Navadni netresk (lat. Sempervivum tectorum) je sukulentna okrasna rastlina, ki jo uvrščajo v družino tolstičevk (Crassulaceae). Vse vrste netreska so sukulentne trajnice, ki so znane po tem, da so zelo odporne, prilagodljive in jih je lahko vzgajati. Samoniklo rastejo po skalnih razpokah in podlagah, ki so bogate z apnencem. Rastlina je razširjena po osrednji in južni Evropi ter Ameriki, kot okrasno rastlino pa jo vzgajajo po celem svetu. Po poreklu netresk izvira iz Mehike.
Netresk je sestavljen iz listov, ki so razporejeni v srebrnkasto zelene ali rdeče rjavkaste rozete. V višino lahko zraste 20 - 60 cm. Rozeto sestavljajo pritlehni, mesnati, sočni, koničasti listi. Steblo se razvije iz rozete in ima na vrhu majhne rožnato bele cvetove. Cveti v poletnih mesecih (julija in avgusta). Matična rastlina po cvetenju odmre, nastanejo pa številne mlade rastline z novimi rozetami. Korenine so relativno plitve, do 15 cm.
Ljudska imena rastline so ušesnik, uhec, uhlek, latinsko poimenovanje Sempervivum pa izhaja iz besede "sempre" (vedno, večno) in "vivius" (živeti), kar nakazuje na njeno dolgotrajnost in odpornost. Pogosto raste tudi na strehah hiš, kjer odlično prenaša visoke in nizke temperature ter sušo. Raste lahko v zaprtih prostorih ali na prostem in ga je preprosto vzgajati v zdravilne in okrasne namene.
Sorodniki
Vrste
Obstaja 40 vrst netreska in znotraj teh vrst je bilo razvitih več kot 3.000 kultivarjev različnega videza. Samonikle vrste so najbolj zdravilne, okrasni kultivarji pa se pojavljajo v različnih barvah, oblikah in velikostih. Najbolj znane vrste so sibirski, navadni in pajčevinasti netresk.
Navadni netresk
Navadni netresk (lat. Sempervivum tectorum) raste v naših krajih samoniklo in to vrsto tudi največ vzgajajo. V ljudski medicini je poznan kot zelo zdravilna rastlina in ga lahko zaužijemo. Najbolje uspeva na kamnitih in apnenčastih tleh, ki ne zadržujejo vode. Ustreza mu sončna lega, dobro prenaša tudi mraz. Pri tej vrsti obstajajo številni kultivarji.
Sibirski netresk
Kot pove že samo ime, sibirski netresk (lat. Orostahis spinosa) raste na kamnitih področjih planin v Rusiji in tudi na Kitajskem, v Severni in Južni Koreji ter na Japonskem. Listi so položeni v kroglastih ali polkroglastih rozetah širine do 10 cm. Debeli in mesnati listi imajo na vrhu bodice. Na močnem soncu so lahko zeleno sive ali rdeče barve. Zvezdasti cvetovi bež barve imajo kratke peclje ter so gosto razporejeni v klasasto socvetje do višine 30 cm. Cveti poleti in jeseni. Rastlina je zelo odporna na nizke temperature in lahko prezimi pod snegom. Prenese tudi temperature do -40°C.
Pajčevinasti netresk
Pajčevinasti netresk (lat. Sempervivum arachnoideum) je vrsta cvetoče rastline iz družine tolstičevk, ki izvira iz evropskih gora (Alp, Apeninov in Karpatov). Ta mesnata trajnica je bila poimenovana po dlačicah na rozeti, ki spominjajo na pajkovo mrežo. V višino lahko zraste do 8 cm, v širino pa 30 cm. Odlično uspeva na sončnih, prepustnih in kamnitih terenih. Cveti julija z rožnatimi cvetovi, ki so lep okras. Pri tej vrsti je bilo razvitih veliko hibridov, najbolj znan pa je rdeči pajčevinasti netresk (lat. Sempervivum arachnoideum var. rubrum), ki ima rdeče liste in ga vzgajajo v okrasne namene.
Juvanov netresk
Juvanov netresk (lat. Sempervivum juvanii) uspeva samo v Sloveniji in je naš endemit. Poimenovan je bil po dolgoletnem vrtnarju Ljubljanskega botaničnega vrta Francu Juvanu.
Gojenje
Netresk je rastlina, ki je idealna za vzgojo v majhnih prostorih, v katerih ne moremo vzgajati večjih rastlin. Velja, da je za vzgojo ena izmed najbolj preprostih rastlin - ko ga posadimo, zahteva minimalno pozornost in uspeva tako amaterskim kot profesionalnim vrtnarjem. Vzgajamo ga lahko v zaprtih prostorih ali na vrtu, v posodah različnih velikosti, na zemlji ali v skalnjaku.
Kolobarjenje
Glede na to, da raste netresk na strehah hiš in v skalnjakih, kjer uspeva malo drugih vrst, lahko sklepamo, da ne zahteva predhodnih kultur in lahko samostojno raste na pustih tleh. Zaradi plitvih korenin tudi ni koristna predhodna kultura za druge vrste. Vseeno pa ga lahko vzgajamo skupaj z vrstami, ki rastejo na podobnih področjih in zahtevajo podobne pogoje - na primer materina dušica, rožmarin, vratič, origano, sorodne sukulente in kaktusi.
Zalivanje
Netresk potrebuje zelo malo vode, saj se je temu prilagodil z obliko listov - vodo shranjuje v mesnatih sočnih listih in jo nato po potrebi uporabi. V poletnih mesecih ga zalivamo na 3 - 4 tedne, spomladi, jeseni in pozimi pa zalivanje sploh ni potrebno.
Pri zalivanju je potrebno paziti, da ga ne zalijemo preveč, saj lahko rastlina sicer odmre. Še posebej ne prenese odvečne vode pri koreninah, zato je nujno, da so tla, na katerih ga vzgajamo, dobro prepustna ali da ima posoda na dnu odprtine. Prekomerno zalivanje povzroči rumenenje listov in gnitje rastline.
Gnojenje
Glede na to, da netresku ustrezajo pusta tla, lahko sklepamo, da osnovno in dodatno gnojenje nista potrebna. Pri sajenju v posode lahko dodamo malo komposta ali organske snovi, vendar ni potrebno pretiravati, ker ima kompost sposobnost zadrževanja vlage. Netresk med rastjo ne potrebuje dodatnega gnojenja, saj ima skromne potrebe po hranilnih snoveh.
Razmnoževanje
Obstaja več načinov razmnoževanja netreska. V naravi se razmnožuje nespolno s stranskimi rozetami ali spolno z drobnimi semeni. Nove mlade rozete so z matično rastlino povezane z vrežami (plazeče steblo).
Če želimo razmnožiti samoniklo rastlino, je dovolj, da odtrgamo samo en list in ga položimo v posodo ali na mesto na vrtu, kjer želimo novo rastlino. Prav tako lahko odtrgamo mlade rozete in jih presadimo, saj imajo že večinoma razvite korenine. Če korenine še niso razvite, postavimo rozete in liste v vodo za 3 - 4 dni, da se pojavijo koreninice.
Presajanje
Pri presajanju v posode je potrebno najprej izbrati najboljši substrat. Idealen je substrat za sukulente, ki je prepusten, saj vsebuje kvarčni pesek. Netresk lahko presadimo tudi v vrtno zemljo, če ne vsebuje preveč gline.
Posode napolnimo s substratom in nato naredimo sadilne luknje, ki naj bodo velike toliko kot korenine netreska. Rastlino položimo v luknjo, zasujemo z zemljo in rahlo potlačimo. Po površini zemlje lahko posujemo še kvarčni ali navadni pesek debeline 10 mm. Po presajanju rastline malo zalijemo in postavimo na sončno lego.
Pomlajevanje
Pri netresku presajanje ni potrebno, saj ima sama rastlina dobro sposobnost regeneracije. Če se po mrzli zimi listi sušijo in odmirajo, ga lahko pomladimo tako, da take liste odstranimo. Če je netresk razvil veliko majhnih rozet, ga lahko pomladimo tako, da jih odstranimo in presadimo na drugo mesto.
Tla
Pri vzgoji netreska je najpomembnejša lastnost tal dobra dreniranost. Dobro prenaša različne tipe tal, vendar ga je najbolje saditi na peščena ali ilovnata tla. Prenese kisla, nevtralna in alkalna tla. Netresk dobro uspeva tudi v skalnjakih, na suhozidovih in strehah, kjer je sloj rodovitnih tal zelo plitev.
Podnebje
Tako kot druge sukulentne vrste, tudi netresk raste na suhih področjih. Obstajajo vrste in kultivarji, ki prenesejo tudi gorsko podnebje in so razširjeni od Maroka do Irana, preko Pirenejev, Alp, Karpatov, Balkanskega gorstva, Turčije, Armenskih gora, v severovzhodnem delu Sahare in Kavkaza.
Netresku ustrezata toplota in neposredna sončna svetloba. Zaradi sposobnosti shranjevanja vode v debelih listih odlično uspeva na sončnih skalah in razpokah v gorskem, podalpskem in alpskem pasu. Prenese lahko temperature nad 40°C, nekateri kultivarji iz gorskega podnebja pa tudi do -40°C.
Sajenje
Sajenje netreska je preprosto, saj zahteva le malo znanja in posebne pozornosti. Netresk potrebuje malo zunanjega prostora, lahko pa raste tudi v različnih posodah. Zaradi prilagodljivosti in odpornosti rastline, je sajenje netreska skoraj vedno uspešno.
Čas sajenja
Nove mlade rozete se razvijejo konec pomladi in v začetku poletja, zato je najprimernejši čas za ločevanje in sajenje mladih rozet 40 - 45 dni po začetku rasti. Kadar netresk sejemo, je najustreznejši čas zgodaj spomladi ali pozno jeseni.
Sejanje
Razmnoževanje netreska s sejanjem je redkejša praksa. Semena so zelo drobna in pri njihovem nabiranju je potrebno več pozornosti. Spomladi ali jeseni semena položimo v posode z vlažnim substratom. Netresk posejemo v posode na globini okoli 3 cm in jih rahlo potisnemo v zemljo. Po setvi zemljo nekaj časa ohranjamo vlažno in ne smemo dovoliti, da se hitro posuši.
Razmik med setvenimi vrstami je 3 - 4 cm. Semena za klitje potrebujejo svetlobo in temperaturo vsaj 21°C, zato lahko posode obdržimo v zaprtem prostoru, če vreme ni ustrezno.
Mlade rastline presadimo, ko so velike vsaj 1 cm. V odvisnosti od vrste jih posadimo na razdalji 3 - 15 cm. Kadar netresk posejemo, se ne bodo razvile rastline, ki bodo identične matični rastlini in na ta način pridobimo nove sorte in hibride.
Sajenje sadik
Kot smo že omenili, je najpogostejši način sajenja vegetativno razmnoževanje z mladimi rozetami ali listi. S tako delitvijo ustvarimo veliko novih rastlin, ki jih lahko posadimo ločeno. Mlade rozete zrastejo vsako leto spomladi in v začetku poletja ter jih takrat presadimo na nova mesta.
Pri sajenju mlado rozeto v spodnjem delu odrežemo s škarjami in jo položimo v posodo oz. najprej za nekaj dni v vodo. Rastline je najbolje posaditi v peščeni substrat in zaliti po sajenju. Ob takem načinu sajenja oz. delitve, dobimo rastline, ki so po videzu in genih identične matični rastlini.
Gojenje na vrtu
Pri vzgoji netreska na vrtu je potrebno za rast rastline izbrati ustrezen položaj. Zaželena je prisojna lega na prepustnih tleh. Na vrtu lahko netresk raste tudi po zidovih ali na strehi vrtne lope. Glede na to, da je zelo odporen na nizke in visoke temperature ter sunke vetra in sušo, je pomembno le, da mesto rasti ni preveč vlažno. Na vrtu ga lahko vzgajamo tudi ob robovih gredic in v večjih posodah, ki jih lahko kot okras postavimo ob vrtnih poteh.
Gojenje v rastlinjaku
Netresk dobro prenaša vzgojo v zaprtih prostorih (ne glede na to, ali ga vzgajamo doma ali v rastlinjaku). Prilagojeni pogoji lahko pospešijo rast rastline, tako da se lahko hitreje širi in razmnožuje. Netresk pogosto vzgajajo v vrtnih centrih v rastlinjakih, vendar bo doma ravno tako dobro uspeval. Da bi rastlina dobila čim več sončne svetlobe, je zaželeno, da se nahaja v bližini okna.
Gojenje v posodah
Pri vzgoji v posodah veljajo ista pravila glede izbire lege, ki naj bo svetla, sončna in suha. Za vzgojo v posodah je pomembna je tudi pravilna izbira substrata, ki ne sme zadrževati vode. Posodo je potrebno napolniti s prepustnim substratom, lahko pa dodamo tudi material, ki omogoči drenažo (prod, kose opeke), da bi bila zemlja še bolj porozna in rahla.
Netresk je potrebno pri vzgoji v posodah poleti zalivati v manjših količinah. Na zgornjo plast substrata lahko postavimo kamenčke ali pesek, kar prepreči rast plevela, zadržuje vlago in dodatno dekorira rastlino.
Nega
Netresk je rastlina, ki jo je preprosto vzdrževati in ne zahteva veliko nege. Nekateri kultivarji se hitro širijo, zato bodo zahtevali pogostejšo nego. Praviloma pa so vse vrste netreska prilagodljive in odporne, zato lahko uspevajo tudi na pustih tleh in ob ekstremnih vremenskih pogojih.
Faza mirovanja
Netresk je sukulentna vrsta, kar pomeni, da v zimskih mesecih ne odvrže listja. Pozimi pa vseeno upočasni rast in ne razvija novih listov, rozet in pecljev. Faza mirovanja tako nastopi s prihodom hladnejših dni.
Redčenje
Zaradi tipične sukulentne morfologije netreska ni potrebno redčiti, razen, kadar se rozeta preveč razširi in če ni več dovolj prostora za razvoj novih mladih rozet. Takrat redčimo spodnje suhe liste, ki več ne zadržujejo vode. Če primanjkuje prostora za razvoj novih rozet, se lahko redčijo tudi vreže, na katerih se razvijajo rozete. Pri rastlinah, ki že več let rastejo na istem mestu, lahko redčimo tudi ravno zrasle mlade rozete, ki jih lahko presadimo na drugo mesto.
Obrezovanje
Obrezovanje netreska ni nujno, lahko pa ga vseeno izvedemo, da rastlina pridobi prostor za razvoj novih listov in rozet. Porežemo orumenele in stare liste, ki se večinoma nahajajo na spodnji strani rozete. Porežemo lahko tudi suhe liste. Ko odcveti, lahko odrežemo tudi cvetni pecelj, vendar ni nujno, saj bo sčasoma sam odpadel in predstavljal vir hranil za nove rozete.
Nabiranje
Liste netreska lahko praviloma nabiramo celo leto, idealno pa je med marcem in oktobrom. Kadar liste nabiramo v zdravilne namene, jih je bolje nabrati, dokler so mladi in sveži. Nabiramo jih ročno, tako da list z rozete nežno odtrgamo. Če iz nabranih listov izdelujemo zdravilne pripravke, je potrebno nabrati debele in mesnate liste, ki vsebujejo več zdravilnega rastlinskega soka.
Skladiščenje
Čeprav iz netreskovih listov najpogosteje uporabljamo svež rastlinski sok, jih lahko tudi posušimo in shranimo. Shranimo jih v steklenih kozarcih, ki jih občasno odpremo, da se ne pokvarijo. Liste najprej posušimo na soncu, dokler ne porumenijo, potem pa v senci, dokler se dokončno ne skrčijo. Liste najpogosteje shranimo, kadar iz njih pripravimo zdravilne pripravke, na primer masti za rane in otekline. Zmlete liste ali pripravljeno mast shranimo v hladilniku.
Bolezni
Netresk je zelo odporna rastlina in jo bolezni le redko napadejo. K odpornosti pripomorejo tudi mesnati, vodeni, sukulentni listi, tako da netresk večinoma uspešno raste ne da bi zbolel. Vseeno pa so bili zabeleženi primeri obolelosti s trohnobo korenin in pegavostjo listov.
Trohnoba korenin
To bolezen povzročajo glivice iz rodu Phytophthora. Kot pove že samo ime, je simptom bolezni trohnenje korenin, stebla in porumenelost listov. Glivice najprej napadejo korenine, ki začnejo propadati, trohneti in rjaveti. Listi nato spremenijo barvo iz zelene v temno zeleno in rjavo, sčasoma se sušijo in izgubljajo sijaj. Bolezen se lahko pojavi v različnih razvojnih stadijih. Okužene rastline je najbolje odstraniti od drugih rastlin, če pa je okužen le manjši del rastline, ga odstranimo. Uporabimo lahko tudi fungicide, vendar zadošča, če okuženo rastlino odstranimo in posadimo nove rozete, ki bodo hitro zrasle.
Pegavost listov
Tudi pegavost povzročijo patogene glivice Colletotrichum in Septoria. Simptomi se lahko pojavijo na mladih in starih listih. Pri okužbi najprej opazimo majhne temno zelene ali rjave pikice ali pege. Pege se postopno širijo in povečujejo, prehajajo v rjavo barvo s koncentričnimi krogi na sredini. Ob ustreznih pogojih lahko pegavost povzroči sušenje listov in odmrtje rastline. Okuženo rozeto je priporočljivo odstraniti, v zgodnjem stadiju razvoja bolezni pa odstraniti okužene liste.
Škodljivci
Škodljivci samoniklih rastlin netreska večinoma ne napadejo, zato ga prištevamo k eni odpornejših rastlinskih vrst. Škodljivci se najpogosteje pojavijo pri vzgoji v zaprtih prostorih oz. v rastlinjaku ob vlažnem in toplem vremenu. Najpogostejše so listne in ščitaste uši. Pri netresku, ki raste na prostem škodljivce najpogosteje odstranijo kar njihovi naravni sovražniki.
Listne uši
Na rozeti jih lahko opazimo v katerem koli letnem času, še posebej pa spomladi in poleti. Drobne bele uši so razporejene po celi rozeti. Prehranjujejo se s sesanjem rastlinskega soka, kar lahko povzroči odmiranje rastlinskega tkiva, ob močnem napadu pa tudi sušenje celotne rastline. Včasih lahko listne uši odstranimo že z uporabo močnega curka vode, kadar pa ta metoda ni učinkovita, uporabimo mešanico vode in alkohola v razmerju 50:50, kar lahko večkrat ponovimo, če en odmerek ne zadošča.
Ščitaste uši
Ščitaste uši se prav tako kot listne uši prehranjujejo z rastlinskimi sokovi. Razlikujejo se po barvi in velikosti - ščitaste uši so bolj intenzivne bele barve in na listu lahko opazimo belo mehko jajčasto prevleko. Pogosto se nahajajo na sredini netreska, kjer so dobro zaščitene pred zunanjimi pogoji. Če napad ni intenziven, lahko ščitaste uši ročno odstranimo z uporabo palčke za uši, ki jo namočimo v alkohol. Pri večjem napadu pa nekaj dni zaporedoma uporabimo raztopino vode in alkohola.
Uporaba
Netresk največ uporabljamo v zdravilne namene, kot zdravilo pri raznih obolenjih. Glede na to, da je užiten, ga lahko uporabljamo tudi v kulinariki, kjer ga dodamo v jedi in solate.
Kulinarika
Najpogostejši so recepti, pri katerih netresk dodamo v omake in solate. Okus listov je rahlo kiselkast, zato pri uporabi ne smemo pretiravati. Listi vsebujejo veliko vode, zato jih lahko dodamo v sadne ali zelenjavne sokove, ki jim dodajo svežino in aromo. Netreskov sok lahko kombiniramo z medom, kar je koristno pri prebavnih težavah, bolečinah v trebuhu ali za razstrupljanje organizma.
Kozmetika
V kozmetiki netresk uporabljajo kot sestavino številnih preparatov in proizvodov za vlaženje kože, blažitev opeklin, pikov ter pri brazgotinah. Če kožo namažemo z netreskovim rastlinskim sokom, postane bolj sijoča in sveža.
Medicina
Netresk že od nekdaj uporabljajo v zdravilne namene. Listi vsebujejo tanine, rastlinsko sluz, mastno olje, smolo, kalcijev malat, mravljično in jabolčno kislino. Na kožo lahko iztisnemo svež rastlinski sok neposredno iz lista, lahko pa pripravimo masti, kreme in tinkture. Sveže nabrane liste in rastlinski sok uporabljajo tudi za obloge, kot sredstvo proti izpuščajem, malignim kožnim boleznim, razpokani koži, hemoroidom in glistam.
Zdravilne pripravke lahko naredimo tudi iz cele rastline, kadar jih bomo uporabljali pri gnojnemu vnetju dlesni in vnetju grla. Kombinirano mast iz netreska in svinjske masti uporabljamo za zdravljenje in blaženje različnih ran, pikov žuželk, opeklin in odrgnin.
V ljudski medicini so netreskov sok uporabljali kot zdravilo proti črevesnim zajedavcem, pri bolečinah vranice in črevesja. Danes je znano, da se lahko s segretim netreskovim sokom ozdravi blago vnetje ušes, rastlino pa uporabljajo tudi v homeopatiji.
Zanimivosti
Netresk izvira s področja Mehike, nekatere podvrste pa so iz Južne Amerike.
Netresk v 9. stoletju omenjajo v zapisih Karla Velikega v povezavi z uredbami glede vaškega gospodarstva ("Capitulare de villis"). Omenjajo ga kot eno izmed rastlin, ki jih je obvezno vzgajati, zato je netresk rasel na strehi vsake stare hiše. Najverjetneje se je netresk ravno zaradi te uredbe razširil po Evropi.
Po starih vražah naj bi netresk hišo ščitil pred gromom, potresom, požarom in lopovi.
Netresk so povezovali z nordijskim bogom groma Torom in rimskim Jupitrom, zato ga včasih imenujejo tudi "Jupitrova brada".
Med 1. svetovno vojno so netresk uporabljali kot obkladek in zdravilni preparat za zdravljenje ran in poškodb vojakov.
Foto: Hans / Pixabay
Dodaj odgovor