Koper (lat. Anethum graveolens) je enoletna rastlina iz družine kobulnic (Apiaceae). Ime družine je povezano s ščitasto obliko cveta. Družino sestavlja 418 rodov predvsem enoletnih rastlin aromatičnega vonja, ki rastejo na področju Sredozemlja in jugovzhodne Azije.
Nekateri izmed predstavnikov so janež, zelena, kumina, komarček, koriander, korenje in peteršilj. Komarček je specifičen predstavnik, ki je dobil latinsko ime po grški besedni zvezi "ano theo", kar pomeni "tečem navzgor" in kar se nanaša na njegovo hitro rast. Ime vrste pa označuje močan vonj, ki ga imajo rastline.
Druga pogosta imena za koper so dilj, koprc, sladki janež, smodil, smrdilj.
Koper je zelnata rastlina, ki lahko zraste v višino tudi do 150 cm, čeprav vzgojene vrste povprečno zrastejo do 50 cm. Debele korenine rastejo v globino, so slabo razčlenjene. Steblo je pokončno, votlo in se proti vrhu razveji. Rastlina je značilne modre barve. Listi rastejo izmenično in so na vsaki strani drobno pernati. V velikih rumeno zelenih kobulih cveti od junija do začetka septembra. Plodovi so temno rjavi, eliptični in ploščati, semena so znana po zelo aromatičnem vonju.
Čeprav koper izhaja iz Sredozemlja, ga danes vzgajajo po celem svetu. Cenjen je kot začimba zaradi svojega intenzivnega in prepoznavnega vonja. Zaradi tržnih potreb ga vzgajajo po celem svetu in je zelo donosna vrsta. Hitro se prilagodi področju, kjer raste. Danes so največje proizvajalke kopra Madžarska, Indija in Anglija.
Listi in semena se uporabljajo kot začimba za aromatiziranje hrane. Za uspešno vzgojo kopra so potrebna topla oz. vroča poletja z veliko sončne svetlobe, saj lahko celo samo delna senca bistveno zmanjša pridelek. Ustrezajo mu bogata, dobro drenirana tla. Semena se ohranijo 3 - 10 let. Rastlina je do določene mere monokarpna in ko dozorijo semena, hitro odmre.
Sorodniki
Vrste
Čeprav obstaja ena glavna vrsta kopra, so z razmnoževanjem in vzgojo na različnih področjih nastali številni hibridi, ki jih lahko razdelimo v zgodnje, srednje ali pozne sorte. Zaradi izjemne prilagodljivosti lahko ustvarimo sorto za vsako področje, zato pred nakupom semen zlahka izberemo vrsto, ki je primerna za konkretno področje vzgoje. V nadaljevanju navajamo predstavnike vsake sorte in njihove značilnosti.
Reduta
Reduta je zgodnja in nizka sorta, ki doseže višino največ 30 cm. Dozori v krajšem času, zato je idealna za vzgojo v rastlinjaku ali zgodnjo pomladansko setev. Listi so izjemno aromatični in pri vzgoji dobro prenaša težje pogoje.
Grenadier
Grenadier je zgodnja sorta nižje rasti in bogato obrodi. Značilna je njena smaragdno zelena barva in intenziven vonj, zato se, ko jo posušimo najpogosteje uporablja kot začimba. Za vzgojo ni zahtevna, zato je odlična izbira z ekonomskega vidika. Sejemo lahko že v marcu, mladike pa lahko uporabimo ves čas dozorevanja.
Amazon
Amazon je srednje zgodnja vrsta, ki lahko zraste v višino tudi do 1 m in bogato obrodi. Ko cveti, rastlina izgublja vonj, zato jo je potrebno nabrati pred cvetenjem. Sadimo jo lahko v aprilu, konec maja je lahko že prvi pridelek. Ustreza ji stabilno toplejše podnebje. Rastline so svetlejše zelene barve z značilnim koprovim vonjem. Sorta je zelo odporna na bolezni.
Kibray
Kibray je srednje zgodnja vrsta, za katero so značilni veliki pernati listi z izrazito aromatičnim vonjem. Je nižje rasti, kar nadoknadi s širjenjem in bogato rozeto. Listi hitro dozorijo in jih lahko naberemo že 1,5 meseca po klitju ter pripravimo za nadaljnjo predelavo.
Kutuzov
Kutuzov je pozna sorta, ki zraste v višino 100 - 150 cm. Za boljši donos je potrebno posaditi sadike, ki so visoke 40 cm. Rastlina je svetlozelene barve in tvori veliko aromatičnih listov. Dozori pozno poleti ali v začetku jeseni. V primerjavi z drugimi vrstami je bolj dovzetna za škodljivce.
Rime
Rime je zelo pozna sorta, ki lahko doseže višino tudi do 170 cm. Sejemo jo lahko tudi do junija, odporna pa je tudi na nižje temperature. Izjemno dobro prenaša transport, zato se vzgaja za nadaljnjo distribucijo. Grmi so bogati in gosti, listi pa imajo voščeni premaz, ki jih ščiti pred mrazom.
Gojenje
Koper podobno kot njegova sorodnika komarček in peteršilj pogosto napadejo gosenice. Rastlina ima pernate zelene liste, ravni ovalni plodovi pa tvorijo semena in se uporabijo kot začimba. Koper je soroden tudi zeleni in se sam ponovno zasadi ter širi, kar je dobro vedeti, če ga nameravate posaditi na svojem vrtu ali balkonu.
Vzgoja kopra je preprosta, zato ne preseneča, da mnogim predstavlja obvezni del vrta. Ne glede na to, ali ga vzgajate za tržne ali lastne potrebe v nadaljevanju navajamo nekaj nasvetov, kako zagotoviti dober pridelek.
Kolobarjenje
Koper je enoletna rastlina, ki jo lahko sadimo na isti površini tudi več let. Najprimernejše predhodne kulture pa so stročnice (grah in fižol). Koper ni občutljiv glede gostote nasaditve, zato ni posebnih zahtev glede sadilne razdalje. Kopru ustreza bližina solate, špargljev ali kumar, ni pa priporočljivo, da ga vzgajamo neposredno ob drugih vrstah iz iste družine (npr. korenje ali čili).
Zalivanje
Koper ne potrebuje veliko tekočine in lahko raste tudi na področjih z daljšo sušo, na primer na obali. Glede vlage je najbolj občutljiv v času kaljenja in cvetenja, zato mu je potrebno takrat zagotoviti več tekočine. Vrste, ki jih vzgajamo zaradi listov potrebujejo večjo količino tekočine, medtem ko lahko vrste za semensko vzgojo zdržijo daljša sušna obdobja. Kadar pri vzgoji koper namakamo, je priporočljivo uporabljati pršenje vodne megle. Pri zalivanju je zaželeno uporabljati deževnico in zagotoviti dobro dreniranost tal. Namakanje je obvezno pri pozni setvi, ker lahko suša zmanjša pridelek.
Gnojenje
Koper ima nerazvite korenine in je zemljo potrebno pred setvijo dobro pognojiti. Pri pripravi tal jeseni dodamo hlevski ali organski gnoj, spomladi pa del NPK gnojila. Med rastjo lahko koper dodatno med zalivanjem pognojimo z gnojilom na osnovi dušika. Jeseni je potrebno povečati količino fosforja in kalija, če želimo pridobiti bolj kvalitetno eterično olje.
Razmnoževanje
Koper se razmnožuje s semeni, ki jih ima vsaka rastlina v izobilju, zato jih je lahko nabrati. Seme je zelo kaljivo in uporabno tudi naslednje leto. Rastlina pa se v naravi zlahka širi tudi samostojno, saj je vzklije sama.
Presajanje
Koper lahko zaradi pregostega nasada presadimo na drugo mesto, da rastlinam zagotovimo dovolj zraka za razvoj. Koper spodbuja rast druge zelenjave (npr. kumar ali solate), zato ga je zaželeno presaditi v njihove gredice. Vendar pa koper ne prenaša dobro presajanja, zato je rastlino, ki je bila vzgojena v posodi, bolje pustiti v njej.
Tla
Koper uspeva tudi na revnih tleh, vendar mu najbolj ustrezajo humusna, rahla in globoka tla. Posebno pozornost je potrebno posvetiti obdelavi tal, saj ima relativno plitve in nerazvejane korenine. Pri jesenski obdelavi je potrebno zemljo globoko preorati ter fino zdrobiti pred samo setvijo. Kopru ne ustrezajo peščena ali močvirna tla, zato tam ne bo niti vzkalil.
Podnebje
Koper je rastlina zmernega podnebja in mu ustrezajo topla poletja. Na mraz ni odporen, vendar ga kot enoletnico do zime že poberemo. Ob pravilnem zalivanju lahko preživi tudi v toplejšem podnebju. Ustreza mu izrazito sončna lega, v senci pa razvije manj vejic. Zaradi tankega stebla ga je potrebno zaščititi pred vetrom. Koper vzgajamo od marca do septembra, saj se zlahka prilagaja temperaturnim razlikam. Jeseni, ko ga poberemo, lahko na njegovem mestu še gojimo zelenjavo.
Sajenje
Sajenje kopra ni zahtevno, saj se zlahka prilagodi mestu, kjer ga bomo posadili. Sajenje je lahko v celoti mehanizirano in enostavno. Semena na prostem posejemo v dobro pripravljena tla, na zaščitenem in sončnem mestu pa v velike posode. Če med sajenjem poškodujemo korenine, lahko razpoka. Koper pa lahko posejemo tudi bolj zgodaj in ga nato prekrijemo, da se izognemo tveganju zaradi mraza.
Čas sajenja
Koper je rastlina zmernih temperatur, sejemo pa lahko tudi ko se tla segrejejo na 7 - 10°C. V takih razmerah bo vzklil v 10 dneh, nižje temperature pa kaljenja ne zaustavijo, ampak ga bistveno upočasnijo. Čas setve je odvisen od namena vzgoje - semenski koper sejemo v začetku marca, koper za pridelavo začimb pa od aprila do maja.
Sejanje
Sejanje semen je edini in najučinkovitejši način za razmnoževanje kopra. Zrela semena so rjave barve in imajo dobro kaljivost. Setev je potrebno izvesti spomladi, ker bo kasneje zaradi suše manj uspešna. Pri kasnejši setvi je potrebno tudi zagotoviti namakanje. Semena posejemo ročno ali z mehanskimi sejalkami neposredno v zemljo na globino 1 - 3 cm. Pomembno je, da je zgornji sloj zemlje zdrobljen, saj bo potem pri optimalni temperaturi seme hitro vzklilo. Koper raste izrazito hitro, k čemer pripomore sončna lega. Razdalja med posejanimi vrstami naj bo vsaj 24 cm, kar je odvisno od potreb mehanizacije za kasnejše vzdrževanje nasada. V povprečju potrebujemo okoli 12 kg semen na 1 hektar.
Gojenje na vrtu
Koper najpogosteje vzgajamo na prostem. Je zelo primerna kultura za vzgojo na majhnih vrtovih, saj spodbuja rast drugih rastlin in odganja škodljivce. Koper ne zavzame veliko prostora in ima nerazvite korenine, zato zemlja, v kateri je rastel, tudi po klitju ne potrebuje veliko obdelave. Zelo je hvaležen za vzdrževanje in je pogosto vmesna kultura, ki jo posejemo med dvema večjima kulturama. Stroški obdelave in vzdrževanja so nizki, zato ga vzgaja vedno več proizvajalcev začimb. Dobro prenaša slanost, zato brez težav uspeva na obali.
Gojenje v rastlinjaku
Koper lahko v rastlinjaku vzgajamo celo leto. Za tako vzgojo je priporočljivo izbrati nižje sorte, ki jih je lažje vzdrževati in se ne dotikajo strehe rastlinjaka. Rastlini je potrebno zagotoviti vsaj 6 ur dnevne svetlobe, po potrebi pa dodati tudi umetno razsvetljavo. Za rast je optimalna temperatura, ki je višja od 12°C, vsaj enkrat tedensko pa je potrebno nasad namakati s pršenjem.
Gojenje v posodah
Koper ne prenaša dobro presajanja, zato je potrebno, ko ga posejemo v posodo, izbrati tako, ki ima vsaj 30 cm globine. Glede na to, da nima globokih korenin, lahko v posodi razvije tudi bogate veje. Taka vzgoja je primerna za balkone, terase ali vrtove z začimbami. Koper je izrazito zunanja rastlina in ne prenese zaprtih prostorov. Zaželeno je, da raste na sončnem mestu, zagotoviti mu je potrebno dober pretok vode in humusno zemljo. Ko se substrat v posodi posuši, ga zalijemo ter redno gnojimo z mineralnim gnojilom na osnovi dušika in fosforja.
Nega
Z vzdrževanjem nasada kopra imamo minimalno dela, saj je samooskrben in zmanjšuje količino plevela v svoji bližini. V nadaljevanju pa navajamo kaj je vseeno potrebno narediti.
Vzdrževanje nasada
Pri kopru vzdrževanje zajema pletje plevela, kultiviranje in okopavanje. Koper je zelo občutljiv na herbicide, zato je potrebno plevel, ki se pojavi, odstranjevati ročno. Koper prav tako sam onemogoča rast plevela, zato ga je zaželeno posejati ob rastlinah, ki bi jim plevel lahko škodoval. Kultiviramo lahko samo, če je razmik med vrstami večji od 30 cm in če koper vzgajamo v tržne namene. Okopavanje in drobljenje skorje pa sta pomembna, da rastlini zagotovimo čim hitrejšo in bujno rast, s čimer bo zapolnila prostor med vrstami in zmanjšala možnost rasti plevela.
Redčenje
Kadar smo koper pregosto posejali (če je razmik med rastlinami manjši od 15 cm), je potrebno nasad razredčiti, da se zmanjša možnost okužbe in da vse rastline dobijo zadosti kisika za razvoj. Redčimo ročno, odvečne rastline pa vržemo na kompost, saj se koper pri presajanju dobro ne prime.
Obrezovanje
Koper lahko obrezujemo ves čas rasti, da ohranjamo ozko obliko ali pa to počnemo samo pri vzgoji v posodah. Mladike odrežemo po potrebi glede na uporabo, s tem pa spodbudimo nadaljnjo in bujnejšo rast vej.
Nabiranje
je odvisno od namena in tehnološke zrelosti. Če koper nabiramo zaradi eteričnega olja, je potrebna pozornost, kdaj je v rastlini največ olja. To je najpogosteje preden plodovi dozorijo oz. ko pridejo v voščeno zrelost. Čas nabiranja je večinoma odvisen od vrste in časa setve.
Rastline pokosimo na višino 30 cm od tal in na 1 ha lahko dobimo tudi do 15 t pridelka ter 25 kg eteričnega olja.
Kadar koper vzgajamo kot začimbo, ga lahko nabiramo dvakrat letno. Koper lahko prvič naberemo mesec dni po setvi. Pokosimo ga na višino 40 cm od tal ter s tem omogočimo še eno, kasnejšo žetev. Najpogosteje dobimo okoli 6 - 8 t svežih zelišč na hektar.
Kadar koper vzgajamo zaradi semen za nadaljnjo vzgojo ali pridobivanje eteričnega olja, je potrebno ugotoviti, kdaj dozorijo zgornji cvetovi, ki so najbolj kvalitetni, hkrati pa je potrebno vedeti, da ne dozorijo vsi istočasno in bi se lahko z odlašanjem njihovo seme raztreslo.
Koper najpogosteje sušimo za začimbo, lahko pa posušimo tudi liste in semena. Sušimo v posebej zgrajenih sušilnicah, na svežem toplem zraku, kjer rastline občasno obračamo, da preprečimo gnitje.
Skladiščenje
Posušeni koper hranimo v papirnih vrečkah in ga po potrebi uporabljamo. Eterično olje je potrebno shraniti v temnih steklenicah in hraniti na hladnem. Sveži koper lahko hranimo v vrečah na hladnem in suhem mestu do 1 meseca, za osebno uporabo pa ga lahko tudi zmrznemo in hranimo do pol leta.
Priprava na naslednjo sezono
Koper lahko več let zaporedoma vzgajamo na isti površini. Če površine ne uporabljamo za drugo kulturo, je za naslednjo sezono ni potrebno posebej pripravljati. S površine je potrebno odstraniti celoten tekoči pridelek in dele rastline, da zmanjšamo možnost širjenja bolezni.
Bolezni
Čeprav je koper aromatična in vzdržljiva rastlina, ji lahko nekatere bolezni škodujejo in pomembo prizadenejo pridelek. Koper je posebej občutljiv na bolezni, ki se pojavljajo tudi pri drugih rastlinah v družini, zato jih v nadaljevanju navajamo ter tudi načine, kako jih preprečiti.
Pepelovka
Pepelovka je pogosta virusna bolezen, ki se pojavi in razširi z drugih rastlin. Značilna je sivkasta prevleka na rastlini. Čez nekaj časa se listi nakodrajo in deli rastline odmrejo. Okuženi deli niso primerni za zaužitje, bolne rastline pa je potrebno takoj umakniti in zažgati.
Virus korenja
Virus korenja je še posebej nevaren za koper, saj se zlahka prenaša, zato je ti dve vrsti pri vzgoji na vrtu zaželeno ločiti. Za okužbo z virusom so značilni rumeni in rdečkasti listi ter nepravilna rast rastline. Prenašajo ga uši, zato je potrebno škodljivca takoj zatreti.
Pegavost listov
To glivično bolezen povzroča glivica. Prvi simptomi so sprememba barve listov in črne pikice na njih. Listov ne moremo zaužiti, saj se sčasoma nakodrajo in odmrejo. Za preprečitev nadaljnjega razvoja bolezni je potrebno uporabiti fungicid.
Odmiranje korenin
Odmiranje korenin je pogosta in hitro prenosljiva bolezen pri rastlinah, ki se pojavi v hladnih in vlažnih obdobjih ter ima lahko veliko vzrokov. Znaki pojava bolezni so vidni že pred setvijo, če je bilo seme napačno skladiščeno ter je plesnivo ali mehko. Prvi simptomi so vidni že na mladikah, ki zgnijejo in odmrejo. Bolezen lahko preprečimo z uporabo zdravih in tretiranih semen.
Peronospora
Vpliv peronospore je na listih viden kot veliki rumeni madeži, ki povzročijo odmrtje rastline. Zaradi hitrega širjena je lahko peronospora velika težava, saj lahko povzroči odmiranje celotnega nasada. Rastline lahko preventivno zaščitimo s fungicidom, najbolj pomembna pa je zadostna medsebojna razdalja v nasadu in uporaba tretiranih semen.
Škodljivci
Koper je občutljiv na nekaj škodljivcev, ki jih lahko najdemo tudi na drugih rastlinah iz te družine in ki lahko neposredno vplivajo na pridelek. Med njimi je tudi nematoda, ki letno povzroči velike izgube pridelka. V nadaljevanju navajamo najbolj znane škodljivce in načine, kako se jih iznebiti.
Ogorčica koreninskih šišk (lat. Meloidogyne)
Te nematode so zelo nevarne koreninam kopra. Če so zime premile, ostanejo v zemlji in se aktivirajo poleti. Grudice, ki jih povzročijo, koreninam onemogočijo vzdrževanje rastline, ki porumeni in se suši. Ustrezajo jim peščena in preobremenjena tla. Pred setvijo je potrebno preveriti kvaliteto tal in poskusiti odkriti znake bolezni na predhodnih kulturah.
Peridroma saucia
Te vrste metuljev svoje ličinke odlagajo v steblo korenin, kjer so vidne odprtine, kar oslabi rastlino. Prenašajo tudi različne okužbe ter uničujejo vitalne dele rastline. Po vsaki žetvi je pomembno, da se ostanki odstranijo z zemlje, okoliška tla pa lahko prekrijemo s plastično folijo. Za zatiranje lahko uporabimo tudi ustrezne insekticide.
Cavariella aegopodii
Škodljivca imenujemo tudi korenjeve uši, vendar se kljub intenzivnemu vonju zlahka preseli na koper. Opazimo jih kot majhne rumene pikice pod listi, kjer, še posebej spomladi, sesajo sokove. Poleg tega na mestih sesanja puščajo pege in lepljivo tekočino, na kateri se lažje prenašajo nalezljive bolezni. Zelo težko se jih iznebimo tako z naravnimi preparati (na osnovi koprive) kot celo z insekticidi.
Jesenska sovica
Ličinke jesenske sovice lahko rastlini škodujejo na več načinov, odvisno od tega, ali se pojavijo posamezno ali v skupini. Najpogosteje s hranjenjem povzročijo luknje lahko pa tudi čisto oglodajo list in s tem onemogočijo nadaljnjo fotosintezo. Na spodnjem delu lista tudi odlagajo jajčeca, kar lahko liste zlepi in poškoduje. Z uporabo bakterij jih lahko kontroliramo na naravni način.
Uporaba
Koper je zelo znana rastlina, ki se že dolgo uporablja. Zaradi svojega intenzivnega vonja je enako prisoten tako v kozmetični kot v prehranski industriji. V nadaljevanju navajamo načine, kako ga uporabljati.
Ozimnica
Kulinarika
Koper je zelo priljubljen kot začimba v kuhinjah širom sveta. Listi imajo prepoznaven in aromatičen vonj, ki je mešanica janeža, citrusov in zelenega peteršilja. Zelo je močan, zato ga najpogosteje uporabljamo posušenega, svežega pa v manjših količinah. Uporabljajo ga v začimbnih mešanicah ali za okrepitev omak. Sveži koper se odlično ujema z ribo, še posebej, če gre za ribe močnejšega okusa (npr. losos ali sled).
Je obvezni del ozimnice in ga dodajamo kot začimbo v kislino, najbolje se ujame s kislimi kumaricami, ki jim lahko dodamo tudi sveža ali posušena semena. Liste kombiniramo z bučkami in špinačo. Če so listi drobno narezani, jih uporabimo v solatah. Semena se kombinirajo tudi z drugimi začimbami, priljubljena so v krompirjevi solati ali curryju.
Kozmetika
Eterično olje kopra ima močan vonj in ga dodajajo številnim kozmetičnim preparatom - kremam in losjonom za telo.
Medicina
Koper je priljubljen v ljudski medicini, njegove pozitivne učinke preučujejo tudi znanstveniki. Žvečenje koprovih semen pomaga pri slabi prebavi, dojiljam pri proizvodnji mleka, pomaga tudi proti slabemu zadahu. Znano je, da njegovo eterično olje sprošča in pomaga pri nespečnosti. Ta pomirjujoči učinek ima vpliv tudi na živčni sistem ter na kolcanje, ker sprošča pline. Koprov čaj lahko pripravimo iz sveže ali posušene rastline in spodbuja izločanje tekočine ter krepitev imunosti zaradi velikega deleža vitamina C, zato koper priporočajo pri prehladu.
Zanimivosti
Koper je zelo stara rastlina, ki naj bi izvirala iz južnega dela Evrope, nekateri pa menijo, da je bil v Evropo uvožen iz Palestine. Poznali so ga tudi v Egiptu in bi lahko tudi tako prišel do Evrope. Koper so poznali tudi v antični Grčiji in Rimu, kjer se je predvsem uporabljal kot zdravilo pri ustnih težavah in nespečnosti. V srednjem veku so cenili njegove pomirjujoče lastnosti. S kasnejšimi osvajanji se je hitro razširil po svetu in postal celo del indijske kuhinje. Danes ga največ vzgajajo v Evropi, jugovzhodni Aziji in Indiji.
S koprom je povezana tudi zanimiva simbolika. Ljudje so verjeli, da ima zaradi močnega vonja narkotične in sproščujoče lastnosti, zato so ga uporabljali pri zdravljenju psihičnih bolezni. Prav tako so verjeli, da daje moč, zato so se rimski gladiatorji pred boji namazali s koprovim oljem.
Koper so uporabljali tudi pri magiji in z njim posipali otroke, da bi jih zaščitili pred zlimi duhovi. Semena kopra so tudi nosili v žepu kot zaščito pred črno magijo.
Foto: ivabalk / Pixabay
Dodaj odgovor