Petunija (lat. Petunia) je enoletna cvetnica, ki izvira iz Južne Amerike in prihaja iz družine razhudnikovk (Solanaceae), kamor uvrščamo tudi krompir, papriko, paradižnik, jajčevce, goji jagode, jeruzalemske češnje. Petunija je poletna rastlina, ki cveti od junija do oktobra.
Ima razkošne in pisane cvetove, ki celo poletje neprekinjeno cvetijo v široki paleti rožnate, vijolične, bele in rdeče barve, pa tudi v kombinacijah nekaterih izmed prej omenjenih barv. Zaradi svojega izvora lahko prenese vroče podnebje, ne pa tudi mraza in visoke vlage. Najbolje uspeva pri temperaturi 18 - 24°C in tudi nad 33°C, nizke temperature 4°C pa jo lahko uničijo.
To grmičasto rastlino najpogosteje sadimo v viseče košare, iz katerih padajo cvetovi s stebli, lahko pa jo tudi posadimo v posode. Petunija lahko v višino zraste 5 - 45 cm in v širino 45 - 120 cm. Najbolje uspeva sončni legi, kjer ji bo zagotovljeno najmanj 5 ur sončne svetlobe dnevno. Izogibati pa se je potrebno senci, saj preprečuje razvoj cvetov. Petunija raste v dobro odcednih tleh s pH med 6,0 in 7,0. V času cvetenja zahteva pogostejše zalivanje, ker se zemlja zaradi visokih poletnih temperatur hitreje izsuši.
Listi petunije se lahko po barvi razlikujejo od svetlejše do temno zelene barve in so ovalne oblike z gladkimi robovi. Cvetovi so lijakaste oblike in jih je lahko približno 5. Petunijo lahko posejemo, vendar bo potrebnega več časa, da zraste. Sadike zaradi hitrega širjenja rastline sadimo na razdalji 1 m. Za preživetje rastline sta nujna redno zalivanje in odstranjevanje posušenih cvetov, saj to podaljša njeno življenjsko dobo. Tla, v katera smo posadili petunijo, ne smejo biti preveč namočena z vodo, saj lahko pride do gnitja korenin. V obdobjih, ko lahko visoke temperature izsušijo zemljo, zadostuje zalivanje dvakrat dnevno. Petunijo gnojimo med cvetenjem - v obdobju od pomladi do poznega poletja vsakih 10 - 14 dni.
Sorodniki
Vrste
Petunija je vrsta plezalk, ki se lahko vzpenja po rešetkah in je ena najbolj priljubljenih cvetočih rastlin. Najbolje uspeva v suhem in toplem podnebju, zato ji lahko preveč dežja škodi, saj uniči cvetove, ki prezgodaj ovenijo. Potrebuje zaščito pred neposrednimi sunki vetra in velja za invazivno vrsto, ki se v ustreznih razmerah zelo hitro širi. Petunije delimo v 5 različnih skupin, ki se razlikujejo po velikosti cvetov, in sicer Multiflora, Grandiflora, Floribunda, Milliflora in plazeča petunija.
Petunija Multiflora
Petunia Multiflora je vrsta z razmeroma majhnimi cvetovi in je idealna za sajenje na vrtni gredici, saj bolje prenaša vlažna tla. Je hibridna vrsta, ki je odporna na sušo in močne padavine. Idealna temperatura za sajenje je okoli 22°C, v posodo pa vedno posejemo 2 - 3 semena. Kalitev traja 7 - 14 dni. Sadimo jo na južni ali zahodni strani in v višino zraste približno 30 - 35 cm s 5,5 - 6,5 cm velikimi cvetovi. To vrsto je pogosto mogoče najti v parkih in vrtovih, na voljo pa je v različnih barvah, vključno z modro, rdečo, belo, vijolično, rumeno in lososovo barvo ter tudi v kombinacijah teh barv. Iz te skupine izstopa bela petunija (lat. Petunia axillaris).
Petunija Grandiflora
Petunia Grandiflora je enoletna pritlikava rastlina, ki izvira iz Urugvaja, kasneje pa se je razširila v Argentino in Bolivijo. Povprečna višina rastline je 30 - 35 cm s premerom 12 - 13 cm. Pri tej vrsti na grmih ni veliko cvetov, so pa večinoma veliki s premerom približno 10 cm. To vrsto petunije najbolje gojimo v posodah ali visečih košarah. Presežek ali pomanjkanje vode ji lahko škodi, zacveti pa 85 - 95 dni po setvi semen. Najbolj ji ustrezajo peščena in ilovnata tla. Petunija Grandiflora je najbolj priljubljena vrsta za sajenje na dvoriščih. Semena sejemo od februarja do marca v majhne do 7 cm visoke posodice, prve poganjke pa lahko pričakujemo v 5 - 7 dneh. V to vrsto uvrščamo Petunia grandiflora ultra, Carpet petunia, Merlin petunia in Mirage petunia.
Petunija Floribunda
Petunia Floribunda je vrsta, ki ima srednje velike cvetove in je kombinacija prejšnjih dveh vrst. Enako dobro uspeva na zelenicah, terasah in v zelenjavnih vrtovih. Cveti zgodaj in dobro prenaša slabe vremenske razmere, predvsem dež. Posadimo jo lahko tudi v posode ali viseče košare, cvetovi pa so lahko veliki 7 - 10 cm. V to vrsto uvrščamo Pretty flora, Double madness in Celebrity petunia.
Petunija Miliflora
Petunia Milliflora je pritlikava vrsta, ki ni višja ali širša od 20 cm, cvetovi pa so veliki približno 4 cm. V celotnem poletnem obdobju vzcveti zelo hitro in relativno zgodaj. Uvelih cvetov ni potrebno odstraniti, saj jih rastlina sama uspešno odvrže in naredi prostor za naslednjo serijo cvetov. Stebla so močna in odporna na vetrove, cvet pa je bolj obstojen kot pri drugih vrstah. Lahko jo najdemo v enojnih in dvojnih različicah, vrsta pa vključuje drobno petunijo, Shock Wave in Picobella.
Plazeča petunija
Plazeča petunija je nizka vrsta, ki se lahko razširi 90 - 120 cm in tvori cvetove s premerom 5 - 7,5 cm po vsej svoji dolžini. Raste na sončni legi in pri temperaturah nad 18°C, natančneje med 22 - 25°C, sadimo pa jo v rodovitna, rahlo pognojena in dobro odcedna tla. Je idealna vrsta za gojenje v visečih košarah, zacveti razmeroma zgodaj in cveti vse poletje. Posejemo jo v obdobju od februarja do aprila, cvetenje pa lahko pričakujemo v obdobju od aprila do oktobra. Tej vrsti pripadajo Cascadia petunia, Dreams petunia, Supertunia petunia in Surfinia petunia.
Gojenje
Petunijo sadimo v dobro odcedna ilovnata, glinena ali peščena tla z nevtralno pH vrednostjo. Idealno je, če jo posadimo na sončno mesto z minimalno 5 urami sončne svetlobe dnevno, ki je zaščiteno pred neposrednimi sunki vetra, ki lahko izsušijo zemljo in sčasoma zlomijo rastlino. Petunijo sadimo v obdobju od maja do junija, cveti pa od poletja do jeseni. Posajeno rastlino zaščitimo s plastjo zastirke iz vrtnega komposta, ki jo nanesemo v debelini 5 - 7 cm.
Čeprav je petunija enoletna rastlina, jo lahko ohranimo za naslednjo sezono tako, da steblo porežemo do tal, nato pa jo prenesemo v prostor, da ne zmrzne. Lahko jo tudi posejemo v zaprtih prostorih, kar storimo 8 - 10 tednov pred zadnjim mrazom. Po pojavu prvih poganjkov lahko rastlino presadimo na predvideno mesto.
Tla
Petuniji ustreza rasti na soncu v tleh, ki imajo vrednost pH 6,0 - 7,0, saj ima raje kisla kot nevtralna tla. Tla morajo biti dobro odcedna, zaželena pa so peščena tla. Običajno jo posadimo na razdalji 30 cm od druge sadike. Tla po sajenju zastremo. Petunije lahko posadite tudi v slabo odcedna tla (npr. glinasta), vendar boste morali pred sajenjem narediti dvignjene gredice, ki jih je v vsakem primeru lažje vzdrževati kot slabo odcedna tla. Petunija prenese polsenco, zato jo lahko poleg sajenja s kompatibilnimi rastlinami, posadimo tudi pod drevesa, ki ne ustvarjajo preveč sence, sicer to lahko privede do uvelosti rastline.
Podnebje
Ta vrsta rastline ima rada poletne temperature, pri katerih cveti, zato se težko prilagodi temperaturam pod 4°C. Najbolje prenaša temperature med 18 - 24°C, poleti lahko prenese tudi okoli 33°C, nočne temperature pa lahko nihajo med 12 - 15°C. Petunija ne prenese deževnega obdobja, saj lahko rastlini povzroči škodo in ji potrga cvetove, vendar si bo v obdobju 2 - 3 tednov popolnoma opomogla. Čeprav gre za invazivno rastlino, ki se zelo hitro širi in na prvi pogled zaradi svoje odpornosti na visoke temperature ni občutljiva, jo bo čezmerna izpostavljenost neposrednemu vetru vseeno poškodovala in sčasoma tudi uničila.
Čas sajenja
Petunija je poletna rastlina, ki jo sadimo pozno spomladi ali zgodaj poleti na razdalji 30 - 60 cm, kar je odvisno od vrste. Ob primerni temperaturi jo posadimo v sončna, dobro odcedna tla in na mesto, kjer bo imela dovolj prostora za rast. Temperature pod 15°C je ne uničijo, ne prenese pa temperatur, nižjih od 4°C. Čeprav je rastlina enoletna, je potrebno sadike, ki preživijo, skrajšati do nivoja tal, da bodo preživele zimske temperature in hladna nihanja. Rastlino je potrebno zaščititi s plastjo zastirke iz organskega komposta, da preprečimo uničenje koreninskega sistema.
Kolobarjenje
Petunija na vrtu zahteva dobro odcedno zemljo in sončno lego, zato jo je priporočljivo saditi s kompatibilnimi rastlinami, ki preprečujejo izsušitev tal, tj. imajo sposobnost zadržati določeno količino vode, ki jo potrebujeta rastlina in njen koreninski sistem za rast in razvoj. Hkrati pa tudi preprečujejo nabiranje odvečne vode, ki lahko povzroči gnitje koreninskega sistema, kar povzroči propadanje rastline.
Idealne sosednje rastline, ki jih lahko kombiniramo s petunijami, ne glede na to, ali jih posadimo na vrt ali v posode, so lantana, žajbelj, marjetica, veliki odolin, šparglji, nebin, grozdje, kumare, paradižnik, grah, fižol in lobelija.
Rastline, ki niso primerne za sajenje s petunijami, saj nimajo enakih zahtev glede količine svetlobe, vlage in temperature, so vrste, kot so kaktusi, sončnice, buče, bučke in koruza. Te vrste potrebujejo veliko manj sonca ali vode, za razliko od petunije, ki potrebuje veliko vode, zlasti poleti. Nekatere od naštetih rastlin, kot so kaktusi, bo velika količina vode, ki jo potrebujejo petunije uničila, medtem ko lahko bučke uniči preveč sončne svetlobe.
Faza mirovanja
Petunija, ki je posajena v milem podnebju, lahko z ustrezno nego preživi do 3 leta. Po cvetenju, zlasti jeseni, jo je potrebno obrezati, da odstranimo ves odmrli material. Rastlino posadimo v posodo, ki je dovolj velika, da vanjo prestavimo celotno koreninsko grudo, nato pa jo prenesemo v zaprt prostor, kot je rastlinjak. V hladnejših predelih rastlina nima faze mirovanja, saj velja za enoletno rastlino, ki lahko neprekinjeno cveti 12 mesecev, nato pa odvrže cvetove in odmre.
Sajenje
Petunije posadimo na mesto, kjer bo zagotovljena celodnevna sončna svetloba ali najmanj 5 ur sončne svetlobe dnevno. V višino lahko zraste 15 - 30 cm in se razprostira po tleh 45 - 120 cm, kar še posebej velja za nekatere vrste, ki jih uporabljamo za pokrivanje tal. Petunijo sadimo v dobro odcedno in bogato zemljo, ekstremen mraz in nizke temperature pod 0°C pa lahko rastlino uničijo. Sadimo jo v predhodno izkopano jamo, ki je enakih dimenzij kot posoda, iz katere jo presajamo, po sajenju pa je potrebno rastlino zaliti. Petunije ni priporočljivo saditi pred majem, ker ta nežna vrsta ne prenese mraza.
Če jo sadimo neposredno v zemljo, je potrebno zemljo pomešati z veliko preperelega komposta, sajenje v posodo pa zahteva uporabo večnamenskega komposta brez šote. Petunija je zelo invazivna rastlina, ki lahko v eni sezoni zasede zelo veliko površino. Ob pravilni negi cveti od pomladi do prvega mraza. Je okrasna rastlina, ki jo lahko posadimo na vrt samostojno ali v kombinaciji z drugimi kompatibilnimi rastlinami. To velja tudi za sajenje v viseče košare ali talne posode.
Sejanje
Spomladi začnemo s setvijo tako, da damo seme v posodo, napolnjeno z zemljo in suhim kremenčevim peskom. Semena hranimo v hladnem in temnem prostoru, po setvi pa jih prekrijemo s tanko plastjo zemlje. Temperatura naj bo okoli 20°C, da petunija sploh vzklije - čas kaljenja v povprečju traja 7 - 10 dni. Vlažnost zemlje ohranjamo s škropljenjem, posodo pa pokrijemo s folijo. Do trenutka kalitve je potrebno semena enkrat dnevno zračiti. Rastlino postavimo na mesto, kjer bo imela dovolj svetlobe, ne bo pa izpostavljena neposredni sončni svetlobi.
Pred presajanjem v manjše posode ali pikiranjem mora imeti sadika vsaj 2 para listov, pred sajenjem pa je priporočljivo opraviti aklimatizacijski postopek, tako da sadiko vsak dan za več ur prenesemo na prosto. Setev semen na prostem je dolgotrajen proces, ki lahko traja od 10 do 16 tednov in zahteva toplo vreme. Pred setvijo neposredno v zemljo na prostem je priporočljivo pognojiti tla približno 15 cm pod površino, na primer s kompostom iz gob.
Sajenje sadik
Sadike sadimo na prosto šele pri temperaturi okoli 15°C. Jamica naj bo enakih dimenzij, kot je bila posoda, v kateri je rastlina do takrat rasla. Hkrati je potrebno paziti, da je vrh korenine poravnan s površino tal. Jamo napolnimo z mešanico organske snovi in zemlje, nato pa dodamo granulirano gnojilo. Po končanem postopku rastlino zalijemo in zastremo s plastjo 5 - 7,5 cm gnilega vrtnega komposta.
Pri sajenju v posodo je lahko razdalja med sadikami manjša od 30 cm, ni pa priporočljivo saditi več kot 3 sadike skupaj, sploh če je posoda široka in globoka 30 cm. Petunijo je bolje posaditi v posodo svetlejše barve, ki bo preprečila pregrevanje korenin, zelo pomembno pa je, da ima zadostno število drenažnih lukenj, da lahko odvečna voda nemoteno odteka. Glede na to, da rastlina ne mara presajanja, je v času cvetenja bolje, da jo takoj posadite v večjo posodo.
Gojenje na vrtu
Petunije na medsebojni razdalji 30 - 60 cm posadimo na sončno mesto, ki je zaščiteno pred neposrednim vetrom. Na vrtu jo lahko posadimo neposredno v zemljo, vendar v tem primeru uporabimo plazečo vrsto petunije, sajenje v gredice ali sajenje v viseče košare. Pred presajanjem je potrebno petunijo zaliti, da se korenine namočijo in preprečimo razpoke.
Petunijo presajamo izključno spomladi pred sezono intenzivnega cvetenja. V hladnih območjih je petunija enoletna rastlina, v območjih s toplejšim podnebjem pa lahko gojimo tudi do 3 leta. Gnojimo jo z uravnoteženim gnojilom, lahko pa zemlji dodamo tudi kompost. Od julija do jeseni vsaka 2-3 tedne uporabimo tekoče gnojilo za cvetoče rastline.
Gojenje v rastlinjaku
V rastlinjaku je idealen čas za gojenje petunij zgodnja pomlad med februarjem in marcem. Tla, v katera posejemo semena, naj bodo vlažna in na sončnem mestu, ki ni neposredno izpostavljeno, da spodbudimo rast. Idealna temperatura za kalitev je okoli 20°C. Lahko pričakujemo, da bodo semena vzkalila v 7-10 dneh. Po setvi rahlo zalijemo z razpršilcem, da ne moti rasti semen, nato pa pokrijemo s pokrovom ali plastično folijo ter posodo dnevno prezračimo.
Zelo pomembno je upoštevati, da zemlja ne sme biti prepojena z vodo, temveč le vlažna, sadike pa je priporočljivo presaditi, ko dosežejo zadostno velikost in ko se oblikujejo listi, kar je približno po 14 - 21 dneh.
Gojenje v posodah
Zaradi drobnih semen lahko postopek razmnoževanja traja tudi več tednov, semena pa posejemo v predhodno pripravljeno mešanico in na direktno sončno svetlobo, da le-ta čim prej spodbudi kalitev in da postopek traja čim manj časa. Če posadimo več semen, morajo biti na razdalji 2,5 cm, nato jih zalijemo z vodo, odvečno vodo pa pustimo, da odteče. Posodo prekrijemo s plastično folijo, pod katero se bo v približno 10 dneh pojavilo prvo tanko stebelce. Če je seme posejano v plitvo posodo, ga je potrebno čim prej presaditi v globljo posodo z boljšo drenažo in pustiti, da pri ustrezni temperaturi vzkali do konca.
Vzdrževanje nasada
Rastline posadimo na medsebojni razdalji 30 - 60 cm, med rastno dobo pa je potrebno tla zastreti z organskim kompostom, da ohranimo potrebno vlažnost in preprečimo nenadzorovano prodiranje vode v koreninski sistem. Sadiki je zaželeno zagotoviti celodnevno sončno svetlobo z najmanj 5 urami sonca dnevno, ne moti pa je tudi delna senca.
Uvele cvetove lahko ročno odstranimo, da spodbudimo nastanek novih, sadike v posodah pa presadimo na vrt, ko so dovolj velike. Rastlino moramo redno zalivati, še posebej takoj po sajenju. Ob višjih temperaturah naj bo tudi zalivanje intenzivnejše. Petunija potrebuje dobro odcedna tla, zalijemo pa jo takoj, ko se zgornja površina zemlje posuši. Rastlini prekomerno navlažena tla ne ustrezajo, še posebej, če nima možnosti odvajanja nepotrebne količine vode - na primer na glinastih tleh.
Nega
Petunije ni težko vzdrževati. Z obrezovanjem odstranimo tretjino vej ali pa odmrle cvetove, čeprav to ni nujno. Petunijo je potrebno v poletnem obdobju zaliti dvakrat dnevno. Rastlina ne prenese neposrednega vetra ali močnega deževja, saj lahko uničita cvetove. Če rastlino po vsakem cvetenju obrežemo, njeno okolico ohranimo čisto in spodbudimo novo rast, ki se lahko podaljša do zgodnje zime.
Na začetku, ko so rastline majhne, obrezovanje ni potrebno, ampak zadostuje le čiščenje okolice rastline, kasneje v času mirovanja pa je potrebno rastlino obrezati pri tleh in pognojiti, če raste na področju z milim podnebjem. Petunija velja za invazivno rastlino in obstaja možnost nenadzorovanega širjenja, kar preprečimo z rednim obrezovanjem.
Zalivanje
Petunija ima visoke zahteve glede zalivanja, saj potrebuje zadostne količine vode in ne dopušča izsušitve zemlje. V času višjih temperatur jo je priporočljivo zalivati dvakrat dnevno - zjutraj in zvečer. Če rastlino zalivamo po cvetovih in listih, lahko oveni, zato jo je priporočljivo zalivati pri dnu rastline. Ko se posuši 2,5 - 5 cm pod površino, listi porumenijo in se povesijo. Predvsem nekaj tednov po sajenju je potrebno intenzivno zalivanje, pretirano zalivanje pa lahko poškoduje rastlino, ki lahko nazadnje propade.
Gnojenje
Da bodo cvetovi petunije čim bolj bujni, potrebuje redno gnojenje v obdobju od maja do oktobra, s tem, da je v fazi mirovanja, od septembra do februarja, ne gnojimo. Idealna kombinacija za uspešno rast rastlin je redno gnojenje in dobro odcedna tla. Petunijo je potrebno gnojiti vsaka 2 tedna do konca rastne sezone, pri čemer je priporočljiva uporaba gnojila s počasnim sproščanjem in uravnoteženega tekočega gnojila 8 - 8 - 8 ali 10 - 10 - 10.
Po gnojenju je priporočljivo rastlino obilno zaliti, da ne opečete korenin in samega stebla. Petunije lahko gnojimo tudi z organskimi gnojili, kot je na primer kavna usedlina, ki vsebuje elemente, kot so dušik, fosfor in kalij, ali zeleni čaj, ki vsebuje veliko železa.
Razmnoževanje
Petunija ima dve standardni obliki razmnoževanja, in sicer s semeni ali potaknjenci. Postopek setve je dolgotrajen in lahko traja do 4 mesece, dokler se ne pojavijo prvi listi ali na splošno znaki kalitve. Semena so lahko dostopna, saj jih je mogoče kupiti v trgovinah ali shraniti od prejšnjega leta. Semena poberemo, ko so semenski stroki zaprti in svetlo rjave barve.
Če petunijo razmnožujemo s potaknjenci, je najbolje, da jih poleti odrežemo na dolžini 10 cm, pri čemer odstranimo vse liste in cvetove, nato pa jih postavimo v posodo z vodo za 2 - 3 tedne, da spodbudimo proces nastajanja korenin. Ko potaknjenci poženejo, je petunija pripravljena za presaditev v večjo posodo. Idealna temperatura ob presajanju je vsaj 15°C.
Presajanje
Preden petunijo presadimo, je potrebno izbrati primeren kraj, kjer bo lahko rasla. Presajamo jo maja in junija, izkopana jama pa naj bo enakih dimenzij kot posoda, v kateri je prej rasla. Posadimo jo na razdalji 30 cm od druge sadike, če pa sadimo rastlino, ki se bo širila po tleh kot plazeča rastlina, naj bo razdalja do naslednje sadike večja od 60 cm.
Pred presajanjem je potrebno očistiti koreninski sistem in zemljo okoli sadilne jame, nato pa petunijo posaditi in zaliti. Če jo sadimo v večjo posodo, jo vsaj do polovice napolnimo z zemljo za lončnice, rastlino pa po sajenju izdatno zalijemo. Ne glede na to, ali rastlino presajamo neposredno v zemljo ali v večjo posodo, jo je potrebno zastreti z nanosom določene količine gnilega vrtnega komposta, ki bo pomagal pri zatiranju plevela. Presajene rastline ni priporočljivo gnojiti 7 - 10 dni.
Pomlajevanje
Odstranjevanje ovenelih cvetov lahko poimenujemo kot pomlajevanje rastline, saj naredi prostor za naslednje cvetove, ki bodo kmalu nastali. Če na rastlini pustite ovenele cvetove, boste zmanjšali rast drugih cvetov, zato bo rastlina prenehala tvoriti nove cvetove veliko pred koncem sezone. Nekatere vrste, kot so petunije, zahtevajo, da rastlino odrežemo na približno polovico trenutne velikosti, kar bo poleg razmnoževanja cvetov pomagalo steblu pri hitrejšem razvoju. Pomlajevanje običajno izvajamo dvakrat letno, do naslednjega razvejanja pa lahko odstranimo stebla s cvetovi, da rastlino oblikujemo in naredimo prostor za bogatejše popke.
Redčenje
Čeprav ni nujno, petunijo med cvetenjem redčimo z odstranjevanjem posušenih cvetov, da spodbudimo rast novih poganjkov . Odstranijo se tudi polomljene, obolele, šibke ali preveč razrasle veje. Tako bo petunija dobila bolj zdrav videz in hitrejšo rast, saj nepotrebne veje črpajo hrano iz koreninskega sistema, kar rastlini onemogoča napredovanje. Odstranite jih lahko ročno ali z vrtnim orodjem, kot so razkužene škarje. Če je rastlina okužena z boleznijo ali deformirana zaradi napada škodljivca, jo odstranimo iz vrste ali posode, da ne moti rasti drugih rastlin.
Priprava na naslednjo sezono
Z redčenjem petunij izboljšamo cvetenje, naj pa bo omejeno na odstranjevanje odmrlih vej, kar je priporočljivo skozi vso sezono. Odvisno od vrste lahko petunijo redčimo ob različnih časih glede na to, ali gre za plazečo ali listopadno vrsto. Tiste vrste, ki jih sadimo v toplejših predelih, prenesemo v prostore, kjer jih hranimo čez zimo, kasneje s prihodom pomladi pa jih prenesemo na prosto, kjer jih sadimo v obdobju od maja do junija. Plazečo se vrsto sadimo na razdalji več kot 60 cm, možno pa je tudi redčenje, če se veje prepletajo, kar zmanjšuje možnost kakovostne pridelave cvetov.
Bolezni
Čeprav so bili hibridi petunije ustvarjeni z namenom, da bi bili čim bolj odporni na pojav bolezni, ki jih povzročajo številni virusi in glivice, rastlini še vedno ni uspelo razviti popolne imunosti. Petunija se lahko okuži s številnimi boleznimi, med katerimi najbolj izstopata pepelovka in virus mozaika.
Pepelovka ali pepelasta plesen
Bolezen povzroča glivica Erysiphe cichoracearum, ki se pojavlja na notranji in zunanji strani listov ter spominja na moko. Pojavi se izključno v toplem in suhem podnebju, kjer se širi z vetrom pri temperaturah med 15 - 27°C. Naravni načini boja proti pepelasti plesni vključujejo odstranjevanje okuženih listov z obrezovanjem, škropljenje z mešanico sode bikarbone in vode ali mešanico detergenta za pomivanje posode in vode. Rešitev je tudi uporaba mleka in vode v razmerju 1 : 3. Če naravne metode ne uspejo ali jih uporabimo prepozno, lahko poskusimo z uporabo fungicidov ali biofungicidov.
Virus mozaika
Virus mozaika je vrsta virusa, ki ga širijo listne uši in povzroči pojav rumenih peg na listih ter zaostajanje v rasti. Okužbo širi veter in okuži se lahko celotna rastlina. Listne uši se razmnožujejo pri temperaturi 20 - 27°C, medtem ko rastlin, ki rastejo v hladnejših razmerah, ta bolezen ne bo prizadela. Bolezen je lahko zelo resna, njeno širjenje pa poskušamo preprečiti z odstranjevanjem listnih uši in okuženih sadik iz kolobarja.
Škodljivci
Žuželke, kot so listne uši, pršice in resarji, povzročajo estetske poškodbe, ki pa lahko kasneje lahko vodijo tudi do propada rastline. Izmed vseh škodljivcev, ki napadajo petunije, je najbolj v ospredju gosenica, ki je tudi najpogostejši povzročitelj propada rastline.
Gosenica je škodljivec, ki petunijo večinoma napade samostojno in v tem primeru ne povzroči prevelike škode. Okužbo s tem škodljivcem pa je zelo enostavno opaziti, saj se prehranjujejo z novimi poganjki, kar povzroči, da postane poganjek rjavkaste barve. Gosenicam najbolj ustreza toplo vreme. Najučinkovitejši način njihovega zatiranja je odstranjevanje poškodovanih vej. Odstranjene veje damo v vrečke, ki jih za 24 ur zamrznemo. Namesto tega lahko za nadzor širjenja gosenic uporabimo naravne plenilce, kot so parazitske ose in muhe ali pa jih preprosto ročno odstranimo brez uporabe kakršnih koli kemikalij. Težave glede gosenic lahko odpravimo z uporabo insekticidov ali neemovega olja.
Uporaba
Petunija za ljudi ali otroke ni strupena rastlina. Petunije ne gojimo z namenom uporabe, ampak ima le estetski namen. Sadimo jo izključno zaradi cvetov, ki so zaradi hibridnih vrst različnih barv in kot zunanjo rastlino za polepšanje vrtov poleti. Čeprav ji nekateri pripisujejo zdravilne lastnosti, ki pozitivno vplivajo na bakterije, kot sta Echerichie coli in Streptococcus spp., medicinske raziskave povezave še niso dokazale.
Zanimivosti
Ime "petunia" izhaja iz južnoameriške besede "petun", kar pomeni tobak, zanimivo pa je, da so v rodu petunij tudi rastline iz družine razhudnikovk (Solanaceae), kamor med drugim spada tudi tobak.
Včasih so verjeli, da petunije simbolizirajo jezo, s povečanjem njihove priljubljenosti pa se je mnenje spremenilo, tako da so petunije zdaj simbol upanja, želje in umirjenosti. Starodavna ljudstva, kot so Maji in Inki, so verjela, da bo vonj petunije pomagal pregnati podzemne duhove in pošasti.
Konec 19. stoletja so pridelovalci v Nemčiji, Angliji, na Japonskem in v Ameriki križali vzorce petunij, kar je povzročilo nastanek vrste Petunia x hybrida. Prva rdeča petunija je bila predstavljena leta 1953, medtem ko je bila rumena petunija predstavljena šele leta 1977, vzgojil pa jo je Claude Hope.
Foto: manfredrichter / Pixabay
Dodaj odgovor