Koriander (lat. Coriandrum sativum) je enoletna rastlina iz družine kobulnic (Apiaceae). Kobulnice so precej velika skupina z okoli 420 rodovi in 3.250 vrstami, za katere je značilen kobulast cvet. So zelo pomembna skupina začimbnih rastlin, ker jih ima večina aromatičen okus, obstaja pa tudi veliko zelenjavnih rastlin. Najbolj znani predstavniki so koper, janež, kumina, peteršilj, korenje in koleraba.
Latinsko ime izhaja iz besede "koris", kar pomeni "posteljna stenica", najverjetneje zaradi povezave z neprijetnim vonjem. Poznamo ga tudi pod ljudskimi poimenovanji čimavec, kišenc, kišnec, kišnic, korijander, korjandr, korničnik, kornikovec, steničjak, steničjek, steničji koper.
Koriander je enoletna zelnata rastlina, ki jo vzgajamo zaradi semen in listov. Korenina je odebeljena in podobna korenini peteršilja. Je razvejana in prodre globoko v tla (do 1,5 m). Steblo je pokončno, votlo in proti vrhu razvejano. Listi so manj pernati kot pri kopru ter tako bolj podobni listom peteršilja. Izmenični dvojno ali trojno pernati listi lahko zrastejo do 90 cm.
Cvetovi so rožnate ali bele barve ter značilne oblike za to družino. Nahajajo se na 3 - 7 daljših steblih, ki so razdeljena na sestavljene kobule. Cveti od junija do konca avgusta. Cvet ima značilen neprijeten vonj po stenicah. Plodovi so majhni kroglasti votli svetlo rjavi stroki.
Koriander naj bi izviral s področja Sredozemlja, vendar se je danes razširil po celem svetu. Preprosto ga je vzgajati tudi za proizvodnjo začimb. V naravi se pojavlja kot samonikla rastlina, raste ob robovih vrta, v vinogradih in ob poteh. Njegovo uporabnost vedno bolj cenijo v prehrambni industriji, zato ga vzgajajo tako v komercialne namene kot tudi na začimbnih in zasebnih vrtovih.
Sorodniki
Vrste
Čeprav je ena osnovna vrsta koriandra, obstajajo tudi številne sorte, ki so se prilagodile podnebnim pogojem rasti in se najbolj razlikujejo po barvi in obliki listov. Večino pred nakupom zlahka prepoznamo, zato je preprosto izbrati vrsto, ki je najprimernejša za določeno področje. Obstajajo tudi razlike med zgodijo, srednjo in pozno setvijo, zato lahko njihovo rast prilagodimo.
Avangarda
Avangarda je zgodnja vrsta, znana po aromatičnem vonju in jo lahko uporabljamo svežo ali posušeno kot začimbo. Dobro se prilagodi tudi slabšim vremenskim pogojem in je znana po svoji bujni rasti. Rast se lahko upočasni v primeru prenizkih temperatur.
Borodino
Borodino je srednje zgodnja vrsta, znana po zelenih listih, ki spominjajo na kombinacijo listov peteršilja in korenja. Je nizke in bujne rasti ter dozori v 40 - 45 dneh.
King
King je zaradi bogatega pridelka in aromatičnih listov ena od najbolj vzgajanih sort. Poleg tega, da obrodi izrazito bogate liste, ki rastejo tudi še po nabiranju, je rastlina odporna na mraz in temperaturne spremembe. Listi so veliki in gladki ter izrazito zelene barve.
Chico
Chico je srednje zgodnja vrsta, ki je izrazito visoka, saj za razliko od drugih vrst v povprečju doseže višino okoli 60 cm. Ima velike izrazite liste, a od nekaterih drugih rastlin manj obrodi. Prav tako je odporna na mraz in nizke temperature. Dozori lahko že v 40 dneh.
Alexis
Za to srednje zgodnjo vrsto so značilna stebla, ki zrastejo v višino tudi do 90 cm. Vzgoja je izjemno preprosta, dozori obilno. Mrežasti cvetovi so bele barve. Rastlina ima zaradi velike vsebnosti esenčnih olj značilen neprijeten vonj.
Gojenje
Koriander vzgajamo zaradi semen in listov ter izvrstno dopolni vsako gredico z začimbnimi rastlinami. Rastlina je preprosta za vzgojo. Liste in stebla običajno uporabljamo sveže, semena pa se ponavadi zmeljejo in uporabljajo kot začimba.
Glede na to, da je koriander zelo odporna rastlina, je njegova vzgoja preprosta, hkrati pa je tudi ekonomična, saj ne zahteva veliko vlaganj. Ker se zlahka razmnožuje tudi v naravi, lahko postane stalna kultura na nekem področju. Navajamo več nasvetov, kako biti pri njegovi vzgoji uspešni.
Kljub vse večji priljubljenosti koriandra v gastronomiji, se številni izogibajo njegovi vzgoji zaradi prepričanja, da je zapletena, kar pa nikakor ne drži. Če boste upoštevali nekaj nasvetov glede vzgoje, boste ugotovili, da lahko uspešno vzgojite koristno rastlino v zelo kratkem času.
Kolobarjenje
Koriander je enoletna rastlina, ki jo je potrebno obvezno kolobariti. Lahko ga vzgajamo kot predhodno kulturo, saj dozori zgodaj. Najboljša predhodna kultura za vzgojo koriandra pa so drobne žitarice. Pri sajenju koriandra je potrebno izbrati kulture s podobnimi potrebami (npr. peteršilj in bazilika). Nekatere rastline lahko neposredno vplivajo na njegovo rast, zato je koriander potrebno saditi ločeno od sivke, rožmarina in timijana.
Zalivanje
Koriander ne potrebuje velike količine vode, je pa potrebno zagotoviti zadostno vlažnost med klitjem. Občutljiv je na preveliko količino vode, zato je potrebno narediti dobro drenažo zemlje. Najpogosteje ga sejemo spomladi in ker ima kratko dobo rasti, ga ni potrebno dodatno namakati, če ne nastopi sušno obdobje. Za zalivanje je potrebno izbrati deževnico, najboljši namakalni sistem pa je megličasto pršenje vode. Uveneli listi so najboljši pokazatelj, da rastlini primanjkuje vode.
Gnojenje
Koriander je glede gnojenja zelo hvaležna rastlina, vendar je potrebno tla vseeno pognojiti za dosego boljših rezultatov. Gnojimo pred setvijo, kar je najbolje narediti med obdelavo tal jeseni, pri čemer uporabimo organsko gnojilo ali hlevski gnoj. Dodatno gnojimo z gnojili na osnovi dušika in fosforja (lahko v tekoči obliki ali v obliki granul).
Razmnoževanje
Koriander se razmnožuje izključno s semeni. Glede na to, da rastlina tvori veliko semen in da so zelo kaljiva, se v naravi zlahka razmnožuje samostojno. Obstajajo posebne sorte, ki jih vzgajajo za pridobivanje semen za nadaljnjo vzgojo, vendar imajo semena koriandra v splošnem dobro kaljivost. Tak način razmnoževanja je najhitrejši in ga na večjih površinah najlažje izvedemo.
Presajanje
Koriander se ne odzove dobro na presajanje, saj razvije en glavni koren, ki se v presajeno zemljo ne prime dobro. Presajamo lahko neposredno po klitju, in sicer presadimo rastlino v rahlo zemljo ter zmerno zalijemo, da se korenina pravilno prime.
Tla
Koriander je glede tal zelo hvaležen in ga lahko vzgojimo tudi na revnih tleh. Boljše rezultate pa dosežemo pri vzgoji na rahlih, globokih, zmerno kislih ali nevtralnih tleh. Izogibati se je potrebno peščenim in glinenim tlom ter področjem, ki ne prepuščajo vode. Pri obdelavi tal je potrebno zemljo pri jesenski pripravi globoko preorati. Koriander je zelo občutljiv na debelo zemljo, zato je potrebno zemljo dobro zdrobiti pred setvijo.
Podnebje
Koriander je rastlina toplega in zmernega podnebja. Ustreza mu sončna ali polsenčna lega. Zaradi relativno nizke rastli je primeren tudi za vzgojo na vetrovnih področjih. Lahko ga vzgajamo tudi na Primorskem, saj dobro prenaša slanost. V naših krajih ga brez težav vzgajamo na prostem, saj dobro prenaša temperaturne razlike. Ker koriander ne prenese hladnejšega podnebja in visoke vročine, je potrebno v takih pogojih posevek pravilno zaščititi.
Sajenje
Koriander je najbolje saditi zgodaj spomladi ali jeseni. Raste hitro in pogosto lahko prve liste naberemo znotraj 30 dni, semena pa so pripravljena za nabiranje 3 mesece po setvi. Koriander lahko posejemo na gredico, ki je namenjena samo vzgoji začimbnih rastlin ali pa v kotu zelenjavnega vrta. V blagih podnebnih razmerah bo koriander tudi koristen sosed mačeham, saj bo listje preneslo rahel mraz in preprečilo škodo na cvetlicah.
Čas sajenja
Koriander posejemo aprila, čeprav lahko nasad ponovno posejemo vsakih 15 dni, da bi imeli stalno sveže plodove. Vzklije tudi pri nižjih temperaturah, čeprav je idealna temperatura okoli 10°C. Mlade rastline izvrstno prenašajo mraz in temperature do -3°C, starejše rastline pa na mraz slabše reagirajo. Vegetacijsko obdobje traja 4 mesece in je zaželeno, da se zaključi pred koncem avgusta.
Sejanje
Koriander vzgajamo samo iz semen, zato se njegova pridelava komercialno izplača. Semena so zelo kaljiva, vendar jih je potrebno posejati v rahlo in pognojeno zemljo, da bodo rezultati hitrejši. Posejemo na globini 2 cm in semena prekrijemo s slojem rahle zemlje. Klije 10 dni in v tem času je potrebno vzdrževati vlažnost zemlje. Idealno je, če sejemo po spomladanskem dežju. Sejemo lahko ročno ali pa z mehanskimi sejalkami za drobna semena. Med rastlinami je potrebno pustiti razmik 15 cm, med vrstami pa 30 cm. V povprečju bomo za 1 ha zemljišča potrebovali 20 kg semen.
Gojenje na vrtu
Koriander najpogosteje vzgajamo na prostem. Na vrtu ga posejemo na ravnih površinah s sončno lego. Zaradi nizke rasti je pri vzgoji na prostem lažje obdelovati okoliško zemljo ter vzdrževati posevek. Potrebno je upoštevati, da ima koriander močan vonj, zato je vzgoja na prostem najbolj sprejemljiva.
Gojenje v rastlinjaku
Koriander lahko za komercialne potrebe vzgajamo tudi v rastlinjaku. Pri taki vzgoji je preprosteje uporabiti posamezne posode ali mrežaste vzdignjene gredice, da si olajšamo okopavanje. Vzgoja v rastlinjaku je povezana z večjimi vlaganji, saj je potrebno zagotoviti stalno temperaturo nad 12°C in sistem namakanja. Za namakanje je ključnega pomena, da uporabljamo deževnico. Rastlini je potrebno zagotoviti zadostno količino dnevne svetlobe.
Gojenje v posodah
Koriander je kot ena izmed začimbnih rastlin idealen za vzgojo v posodah. Pri izbiri posode je potrebno dati prednost cvetličnim loncem iz terakote, saj zadržujejo vlago. Posoda, v kateri bomo vzgajali koriander, naj bo globoka vsaj 60 cm. Pri sajenju je potrebno poskrbeti za dobro dreniranost, kar dosežemo z odprtinami na dnu cvetličnega lonca ali pa z majhnimi koščki keramike ali kamenčki, ki jih položimo na dno. Rastlino posejemo v zrahljano zemljo, najbolje kombinacijo humusa in komposta. Po vzklitju je potrebno redno zalivanje, kasneje pa le, kadar se substrat posuši. Posodo imamo lahko na balkonu v sončni ali polsenčni legi. Potrebno je redno dodatno gnojenje z mineralnim tekočim gnojilom.
Nega
Vzdrževanje nasada koriandra ne zahteva velikih vlaganj, da pa bi dosegli zadovoljiv pridelek, je potrebno posvetiti pozornost plevelu in skorji zemlje. V nadaljevanju navajamo še nekaj nasvetov.
Vzdrževanje nasada
zajema odstranjevanje plevela, kultivacijo med vrstami, drobljenje zemeljske skorje in okopavanje. Koriander je zelo občutljiv na plevel, še posebej med kaljenjem, ker lahko povzroči zmanjšan pridelek. To težavo odpravimo tako, da pred setvijo zemljo dobro obdelamo in odstranimo ves plevel. Po klitju lahko plevel, ki bi lahko oviral nasad, ročno izpulimo.
Med vrstami je potrebno pustiti zadostno razdaljo, da bi lahko kultivacijo med vrstami izvedli mehansko. Z brano je potrebno razbiti skorjo in zemljo okopati, da korenine dobijo zadovoljivo količino kisika.
Redčenje
Če smo koriander pregosto posejali, se lahko rastline slabše razvijajo in zato jih je potrebno pravočasno redčiti. Glede na to, da se koriander slabo prime, rastline ni možno presaditi. Da zmanjšamo potrebo in dodatno delo s presajanjem, je potrebno pravočasno pravilno posejati semena in pripraviti površino za vzgojo.
Nabiranje
Nabiranje koriandra je odvisno od njegove uporabe. Če ga nabiramo zaradi zelenih listov za izdelavo začimbe, ga lahko nabiramo, dokler so listi mladi in zreli. Koriander naberemo tako, da rastlino pokosimo 20 cm nad tlemi. Kadar nabiramo koriander zaradi eteričnega olja, je potrebno počakati, da stebla porumenijo. Vzrok je v tem, da koriander ne dozori enakomerno ter lahko zeleni listi in seme dajo neprijeten vonj olju. Koriander za ta namen pokosimo do 10 cm nad tlemi. Povprečen pridelek na 1 ha je okoli 1.500 kg.
Za izdelavo začimbe je potrebno koriander posušiti, kar poteka v velikih sušilnicah, kjer se pri visoki temperaturi zmanjša količina vlage.
Skladiščenje
Sveži koriander zvežemo v snope in ga do prodaje hranimo v hladilnici. Zamrzovanju se je potrebno izogibati, saj izgubi veliko svojih funkcij. Posušen koriander hranimo v kozarcu ali papirnati vrečki ter uporabljamo kot začimbo. Eterično olje hranimo v temnih stekleničkah.
Bolezni
Koriander je zelo vzdržljiv in prilagodljiv različnim podnebjem, vendar je neodporen na bolezni. Čeprav lahko nekatere bolezni preboli neopazno, lahko nekatere škodujejo celotnemu pridelku. Navajamo najbolj znane bolezni ter kako se jim izogniti oz. jih pozdraviti.
Bakterijska pegavost listov
Kot pove že samo ime, se ta bakterijska bolezen pojavlja na listih. Sprva je vidna kot vodeni skupki med listi in žilami, ki kasneje potemnijo. Bolezen se razširi tudi na steblo, ki porumeni in lahko uveni. Bolezen se najpogosteje prenaša z okuženimi semeni, hitreje pa se širi v toplem in vlažnem vremenu. Težko jo je kontrolirati in ko se pojavi, lahko ogrozi cel nasad. Zato je pomembno, da uporabimo tretirana in zdrava semena, ki jih posejemo na pravilni razdalji.
Gnitje korenin
Gnitje korenin lahko nastane zaradi mehanskih poškodb na rastlini, skozi katere vstopijo bakterije ali zaradi slabe drenaže ter dolge izpostavljenosti stoječi vodi. Prve znake opazimo, ko spodnji del rastline rjavi in odmira, korenina pa je črne barve in smrdi. Rastlina hitro odmre in v zemlji ostane dolgo časa, zato se je potrebno izogibati zaporednemu sejanju iste ali podobne kulture. Gnitje lahko preprečimo z dobro drenažo zemlje.
Virus rdečih listov
Virus rdečih listov (Carrot Read Leaf Virus) je značilen za celotno družino, zato predlagamo ločeno sejanje podobnih vrst, kot sta korenje in koper. Prvi simptom je rdečkasto listje, bolezen pa povzroči slabo rast rastline. Pogosto jo prenašajo škodljivci, zato jih je potrebno pravočasno odpraviti.
Praškasta plesen
Praškasta plesen je pogosta bolezen pri zelenjavi, zato se zlahka tudi širi in zajame veliko število rastlin. Prvi simptom je praškasta prevleka na listih, ki jih kasneje poškoduje. Gre za glivično bolezen, katere spore lahko v zemlji dolgo preživijo, zato je pomembno, da odstranimo vse predhodne kulture in uporabimo tretirana semena. Najbolj so prizadeta senčna področja. Bolezen lahko preprečimo in zdravimo s fungicidi.
Škodljivci
Poleg bolezni obstaja tudi nekaj škodljivcev, ki koriander napadejo kljub močnemu vonju. Vendar pa ne obstaja škodljivec, ki bi napadal samo koriander, temveč ga napadejo škodljivci, ki se pojavljajo tudi na drugih kulturah. Škodljivci so enaki kot pri drugih vrstah iz družine kobulnic, še posebno pri korenju in kopru. V nadaljevanju škodljivce navajamo.
Ogorčica koreninskih šišk (lat. Meloidogyne)
Te nematode so zelo nevarne korenini kopra. V zemlji ostanejo, če je zima preblaga in se aktivirajo poleti. Po korenini povzročijo izrastke, tako da ta ne more več vzdrževati rastline, ki porumeni in se posuši. Šiškam ustrezajo peščena in slabo zračna tla, zato je pred setvijo potrebno preveriti kvaliteto tal ali opaziti znake bolezni na predhodnih kulturah.
Peridroma saucia
Ta vrsta metulja odlaga svoje ličinke ob koreninsko steblo, na katerem lahko opazimo luknje, ki nastanejo z vrtanjem in to oslabi rastlino. Poleg tega prenašajo različne okužbe ter uničujejo vitalne dele rastline. Zato je pomembno, da odstranimo ostanke zemlje po vsaki žetvi, okoliška tla pa prekrijemo s plastično folijo. Za zatiranje lahko uporabimo tudi ustrezne insekticide.
Cavariella aegopodii
Ta škodljivec imenujemo tudi korenčkova uš, vendar se kljub intenzivnemu vonju zlahka preseli na koper. Škodljivci so vidni kot majhne rumene pikice pod listi, ki sesajo sokove, še posebej spomladi. Na mestih sesanja puščajo pege in lepljivo tekočino, na kateri se lažje prenašajo nalezljive bolezni. Zelo težko jih odpravimo, uporabimo lahko naravne preparate na osnovi koprive (gnojilo iz kopriv) ali celo insekticide.
Spodoptera frugiperda
Ličinke lahko rastlini večkratno škodujejo, odvisno od tega, ali se pojavijo posamezno ali v skupini. Najpogosteje povzročijo luknje zaradi prehranjevanja, lahko pa tudi v celoti poglodajo list, kar onemogoča nadaljnjo fotosintezo. Prav tako polagajo jajčeca na spodnji strani lista, kar lahko liste zlepi in poškoduje. Obvladujemo jih lahko na naraven način, tako da uporabimo bakterije kot pesticid.
Uporaba
Koriander je zelo stara začimbna rastlina, ki je začela pridobivati na priljubljenosti pred nekaj leti. Čeprav ga najpogosteje uporabljamo v kulinariki, je znan tudi v ljudski medicini. Uporabna je celotna rastlina, vendar ima vsak del svoj pomen. V nadaljevanju navajamo načine, kako ga lahko uporabite.
Kulinarika
Koriander je ena redkih rastlin, pri kateri so v kulinariki uporabna tako semena kot listi. Liste lahko uporabljamo sveže in suhe kot začimbo za omake, enolončnice in solate. Če uporabljamo svež koriander, ga je potrebno drobno nasekljati, vendar ga je potrebno pravilno dozirati zaradi precej močnega okusa.
Semena koriandra zlahka zmeljemo, vendar v prahu izgubi intenzivnost, zato najpogosteje kupimo cela semena in jih zmeljemo po potrebi. Ima okus po citrusih, sladek, s poprovimi in cvetnimi poudarki. Dobro se ujema z drugimi začimbami (npr. cimet, piment, čili) in se redno kombinira tudi v masalah. Koriander je osnova številnih kuhinj, še posebej vzhodnjaških in afriških kuhinj, ki uporabljajo veliko začimb. Tam koriander kombinirajo v omakah, klobasah in kot dodatek mesu, v Evropi pa se uporablja v enolončnicah in kot začimba za kisanje.
Dobro se ujema tudi s sadjem, zato ga dodajamo pecivu in slaščicam, še posebej, če so pripravljeni iz jabolk, sliv in brusnic. Najbolje se ujema s perutnino, svinjino in pečenim krompirjem.
V kombinaciji z ingverjem pomaga pri hujšanju, zato se njegovo uživanje spodbuja pri osebah, ki bi želele zmanjšati telesno težo. V splošnem koriander izboljša in osveži okus vsake jedi.
Kozmetika
Koriander uporabljajo tudi v kozmetiki. Njegove pomirjujoče lastnosti in bogata vsebnost mineralov (kalcij, magnezij in železo) so odlični za pripravo pilingov. Pomaga tudi pri zmanjšanju oteklin in pomirja noge, zato ga pogosto uporabljamo v kopelih za noge.
Medicina
Koriander ima v ljudski medicini zelo širok spekter uporabe in uporabijo se lahko vsi deli rastline. Hranilne vrednosti semen in listov se razlikujejo. Semena vsebujejo veliko vlaknin, vitamina C in magnezija, listi pa so bogati z vitaminoma K in A ter s fosforjem.
Mleti posušeni koriander je poln železa in ga v primeru anemije zaužijemo z olivnim oljem. Čaj iz koriandrovih listov uporabljamo za izločanje presežka tekočine ob nepravilnem delovanju ledvic, zmanjšuje pa tudi otekline in blaži revmo. Pomaga tudi pri sladkorni bolezni, ker vpliva na delovanje trebušne slinavke in pravilno porabo krvnega sladkorja.
Deluje tudi antibakterijsko, zato nesladkani koriandrov čaj uporabljamo pri uravnavanju prebave, delovanju jeter in proti driski. Čaj pripravimo tako, da posušene liste prelijemo z vročo vodo, pustimo stati 10 minut in precedimo. Koriander pomaga tudi proti menstrualnim bolečinam ter za vzpostavitev redne menstruacije. Zdravi čir in pomaga pri oralnih težavah. Tinktura iz koriandra pomaga tudi pri kožnih boleznih, uporablja pa se tudi kot naravni afrodiziak. V manjših količinah lahko uporabljamo koriander za sprostitev in zdravljenje nespečnosti.
Vendar pa je koriander potrebno previdno uporabljati, saj lahko izzove alergične reakcije in rdečico na koži, če ga neposredno nanesemo. Zaužitje eteričnega olja povzroči globoko spanje in omamljenost, v večji količini pa je strupeno.
Zanimivosti
Predvidevajo, da koriander izvira s področja Sredozemlja, o čemer pričajo ostanki, ki so jih našli v Egiptu in tudi zapisi Starih Grkov in Rimljanov. Tudi v zgodovini se je uporabljal v kulinariki, Rimljani so ga dodajali v vino in za okus kruhu. Koriander se je razširil po vzhodu in je v številnih starih jedeh postal tradicionalna začimba.
Njegova priljubljenost se je ponovno povečala v Angliji med renesanso, ko so iskali eksotične začimbe. Danes je priljubljen po celem svetu in se uporablja v številnih tradicionalnih kuhinjah. Največ ga vzgojijo v ZDA in Indiji, od koder ga nato dobavijo po celem svetu. Poleg soli in popra je koriander danes ena od najpogosteje uporabljanih začimb.
Zanimivo je, da je koriander toliko star, da ga omenjajo tudi v Eksodusu v Bibliji (2. Mojzesova knjiga): "To je Izraelova hiša poimenovala mana, ki je izgledala kot zrna koriandra, le da je bilo belo z okusom ocvrtkov z medom". Koriander je imel velik pomen tudi v Starem Egiptu, saj so ga našli v faraonovi grobnici.
Koriander so skozi zgodovino cenili, še posebej zaradi lastnosti afrodiziaka. Spisi dokazujejo, da ga je iz teh razlogov uporabljal tudi Karel Veliki.
Koriander ni tipična začimba, saj imajo listi močan vonj, ki ga mnogi ne prenesejo, zato vam je koriander ali všeč ali pa ga sovražite.
Foto: ivabalk / Pixabay
Dodaj odgovor