Komarček (lat. Foeniculum vulgare) je dvoletna zelnata rastlina, ki pripada izrazito veliki in razširjeni družini kobulnic (Apiaceae), z značilnim zelo razvejanim cvetom.
Trenutno na svetu obstaja več kot 300 rodov, ki v naravnem okolju uspevajo na področju Sredozemlja in delov Azije. Najbolj znane vrste so: korenje, peteršilj, zelena in koper, na našem področju pa v divjini rastejo prerast (lat. Buplerum), silj (lat. Peucedanum) in navadno tevje (lat. Hacquetia epipactis).
Latinsko ime je dobil po besedi foenum, kar pomeni seno in je povezano z ozkim listnim vrhom, ki posušen izgleda kot seno. Pri nas ga poznamo tudi pod imenom koromač.
Komarček je dvoletna zelnata rastlina, ki lahko zraste v višino tudi do 2 m. Korenine so vretenaste in razvejane, steblo pa votlo in pokončno. V zgornjem delu je razvejano in nosi izmenično razvrščene liste, ki so pernato razdeljeni in imajo proti vrhu zelo tanke lističe v debelini igle. Cvetovi so rumene ali bele barve, zelo drobni, a pravilne oblike ter zbrani v ščitek, ki izgleda kot obrnjen dežnik. Komarček cveti v juliju in avgustu. Plod je sestavljen iz dveh delov, semena so značilne rjavo rumene barve.
Komarček je zelo priljubljena začimbna rastlina, ki se uporablja v številnih kuhinjah. Naravno raste v Južni Evropi, čeprav se je interes za njegovo uporabo v moderni dobi povečal in ga zdaj tudi tržno vzgajajo.
Sorodniki
Vrste
Čeprav se komarček pogosto uporablja kot začimba, znotraj rodu ni veliko različnih vrst, tako da so znane samo 3 glavne vrste. S križanjem in razvojem rastlinske genetike so danes uspeli razviti tudi nekaj hibridov za komercialno vzgojo. Kultivarji za vzgojo so pogosto ekološki podtipi in jih lahko delimo na zgodnje srednje in pozne. V nadaljevanju navajamo 3 vrste komarčka in njihove značilnosti.
Navadni komarček
Navadni komarček je najbolj razširjena in uporabljana vrsta, ki jo vzgajajo po južni Evropi. Je trajnica, ki lahko v višino zraste tudi do 1 m in ima značilen rumen cvet v obliki obrnjenega dežnika. Navadni komarček lahko najdemo v 3 oblikah. Prva je divji komarček, ki ima tanko steblo in delno grenak okus. Druga je domači komarček, ki se najpogosteje uporablja kot začimba, saj ima slajši in bolj intenziven okus. Tretji pa je sladki komarček, ki ima obledeli odebeljen koren nad zemljo in iz katerega izraščajo listi. Uporabljamo ga kot zelenjavo.
Foeniculum scoparium
Foeniculum scoparium je vrsta, ki je avtohtona na področju Čada in Libije, znana pa je zaradi svojih zdravilnih lastnosti. Zraste lahko do 2 m višine in ima značilne bele ščitaste cvetove. Zlahka se prilagaja sušnim področjem in toplejšemu podnebju, zato ima tudi bolj intenzivno aromo.
Foeniculum subinodorum
Foeniculum subinodorum je vrsta, ki je avtohtona na področju Maroka in znana zaradi zelo razvejanega stebla in velikih belih cvetov. Glede na to, da pogosto raste na sušnih in toplih področjih, ima intenziven vonj in okus, zato se pogosto uporablja v tradicionalni kuhinji kot začimba za meso.
Gojenje
Komarček je zaradi svojega edinstvenega okusa in zdravilnosti postal priljubljena kultura za vzgojo. Zelo je vzdržljiv in lahko ga vzgajamo kot trajnico, zato je priljubljen za vzgojo na vrtovih skupaj z drugimi začimbnimi rastlinami. V nadaljevanju navajamo nekaj nasvetov za čimbolj uspešno vzgojo.
Tla
Komarčku ustrezajo tla, nasičena z vlago in najbolje je izvesti prvo in globoko obdelavo jeseni, da bo zemlja potem akumulirala zimsko vlago. Zaželeno je, da se spomladi zemlje ne obdeluje s stroji, zato da spodnji deli ostanejo vlažni. Komarčku ustrezajo rahla tla, bogata s humusom. Ustrezata mu črnica in rdečkasta zemlja, pomembno pa je, da so tla očiščena kamnov ali peska. Prav tako je pomembno zagotoviti dobro dreniranost tal. Čeprav komarčku bolj ustrezajo ravna področja, ga lahko vzgajamo tudi na pobočjih.
Podnebje
Komarček lahko vzgajamo v celinskem in sredozemskem podnebju. Ustreza mu zaščitena lega, ki je dovolj oddaljena od vira onesnaženja ali močnega vetra. Dobro prenaša slanost, zato ga lahko vzgajamo blizu morja. Vsaj delno zaščiteno področje mu bolj ustreza, saj lahko preveč sončne svetlobe pospeši cvetenje. Vzgajamo ga lahko do 1.000 m nadmorske višine, čeprav mu najbolj ustreza ravninsko področje.
Čas sajenja
Čas sajenja je odvisen od vrste, ki jo sadimo, zato je lahko sajenje zgodnje ali pozno. Zgodnjo sorto je potrebno vzgojiti v zaprtem prostoru v februarju, neposredno v zemljo pa sejemo od marca. Če sadimo bolj zgodaj, bo rastlina cvetela istega leta. Jeseni jo lahko posadimo za naslednjo sezono, ker bo pozimi mirovala. Za klitje je potrebna temperatura 2 - 5°C, optimalna pa je 20°C. Pod takimi pogoji lahko rastlina vzklije tudi v 1 tednu.
Rastlina lahko prenese tudi temperature -4°C, vendar ji med obdobjem vegetacije najbolj ustreza 18°C.
Kolobarjenje
Komarček pogosto vzgajamo kot drugo kulturo, še posebej za kulturo, ki smo jo gnojili z organskimi gnojili. Pogosto ga sadimo za zgodnjo zelenjavo, vendar se je potrebno izogibati mestom, na katerih smo vzgajali korenje ali peteršilj. Zaradi njegove aromatičnosti ga je težko vzgajati z drugimi rastlinami, zato ga pogosto sadimo v ločenih gredicah ali ločenih delih vrta. 3 - 4 leta ga ni priporočljivo saditi na isti površini. Lahko ga vzgajamo kot enoletno, dvoletno rastlino ali trajnico.
Faza mirovanja
Če komarček vzgajamo kot večletno rastlino, mu je potrebno omogočiti mirovanje v času mrzlega vremena. Če ga vzgajamo na prostem, je potrebno zemljo okoli korenin zaščititi s slamo ali zastirko, da preprečimo zmrzovanje. Pri vzgoji v cvetličnem loncu pa ga je potrebno prenesti v zaprti prostor in zmanjšati zalivanje. Kadar pričakujemo daljši mraz ali nanose snega, lahko rastlin prekrijemo z agrotekstilom, da veje ali deli rastline ne popokajo.
Sajenje
Zaradi gastronomskih razlogov danes največ vzgajajo sladki komarček, čeprav je uporaben tudi divji, saj privlači koristne žuželke in oprašuje ostale rastline. V nadaljevanju navajamo informacije, kako pravilno posaditi komarček in na kaj je potrebno biti pozoren.
Sejanje
Najpogostejši način vzgoje je neposredno sejanje na prostem ali zaradi vzgoje sadik. Semena so izrazito drobna ( v 1 g semen je 300 zrn). Zaradi vsebnosti eteričnega olja, je potrebno seme namočiti vsaj 2 dni pred setvijo, prej pa ga hraniti v platneni vrečki. Seme kali počasi, sposobnost kaljenja pa obdrži tudi do 5 let.
Posejemo na globino 1 cm ter prekrijemo z rahlo zemljo. Zalijemo takoj po setvi, nato pa še po potrebi.
Najpogosteje seme vzklije po 1 tednu, vendar potrebuje 1 mesec, da zraste do primerne velikosti za presajanje. Na manjših površinah sejemo ročno, na večjih pa lahko tudi s sejalkami za drobno seme. Med dvema vrstama je potrebno pustiti vsaj 30 - 60 cm. Pri neposrednem sejanju bomo porabili 3-8 kg semen na hektar.
Sajenje sadik
Za zagotovitev večje rodnosti in donosa je zaželeno saditi sadike, s čimer omogočimo tudi bolj organizirano vzgojo. Pri vzgoji sadik je pomembno, da seme posejemo v rahlo humusno zemljo v ločenih kontejnerjih. Sadika se bo razvila v 15-30 dneh in bo pripravljena za presajanje. Pomembno je, da je rastlinica visoka vsaj 15 cm, saj se pri sajenju listi skrajšajo kot pri zeleni, da se spodbudi vegetacija. Presadimo jih na razmaku 20 cm med rastlinami in 50 cm med vrstami.
Gojenje na vrtu
Najpogostejši način vzgoje komarčka je na prostem, na poljih ali vrtovih. Pri taki vzgoji je pomembno dobro pozicioniranje rastline, da bomo nasad lažje vzdrževali in da bomo imeli maksimalni pridelek. Pri vzgoji rastlin je pomembna dobra dreniranost tal ter ohranitev dobre pozicije rasti. Sajenje na prostem prav tako omogoča uporabo mehanskih strojev, vendar to večinoma uporabljajo pri vzgoji za tržne namene.
Gojenje v rastlinjaku
Komarček je možno vzgojiti tudi v rastlinjaku, vendar ta način najpogosteje uporabljamo za vzgojo sadik. Pri takšnem načinu vzgoje je potrebno zagotoviti razdeljene visoke grede, ki so dobro drenirane in zapolnjene s humusno in rahlo zemljo.
Seme lahko v zaprtem prostoru posejemo tudi bolj zgodaj, vendar je potrebno zagotoviti minimalno temperaturo 2 - 5°C ter vsaj 6 ur dnevne svetlobe, ni pa potrebno, da stoji na neposredni sončni svetlobi. Ob toplejšem vremenu je lahko rastlinjak odprt, potrebno ga je redno zračiti. Rastline je potrebno redno zalivati, za kar je potrebno vzpostaviti namakalni sistem.
Gojenje v posodah
Komarček lahko vzgajamo v posodi kot balkonsko začimbno rastlino. Uporabiti je potrebno 40 cm posodo z dobrim odtekanjem vode, kar lahko dosežemo tako, da na dno položimo koščke keramike ali kamnov, nato pa na vrh dodamo rahlo in humusno zemljo. Pri vzgoji je potrebno pustiti dovolj prostora med rastlinami, da se lahko vsaka pravilno razvije.
Pri vzgoji sladkega komarčka je priporočljiva minimalna razdalja med rastlinami 20 cm.
Posodo z rastlino je potrebno postaviti na zaščiteno svetlo mesto, ki ni na neposredni sončni svetlobi. Med vegetacijo jo je potrebno redno zalivati, najbolje zvečer s postano vodo. Če jo vzgajamo kot trajnico, jo je pozimi potrebno prenesti v zaprt prostor.
Vzdrževanje nasada
zajema odstranjevanje plevela, ki preprečuje rast in drobljenje zemeljske skorje. Rast plevela lahko zmanjšamo tako, da okoliško zemljo prekrijemo z zastirko ali pa plevel pokosimo. Posamezni plevel, za katerega ugotovimo, da omejuje rastlino, lahko tudi ročno odstranimo. Če smo pustili med vrstami dovolj razdalje, lahko plevel odstranimo tudi mehansko. Skorjo ročno zdrobimo, da omogočimo dotok kisika.
Nega
Komarček je vzdržljiva rastlina, vendar potrebuje minimalno nego za pravilen razvoj. V nadaljevanju navajamo, na kaj vse je potrebno biti pozoren, da bi dobili zrelo in zdravo rastlino.
Zalivanje
Komarček je glede zalivanja občutljiv med kaljenjem in dozorevanjem. Med sušnimi poletnimi meseci ga je potrebno redno zalivati. Najbolj je občutljiv sladki komarček, ki mu je potrebno poleti zagotoviti kapljični namakalni sistem, ki ga bo redno oskrboval z vodo in mu omogočal pravilen razvoj. Za zalivanje je optimalno uporabljati deževnico ali postano vodo.
Gnojenje
Komarček ima v času rasti potrebo po mineralnih snoveh, zato je potrebno pred in med rastjo zemljo obogatiti. Zaradi kratke vegetacije ima potrebo po lahko dostopnih hranilnih snoveh, zato ga je najbolje vzgajati za kulturami, ki so bile gnojene z organskim gnojilom, ki je razpadlo v zemlji. Za večji donos je potrebno med vegetacijo dodati tudi mineralno gnojilo na osnovi dušika in fosforja, kar lahko dosežemo z peletnimi ali tekočimi umetnimi mineralnimi gnojili.
Razmnoževanje
Komarček se razmnožuje s semeni. V naravi je samonikla rastlina in jo najpogosteje razmnožuje veter, ki raznaša odpadla semena. Seme za nadaljnje razmnoževanje zberemo med vzgojo in ga lahko posejemo direktno na mesto vzgoje ali pa ga vzgojimo kot sadike.
Presajanje
Kadar komarček posejemo na mesto vzgoje, ga je potrebno zaradi pregoste rasti presaditi. Obstaja nekaj načinov pravilne vzgoje in kako pridobiti redkejše vrste. Prvi način je sejanje v dvignjenih gredicah ali kontejnerjih, v katerih se lahko kasneje presadijo na mesto vzgoje. Kadar seme sejemo neposredno v tla, je potrebno v prvih 3 tednih vzgoje po potrebi izpuliti pregoste mladike in jih presaditi na želeno mesto.
Redčenje
Kadar komarček posejemo na prostem, je potem, ko mladike zrastejo, potrebno redčenje, da se lahko vsaka rastlina ustrezno razvije. Z redčenjem določimo oddaljenost med rastlinami, tako da odstranimo tiste, ki bi potencialno lahko ovirale enotno rast. Rastline redčimo, ko so dolge vsaj 15 cm, nato jih za nadaljnjo rast presadimo na novo mesto.
Bolezni
Pri komarčku so bolezni pogosto povezane z boleznimi peteršilja in zelene, saj se med rastlinami zlahka prenašajo. Najpogostejši vzrok so glivična obolenja, ki prizadenejo celo rastlino in preprečujejo njeno rast. V nadaljevanju navajamo najpogostejše bolezni ter njihovo zdravljenje ali preprečevanje.
Pegavost listov
Pegavost listov je glivična bolezen, ki ima kot prvi simptom rumene pege po listih. Kasneje se preoblikujejo v rjave pege in okuženi del lista se lahko posuši ali skodra. Pogosto se širi kapljično, zato je največja možnost okužbe med deževnim vremenom. Preprečimo jo lahko z uporabo tretiranih semen, rotiranjem kultur in spoštovanjem kolobarjenja.
Pepelovka
Pepelovka je še ena glivična bolezen, ki se kaže kot rumene pege na zgornji strani lista in kot beli mokasti skupki na spodnji strani lista. Bolezen lahko odpravimo z uporabo fungicida, bolj optimalno pa je preventivno uporabiti tretirano seme in zdravo zemljo.
Peronospora
Peronospora je glivična bolezen, ki se prenaša v toplem in vlažnem obdobju med številnimi kulturami. Opazimo jo po prašnih sporah na listih, lahko pa povzroči propad celotne rastline ali pa cvetov. Odpravimo jo s fungicidi, pri težjih stanjih pa je potrebno odstraniti okuženi del nasada.
Rja
Rja je glivična bolezen, ki se najpogosteje prenese z okuženega nasada peteršilja ali zelene, zato je potrebno zemljo pred sajenjem dezinficirati. Bolezen se aktivira spomladi in se s korenin prenese na zgornji del rastline. Sčasoma prizadeta rastlina spremeni barvo listov, ki skupaj s steblom uvenijo. Bolezen najbolje preprečimo s fungicidi.
Škodljivci
Škodljivci, ki napadejo komarček, se najpogosteje osredotočijo na liste, čeprav nekateri napadejo tudi korenine. Nekateri povzročijo samo estetsko škodo, drugi pa lahko ogrozijo celotno rastlino. V nadaljevanju navajamo najpogostejše škodljivce in njihove posledice.
Korenjeva muha
Korenjeva muha je zelo značilna za korenje in peteršilj, lahko pa se prenese tudi na komarček. To je majhna žuželka, ki se v skupinah zbira na steblu. Prehranjujejo se z rastlinskimi sokovi in puščajo rumene pege ter lepljivo tekočino, na kateri se še naprej prenašajo okužbe. Če je muh zelo veliko, je potrebno uporabiti insekticid, drugače pa pri manjših napadih le odstranimo okužene dele rastline.
Molj
Molj je nevaren v času odlaganja jajčec in razvoja ličink, ki se prehranjujejo z zelenimi deli listov, pustijo pa le ogrodje. Poleg tega vrtajo predore za odlaganje jajčec, kar lahko povzroči razpoke na steblu. Najpomembnejša obramba so naravni sovražniki kot so ptice, ob večjih napadih lahko uporabimo insekticide.
Voluharica
Voluharica je majhna žival, ki živi pod zemljo in koplje kanale. Prehranjuje se z gomolji in koreninami. Največjo škodo povzroči spomladi. Njeno delovanje prepoznamo po velikem številu lukenj v zemlji. Obstajajo različni načini, da jo odvrnemo, vendar je najboljše gredico zaščititi z zaščitnimi mrežami.
Uporaba
Komarček je rastlina, ki ima zelo razširjeno uporabo, vendar je v naših krajih še ne izkoriščamo dovolj. Najbolj je priljubljen kot začimba ali dodatek jedem, ima pa tudi veliko zdravilnih lastnosti. V odvisnosti od načina uporabe ima številne prednosti, ki jih navajamo v nadaljevanju.
Nabiranje
Komarček nabiramo od septembra do oktobra, lahko pa tudi do novembra ali prvega mraza. Glavice ne smejo preveč zrasti, saj takrat postanejo trše. Odrežemo jih pri vratu korenin. Pomembno je, da odstranimo glavna dva lista, ostale pa skrajšamo. Zrela glavica ima maso 150 - 300 g.
Kadar kot začimbo uporabljamo semena ali liste, je potrebno počakati, da rastlina odcveti, nato pa s košnjo naberemo cvetove, iz katerih nato odstranimo seme. Seme nabiramo za izdelavo eteričnega olja, zato ga je potrebno pred uporabo dobro posušiti. Pri komarčku seme različno dosega tehnično zrelost, zato najpogosteje uporabimo rjava semena.
Skladiščenje
Če komarček hranimo skupaj z listi, ga lahko obdržimo 2-3 tedne in listi ostanejo zeleni, vendar pa ga je potrebno shraniti v hladilniku pri temperaturi 0 - 2°C.
Če pa se uporabi samo glavica, ga pri isti temperaturi lahko hranimo tudi do 8 tednov.
Kulinarika
Komarček je okusna in sladka rastlina, zato ima široko uporabo v gastronomiji. Ima nizko kalorično vrednost in je bogat z dobrimi hranilnimi snovmi ter vitamini. Za pripravo jedi lahko uporabimo vse dele rastline.
Zunanji sloj odebeljene korenine in glavice odstranimo in jih narežemo na koščke, ki jih lahko spečemo ali naredimo krhlje za solato. Uporabljamo jih tudi pri pripravi kremnih juh ali nadevov za perutnino. Steblo uporabljamo za pripravo jušne zelenjavne osnove. Sveži list se uporablja kot dodatek začimbam in omakam (npr. preliv z oljčnim oljem za ribe ali jogurtova metina omaka s koromačem). Dodaja se tudi v rižoto, k testeninam, v pečene slane pite, omlete in sendviče.
Posušena začimba daje jedem sladek okus, tradicionalno pa se uporablja pri peki kruha ali kot mešanica začimb za pecivo. Iz posušenih semen, ki jih zdrobimo v možnarju, lahko pripravimo aromatičen komarčkov čaj.
Kozmetika
Komarček uporabljajo tudi v kozmetični industriji, in sicer najpogosteje kot eterično olje, ki ga je v semenih veliko. Olje dodajajo preparatom za nego obraza in telesa, najpogosteje pa v masažna olja in olja za sproščanje mišic. Uporabljajo ga tudi v kremah za zrelo kožo in v preparatih za odpravljanje celulita.
Medicina
Komarček je zelo zdravilna rastlina in pogosto so ga v ljudski medicini uporabljali kot zdravilo za številne bolezni in stanja. Komarčkov čaj pomaga pri prebavnih težavah in čisti organizem. Pomaga tudi proti krčem, če pa ga pijemo pred jedjo, okrepi apetit. Pomaga pri simptomih menopavze ali pri predmenstruacijskem sindromu. Dokazali so tudi njegov vpliv na izboljšanje imunosti. Če vato pomočimo v komarčkov čaj, pomaga proti zatečenim očem in pri očesnih boleznih. Žvečenje semen pomaga proti slabemu zadahu, grgranje čaja pa pomaga proti aftam.
Zanimivosti
Komarček je rastlina, ki je znana iz stare zgodovine. Uporabljali so jo v antični Grčiji, Rimu in Egiptu. V osrednji Aziji je bil priljubljen zaradi sladkega okusa, ki je podoben janežu. Zelo je bil cenjen v Starem Rimu, kjer so uporabljali vse dele rastline. Zelo cenjen je bil tudi v Srednjem veku. Danes ga zaradi zdravilnih lastnosti ponovno masovno uporabljamo in vzgajamo.
Zanimivo je, da komarček zelo privlači čebele in je dobra medonosna rastlina, zato lahko na njem naberejo veliko medu. Odličen je tudi kot dodatek tortam in ima bolj intenziven okus. V zgodovini Starega Rima je zapis o uporabi semen kot prvega shujševalnega sredstva, saj so predvidevali, da topi maščobni sloj okoli trebuha.
V Srednjem veku so komarček uporabljali kot zaščito pred čarovnicami, zato so ga na kresno noč za zaščito doma obesili na vrata.
Foto: Couleur / Pixabay
Dodaj odgovor