Če sadike posadimo preredko, se nagelj hitro širi (z izjemo cvetov), pregosto sajenje pa povzroči manjše število cvetov. Sadike posadimo znotraj mreže na medsebojne razmiku 15 cm. Enaka razdalja naj bo tudi med vrstami. Posadimo lahko tudi v vreče, ki ohranijo vlago in hranljive snovi, preprečujejo pa rast plevela.
Sadike je najbolje posaditi v januarju in juniju, ker potrebujejo veliko svetlobe. Po sajenju je potrebno vzdrževati vlažnost substrata.
Gojenje na vrtu
Na prostem lahko nagelj vzgajamo kot okras v skalnjaku, del cvetlične grede ali za prekrivanje tal. Pogosto ga posadimo pod vrtnicami, saj imata rastlini podobne potrebe, nagelj pa prekrije tla in nudi zaščito pred plevelom.
Nageljni se bodo sčasoma razširili, zato je potrebno poskrbeti tudi, da je dovolj praznega prostora. Posaditi jih je potrebno v zatišju na sončni ali polsenčni legi.
Nageljni so lahko zaradi zimzelenega listja tudi zimska dekoracija.
Turški nageljni so ena izmed odličnih vrst za vzgojo na vrtu, saj rastejo kot nizek grm in imajo bogate in lepe cvetove.
Gojenje v rastlinjaku
Nageljne pogosto vzgajamo v rastlinjaku za tržne potrebe, drugače pa le tam, kjer so težki pogoji za rast (npr. v tropskem podnebju). V rastlinjaku je potrebno zagotoviti dobro prezračevanje, zadostno svetlobo in minimalen razmik med gredami 45 cm, če želimo doseči zadovoljiv rezultat. Pomembno je tudi vzpostaviti dober sistem namakanja, ki bo zagotavljal dovolj vode, ne pa tudi njenega zadrževanja, ki bi lahko povzročilo gnitje. Najboljše je namakanje s pršenjem vodne megle. Prezračevalni sistem mora poleti prostor ohlajati in ga pozimi segrevati na vsaj 12°C.
Gojenje v posodah
Za vzgojo nageljnov v cvetličnih loncih najpogosteje izberemo enoletne vrste, ki imajo manjšo potrebo po prostoru in jih vzgajamo kot balkonske rastline. Pri vzgoji v posodi je potrebno zagotoviti dobro drenažo in odtekanje presežka vode. Pri višjih temperaturah je potrebno zalivanje vsak drugi dan (uporabimo postano vodo, zalivamo zemljo okoli rastline). Nageljne je potrebno redno gnojiti z mineralnimi gnojili in jih postaviti v prisojno lego.
Nega
Z minimalnim naporom glede vzdrževanja bomo imeli vedno lepo gredico in ustrezne potaknjence za nadaljnjo prodajo. V nadaljevanju navajamo načine, kako to dosežemo.
Faza mirovanja
Nagelj miruje po cvetenju in v tem obdobju je potrebno odstraniti vse odcvetele cvetove in suho listje. Zalivanje in gnojenje zmanjšamo. Če nagelj vzgajamo na prostem, je priporočljivo okoliško površino zaščititi z zastirko.
Vzdrževanje nasada
zajema odstranjevanje plevela, ki lahko ovira razvoj korenin. Plevel odstranimo ročno in pazimo, da ne poškodujemo korenin. Potrebno fizično delo lahko zmanjšamo tako, da okoliško zemljo prekrijemo z najlonom ali pa nageljne vzgajamo v rastnih vrečah, kar v popolnosti zmanjša možnost rasti plevela.
Redčenje
Nasad nageljnov je potrebno spomladi redčiti, da lahko rastlina ponovno razvije lepe cvetove. Redčenje je nujno, če je bil nagelj posejan, saj lahko pregost nasad povzroči manjšo kvaliteto cvetov.
Nabiranje
Pri tržni vzgoji rastlino naberemo kot rezano cvetje za v šopke ali aranžmaje, namenjene nadaljnji prodaji. Rastlino odrežemo, ko je cvetna čašica napol odprta. Uporabimo ostre škarje, da ne zlomimo stebla. Najbolje je, če jih naberemo zgodaj zjutraj in nato takoj postavimo v vodo. Pridelek je največji pri prvem nabiranju po prvem cvetenju rastline.
Skladiščenje
Nabrano cvetje pakirajo v kartonske transportne škatle standardne velikosti 120 x 50 cm. Škatle so obložene z agrotekstilom ali polietilenom, da zadržijo vlago. Med transportom in skladiščenjem moramo poskrbeti za okoli 90 % vlago ter temperature med 0-5 °C. Nižje temperature pomagajo vzdrževati vlažnost, daljše skladiščenje pa skrajšuje življenjsko dobo rastline. Prenizke temperature povzročijo ozebline cvetnih listov in propadanje cvetov. Nagelj v takšnih pogojih zdrži največ 1 mesec.
Bolezni
Nagelj je relativno občutljiva rastlina in zlahka zboli s številnimi boleznimi, ki jih s pravilno vzgojo lahko preprečimo. V nadaljevanju navajamo nasvete, kako bolezni preprečiti in zdraviti.
Pegavost listov
Pegavost listov je glivična bolezen, ki je zelo pogosta, zato je potrebno skrbeti za higieno nasada. Simptomi so rjave pege, ki se širijo po listih in okužijo steblo. Čeprav ne morejo škodovati celotni rastlini, zmanjšujejo kvaliteto cveta in estetsko ogrožajo zelenje. Posebno je potrebno paziti glede vlažnosti, saj se ob visoki vlagi glivice najbolj razmnožujejo.
Nageljnova črnoba
Nageljnova črnoba je glivična bolezen, ki prvenstveno napade korenine ter povzroči rumenenje listov in gnitje rastline. Zaradi enostavnega razmnoževanja spor bolezen pogosto ogrozi cel nasad, zato je potrebno takoj, ko jo opazimo, uporabiti fungicide.
Bakterijska okužba
Bakterijska okužba je zelo nevarna za nasad, saj se enostavni širi in je najpogosteje potrebno okužene rastline odstraniti. Prvi simptomi so pokanje zgornjega dela stebla in ločevanje od korenin. Rastlina dobi nezdravo zeleno barvo in sčasoma popolnoma zgnije.
Carnation etched ring virus (CERV)
Carnation etched ring virus (CERV) je virusna bolezen, ki jo prenašajo uši. Povzroči izpadanje listov in tvorbo obročev na steblu ter pod cvetovi, ki zmanjšajo kvaliteto cvetov. Škodljivce je potrebno pravočasno zatreti in uporabiti tretirane sadike.
Virus mozaika
Virus mozaika je še ena virusna bolezen, ki se zlahka razširi tudi z drugih rastlin. Najpogostejši je virus, pri katerem sprva ni vidnih simptomov, kasneje pa se na listih pojavi rumeni mozaik. Kvaliteta cvetov se sčasoma zmanjšuje. S kemičnimi sredstvi virusa ne moremo odpraviti, zato je potrebno ročno odstranjevanje okuženih rastlin.
Škodljivci
Pri vzgoji je potrebno še posebej paziti na napade škodljivcev, ki lahko uničijo cvet ali celo rastlino. Navajamo najbolj znane škodljivce in kako se jih iznebiti.
Listne uši
Poleg tega, da motijo in ogrožajo mlado rastlino, lahko listne uši tudi prenašajo številne bolezni. Najpogosteje se pojavijo na mladih poganjkih in sesajo sok, kar lahko oslabi rastlino. Za seboj puščajo lepljiv sok, ki povzroči okužbo. Učinkovito jih lahko zatremo s škropljenjem z ekstraktom lista koprive (gnojilo iz koprive).
Gosenice
Gosenice se pojavijo spomladi, vendar ne morejo povzročiti večje škode, razen, če jih ni cel roj. Med prehranjevanjem liste grizejo in s tem zmanjšujejo površino za fotosintezo, kar lahko privede do zmanjšane kvalitete cvetov. Odpravimo jih lahko tako da na tla kot vabo postavimo vratič (lat. Tanacetum).
Rdeči pajek
Rdeči pajek je nageljnu najbolj nevaren škodljivec, saj sesa sokove s površine listov in se ti kasneje posušijo. S prostim očesom je komajda viden, zato ga je težko opaziti. Na listu naredi svilnato mrežico, zaradi katere listi sčasoma zbledijo in odpadejo. Iznebiti se ga je potrebno v zgodnji fazi z insekticidom, saj takrat še ni ličink.
Pršice
Pršice so majhni insekti, ki se prav tako prehranjujejo z rastlinskimi sokovi in jih skoraj ne opazimo. Prvi znaki napada na rastlino so sivkasta prevleka na listu in rumeni madeži. Z uporabo insekticida se jih učinkovito iznebimo.
Tripsi
Tripsi so škodljivci, ki sesajo sokove in se prehranjujejo z mladim listjem ter povzročijo kodravost listov in nastanek prog, kar znižuje prodajno ceno nageljna. Na cvetovih se lahko pojavijo tudi bele pikice in cvetovi hitreje ovenijo. Uporabiti je potrebno insekticid, še posebej zgodaj spomladi in pri pozni jesenski vzgoji.
Uporaba
Nagelj uporabljamo izključno v okrasne namene. Zaradi različnih barv in oblik cvetov je pogosto del šopkov, še posebej poročnih. Je vzdržljiv in lahko dolgo časa obstane kot okras v vazi.
Eterična olja, ki jih pridobijo iz cvetov, zaradi intenzivnega vonja uporabljajo pri proizvodnji parfumov ali kot vonj v kozmetičnih preparatih.
Zanimivosti
Nagelj ima že zelo dolgo zgodovino, zato ne preseneča, da ga omenjajo v književnosti in je prisoten na umetniških delih. Cenili so ga Stari Grki in Rimljani, še posebej pa narodi jugovzhodne Azije. Predvideva se, da izhaja s področja Sredozemlja, vendar to še ni bilo dokazano.
Zaradi lepih cvetov je enako cenjen kot vrtnica in je bilo vloženega veliko truda v njegov razvoj skozi zgodovino. V srednjem veku so ga šteli za luksuzni cvet, tako da so ga med kronanji včasih lahko dodali h kroni, iz česar izhaja njegovo angleško ime.
Danes ga masovno vzgajajo kot rezano cvetje, pri čemer sta vodilni Nizozemska in Kolumbija.
Nagelj ima tudi simbolni pomen in ga povezujejo s številnimi spominskimi dnevi. Primarno je simbol upora proti režimom (kot je na primer fašizem ali na splošno kot upor proti vojnam).
Rdeči nagelj simbolizira delavski boj in se ga podari ob prazniku dela.
Podarja se ga tudi ob Dnevu žena, saj označuje moč in upor ter je tako simbol ženske solidarnosti.
Roza nagelj simbolizira materinsko ljubezen in je po legendi zrasel na mestu, kamor so kapljale Marijine solze po Jezusovi smrti.
Vijolični nagelj je simbol žalosti, beli pa simbol nedolžnosti in se uporablja v poročnih šopkih.
Foto: Pezibear / Pixabay
Dodaj odgovor