Taščin jezik (lat. Dracaena trifasciata) je eksotična tropska rastlina, ki izvira iz Afrike. Poznamo jo tudi pod imeni sanseverija, hudičev jezik, progasta sabljika, bajonetka.
Izhaja iz družine beluševk (Asparagaceae) in je zimzelena trajnica, ki raste na kamnitih in suhih rastiščih, najbolje pa prenaša rahla tla, kjer bo imela dovolj sonca. Idealna temperatura naj bi bila med 12 - 30°C, ne prenese pa temperatur pod 10°C, ki lahko trajno poškodujejo rastlino.
Listi so zelenkasto rumene barve in pokončni kot meč, zato se kot taki dobro podajo v sodobne interierje, kjer je taščin jezik vse pogostejša izbira za sobno rastlino.
Rastlina ne mara pretiranega zalivanja. Ne glede na to, ali jo gojimo na prostem ali v posodi, lahko preveč vode povzroči gnitje plitvih korenin, kar sistematično uniči celotno rastlino. Taščin jezik odlično čisti zrak v prostoru, v zaprtih prostorih pa je zanj idealna lega, ki ni na neposredni sončni svetlobi.
Čeprav zelo dobro prenaša velike količine sončne svetlobe v poletnem obdobju, jo moramo zaščititi pred južnim soncem, ki lahko včasih povzroči ožig listov.
Ob pravilni negi lahko rastlina zelo dolgo zdrži v posodi, zelo pomembno pa je, da poskrbimo za dobro drenažo, da bo odvečna voda nemoteno odtekala. Posodo je priporočljivo napolniti s kombinacijo zemlje za lončnice, perlita ali peska in šote. V obdobju rasti je potrebno taščin jezik enkrat mesečno pognojiti.
Listi imajo rumene robove in so lahko visoki 15 - 20 cm. Rastejo zelo počasi, vendar pa lahko izpostavljenost soncu rast spodbudi. Cveti z belimi cvetovi spomladi, čeprav zelo redko.
Je izredno odporna na sušo in zahteva zalivanje šele, ko so tla popolnoma suha, zalivamo pa jo postopoma z majhno količino vode. V zimskem obdobju zalivanje ni potrebno, zato lahko pogosto med dvema zalivanjema mine tudi do 2 meseca. Gnojimo jo s tekočim gnojilom s počasnim sproščanjem, pozimi pa gnojenje odsvetujemo.
Sorodniki
Vrste
Poznamo okoli 70 vrst, med katerimi so najpogostejše okroglolistna sanseverija, Francisova sanseverija, črna zvezda, dolgolistna sanseverija, graciozna sanseverija, somalska sanseverija in srebrna sanseverija.
Okroglolistna sanseverija
Okroglolistna sanseverija (lat. Dracaena cylindrica) je sobna vrsta, ki dobro prenaša senčna mesta. Izvira iz Južne Afrike, prepoznamo pa jo po mesnatih, temno zelenih listih, ki lahko zrastejo v dolžino tudi do 1 m. Idealna temperatura je med 10 - 25°C in vlažnost okoli 60%, zalivanje pa je potrebno šele, ko je zemlja popolnoma suha. Zelo pomembno je, da rastlino posadite v posodo z drenažnimi luknjami, da lahko odvečna voda nemoteno odteka. Dvakrat letno jo pognojimo s tekočim gnojilom za sobne rastline, medtem ko vsakih nekaj mesecev z listov prah odstranimo z vlažno krpo. Rastlina je znana kot čistilec zraka in nevtralizira škodljive pline.
Francisova sanseverija
Francisova sanseverija (lat. Dracaena francisii) je vrsta, ki je ime dobila po zbiratelju Francisu K. Horwoodu. Najbolj razširjena je v Keniji. Listi rastejo v 5 vrstah in so razporejeni v spiralo, ki izhaja iz sredine stebla. Listi so sprva majhni, sčasoma pa lahko dosežejo višino do 2 m. Ko postane rastlina preširoka, lahko liste, ki izhajajo iz središča, presadimo. Sadimo jo v mešanico ilovice in plovca v razmerju 3:1. V obdobju rasti jo zalivamo vsaka dva tedna, pozimi pa zalivanje zmanjšamo na enkrat mesečno. Ta vrsta aktivno raste od pomladi do poletja, cvetenje, ki je zelo redko, pa poteka med pozno zimo in pomladjo. Rastlina požene cvetna stebla, prekrita z drobnimi popki, ki tvorijo bele cvetove s pridihom zelene barve. Francisova sanseverija je strupena tako za ljudi kot za živali, najbolj pa privlači volnenega kaparja in pajkovo pršico.
Črna zvezda
Črna zvezda (lat. Dracaena hahnii) ali ptičje gnezdo je vrsta, ki izvira iz Zahodne Afrike in je zanimiva po svojem videzu. Je pritlikava vrsta in zraste do višine 30 cm. Široki listi z rumenkastimi robovi rastejo krožno. Zahteva rahlo in dobro odcedno zemljo, ki jo zalivamo šele, ko se zemlja popolnoma posuši. Idealna temperatura je 15 - 30°C, pri čemer vlažnost ne sme biti nižja od 45%. Gnojimo jo enkrat mesečno ob zalivanju, idealno pa je uporabiti gnojilo za kaktuse. Razmnožujemo jo z delitvijo korenike, škodljivci pa so tako kot pri drugih vrstah volneni kaparji, listne uši in pajkove pršice.
Dolgolistna sanseverija
Dolgolistna sanseverija (lat. Dracaena longiflora) je vrsta, ki izvira iz Angole, Namibije in Konga. Temno zeleni listi z valovitimi robovi so lahko dolgi do 150 cm in široki 3 - 9 cm. Na vrhu imajo 3 - 6 mm dolgo rjavo nevidno bodico. Najbolje uspeva na sončnem ali senčnem mestu pri temperaturi 20 - 30°C. Sadimo jo v peščeno in dobro odcedno zemljo. Rastlina ne prenese vlage, zato jo zalivamo šele, ko je zemlja popolnoma suha. Na dolgolistni sanseveriji lahko zrastejo drobni beli cvetovi, ki se pojavijo vsako poletje in so prijetno dišeči.
Graciozna sanseverija
Graciozna sanseverija (lat. Dracaena gracilis) je zimzelena vrsta, ki raste v vzhodni Afriki na nadmorski višini 30-600 m in katere listi lahko zrastejo v dolžino 60 - 90 cm, prekriti pa so s sivo-zeleno barvo. Listi so na dotik gladki in tvorijo spiralno obliko. Graciozna sanseverija ima rada močno svetlobo, zalivamo jo vsaka 2 tedna, pozimi pa enkrat mesečno. Lahko tvori cvetove, ki se običajno pojavijo v obdobju od jeseni do zgodnje zime. Cvetovi so rumeno-zelene barve, pogosto z jagodami. Graciozno sanseverijo pogosto vidimo rasti v suhem grmovju ali goščavi. Rastlino lahko posadimo tudi v viseče košare ali posode na notranjem vrtu.
Somalska sanseverija
Somalska sanseverija (lat. Dracaena eilensis) je vrsta počasi rastoče sukulente, ki zraste do višine 90 cm. Listi so debeli in mesnati, pokriti s kombinacijo svetlo in temno zelene barve v obliki vodoravnih trakov. Listi običajno rastejo navzdol, dolgi so približno 12,5 cm in debeli 2,5 cm. Robovi so temno rjave barve in pri mlajši rastlini običajno izstopajo. Način zalivanja je enak kot pri drugih vrstah – zalivamo vsaka 2 tedna v rastni sezoni in enkrat mesečno pozimi. Cveti enkrat letno v grozdu, ki zraste v dolžino do 30 cm.
Srebrna sanseverija
Srebrna ali Tenzan sanseverija (lat. Dracaena metallica) je vrsta, ki izvira iz Madagaskarja. Na njenih dolgih listih se v navpičnih črtah izmenjujeta zelena in siva barva. Enako dobro uspeva v senci in na soncu, idealna temperatura pa je med 16 - 24°C. Ne zahteva pretiranega zalivanja, zalijemo pa jo šele, ko je popolnoma suha do korenin. Poleti je priporočljivo zalivanje vsake 3-4 tedne, čeprav je to odvisno tudi od lokacije in okolja rastline. Poleti jo lahko gnojimo vsakih nekaj tednov, izključno z splošnim gnojilom za sukulente, posadimo pa jo v peščena in dobro odcedna tla.
Gojenje
Taščin jezik je vrsta rastline, ki je izjemno odporna na sušo in zelo dobro prenaša suho vreme. Kot sobna rastlina najraje raste na mestih z neposredno sončno svetlobo in notranjo temperaturo okoli 20°C, medtem ko ne prenese temperatur pod 10°C. Redko je posajena na prostem, razen v Afriki, od koder izvira.
Taščin jezik zalivamo po potrebi. Rastlino intenzivneje zalivamo poleti, ko je priporočljivo tudi gnojenje. Taščin jezik redčimo tako, da v obdobju rasti odstranimo najdaljše veje, presadimo pa ga enkrat na tri leta, ko postane posoda premajhna. Ob tej priložnosti uporabimo svežo zemljo za lončnice ali mešanico za kaktuse, v najboljšem primeru pa kombinacijo naštetega. Zastirka pomaga zadržati vodo, ki je taščin jezik ne potrebuje, saj lahko preveč vode brez drenaže uniči rastlino, zato se je potrebno zastiranju izogibati.
Tla
Čeprav je rastlina vajena revnih tal, najbolje uspeva v dobro odcednih ilovnatih tleh. Vse vrste taščinega jezika imajo rade ista tla, mešanica pa mora biti porozna, kar bo rastlini omogočalo boljše kroženje zraka in hitrejše sušenje tal. Tla naj bodo rahlo kisla ali nevtralna s pH vrednostjo 5,5 - 7,0, če pa so tla preveč alkalna, lahko uporabimo kislo gnojilo v zrncih, v primeru prevelike kislosti pa dodamo apno. Da bi bili prepričani o ustreznosti sestave tal in pH vrednosti, lahko naredite kombinacijo šotnega mahu, zemlje za lončnice, grobega peska in perlita.
Podnebje
Glede na to, da rastlina izvira iz Afrike, prenese temperature, ki so višje od 30°C, medtem ko nižjih temperatur pod 10°C ne prenese. Čeprav gre za rastlino, ki jo večinoma sadijo kot okrasno sobno rastlino, lahko (na primer na Havajih) tudi prosto raste na neskončnih poljih. Zagotoviti ji je potrebno zmerno 30 - 50 % vlažnost, vse vrste pa nimajo enake tolerance na vlago, zato na primer somalska sanseverija (lat. Dracaena eilensis) uspeva tam, kjer je malo padavin (povprečno 10 cm dežja letno), medtem ko pa je npr. navadna sanseverija (lat. Dracaena trifasciata), bolj tolerantna na višjo vlažnost in prenese večjo količino padavin.
Čas sajenja
Taščin jezik je tropska rastlina, ki jo sadimo spomladi ali zgodaj poleti na razdalji 30 - 90 cm, kar je odvisno od vrste, nekatere vrste pa lahko sadimo tudi na manjši razdalji. Ob primerni temperaturi ga posadimo v dobro odcedna tla na sončni legi in na mesto, kjer bo imel dovolj prostora za rast. Pri sajenju v zaprtem prostoru pa je rastlini najbolje zagotoviti posredno sončno svetlobo.
Rastline temperature, ki so nižje od 15°C je ne uničijo, temperatur pod 10°C pa ne prenese. V zimskem obdobju je rastlina v stanju mirovanja, zato se izogibamo gnojenju in zalivanju, da je ne poškodujemo. Čeprav ni nujno, lahko rastlino po potrebi rahlo zastremo, še posebej, če gre za vrsto, ki je posajena na prostem.
Kolobarjenje
To trajnico je izjemno enostavno kombinirati z drugimi vrstami, pa naj gre za enoletnice, kot so petunije, ognjiči in rastlina milijon zvončki ali trajnice, kot so vzpenjavke mandevila, fitonija s plitkim koreninskim sistemom in bršljan. Vse te vrste so prilagojene na tropsko in subtropsko podnebje, zato jim okolje, v katerem so posajene, zelo ustreza.
Taščin jezik lahko posadimo tudi s katero koli vrsto sukulent, ker jim ustreza enaka postavitev in način zalivanja. Strelicijo ali zamijo lahko v kombinaciji s taščinim jezikom posadite v posodo, ki jo boste postavili na teraso. Možna je tudi kombinacija dveh ali več vrst taščinih jezikov, vendar je v tem primeru potrebno izbrati posodo ustrezne velikosti.
Faza mirovanja
Pozimi je rastlina v fazi mirovanja, ko ne potrebuje pretiranega zalivanja, gnojenja ali kakršne koli nege. V fazi mirovanja, ko rastlina ni v aktivni rasti, ji lahko škodi tudi prekomerna vlaga v prostoru. Odvečno vodo, ki je iztekla skozi drenažne luknje, je potrebno odstraniti, da korenine ne stojijo v vodi. Tako oskrbljena rastlina bo pripravljena na vegetativno rast spomladi, ko se začne aktivna nega rastline, predvsem gnojenje, s katerim nadomestimo izgubljene snovi v zimskem obdobju.
Sajenje
Rastlino posadimo spomladi (samostojno ali v kombinaciji s kakšno drugo enoletno rastlino ali trajnico) iz že pripravljenih listnih potaknjencev ali korenike v posodo s predhodno pripravljeno zemljo. Možno je posaditi tudi več vrst iste rastline, vendar je v takem primeru potrebno uporabiti posodo ustreznih dimenzij. Če posadimo rastline iste vrste, naj bo med njimi medsebojna razdalja 7 - 90 cm, odvisno od vrste, v kombinaciji z drugimi rastlinami pa je sajenje možno na precej manjših razdaljah. Pri sajenju na prostem ta razdalja ne sme biti manjša od 30 cm, taščin jezik pa posadimo v dobro odcedno zemljo, pri čemer se izogibamo ilovnati zemlji, ki ima sposobnost zadrževanja vode.
Sejanje
Taščin jezik redko sejemo, kar je sicer možno, vendar semena na trgu niso vedno dostopna. Semena je potrebno predhodno sprati z vodo, saj obstaja možnost, da vsebujejo številne kemikalije, ki se zlahka širijo po zemlji. Oprana semena odložimo na vlažno brisačo, nato jih pospravimo v vrečko in hranimo pri temperaturi 18 - 24°C. Če uporabimo LED luči, semena v kratkem času vzklijejo, majhni kalčki pa bodo začeli poganjati v približno 25 dneh.
Rastlino nato posadimo v posodo ustreznih dimenzij ali neposredno v zemljo in zalijemo le toliko, da postanejo tla vlažna, saj lahko prevelika količina vode uniči semena, ki imajo sposobnost brez vode preživeti 7 dni. Kalčke je najbolje presaditi v mešanico vrtne zemlje in peska, vrtne zemlje in šote, vrtne zemlje in perlita ali vrtne zemlje, šote in kokosa.
Sajenje sadik
Ne glede na to, ali nameravamo taščin jezik posaditi neposredno na prosto ali v posodo, je najbolje počakati na pomlad, ko bodo temperature nekoliko višje, da bo rastlina dobro uspevala. Posadimo jo na mesto, ki ni neposredno izpostavljeno sončni svetlobi, idealna zasaditev pa je senčno mesto, ki je usmerjeno proti zahodu ali jugu, kjer ima rastlina možnost, da prejme enako količino sonca čez cel dan. Če jo posadimo na prosto, naj bo izkopana jama ustrezno velika, da lahko vanjo postavimo rastlino, velikost jame pa je odvisna od dimenzij rastline, ki je lahko že dokončno oblikovana sadika ali pa samo razdeljena korenika.
Čeprav lahko rastlina preživi 2 - 6 tednov brez vode, je priporočljivo, da jo vsaka dva tedna zalivamo. Ne glede na to, ali rastlino sadimo v jamo na prostem ali jo presajamo v novo posodo, morata bit obe napolnjeni z drenažnim materialom, ki bo preprečil zadrževanje odvečne količine vode.
Gojenje na vrtu
Sajenje taščinega jezika na prostem je značilno za območja s tropskim podnebjem in območja, kjer so zime mile ter temperatura ne pade pod 10°C. Taščin jezik posadimo na mesto, kjer bo zaščiten pred neposredno sončno svetlobo in pred neposrednimi sunki vetra, ki lahko rastlino nepopravljivo poškodujejo. V odvisnosti od vrste jih lahko posadimo na manjši medsebojni razdalji kot živo mejo in tako ustvarimo učinek džungle, kar še posebej velja za sajenje ene vrste v kolobarju.
Možno je tudi sajenje na večji razdalji, predvsem če gre za združevanje rastlin znotraj rodu ali v kombinaciji z drugimi enoletnimi ali trajnimi rastlinami. Zalivamo po potrebi in le spodnji del rastline, pri čemer se izogibamo škropljenju listov. V času višjih temperatur je priporočljivo zalivanje zgodaj zjutraj ali pozno zvečer.
Gojenje v rastlinjaku
Taščin jezik je rastlina, ki je idealna za gojenje v rastlinjaku ali drugem zaprtem prostoru. Uspeva na posredni sončni svetlobi, nekatere vrste pa imajo rade celo popolno senco. Neposredna izpostavljenost soncu lahko povzroči opekline na listih, ki uničijo celotno rastlino. Kot sobna rastlina uspeva pri temperaturi okoli 20°C, z blagim gnojilom za kaktuse pa jih gnojimo samo v obdobju rasti.
Čeprav jo je priporočljivo zalivati enkrat na dva tedna, rastlino zalivamo po potrebi in je zato lahko zalivanje v rastlinjaku pogostejše, ker se tla hitreje izsušijo. V nobenem primeru rastline ne zalivamo, dokler ne preverimo stanja tal, med dvema zalivanjema pa morajo biti tla popolnoma suha.
Rastlina zelo pozitivno vpliva na zdravje ljudi, saj čisti zrak v prostoru in pretvarja ogljikov dioksid v kisik, kar omogoča zdravo kroženje zraka.
Gojenje v posodah
Rastlina bo preživela v kateri koli posodi, vprašanje je le, koliko se bo razrasla in ali bo okužena s kakšno boleznijo. Čeprav jo lahko posadimo v plastične in steklene posode, so najboljša izbira posode iz terra cotte z drenažnimi luknjami, da lahko odvečna voda pravilno odteka. Sajenje v steklene posode ne zagotavlja dolge življenjske dobe rastline, ker sčasoma zgnije zaradi odvečne vode, ki se zbira na dnu brez možnosti odtoka. Čeprav rastlina raste počasi, se njen koreninski sistem po določenem času okrepi in lahko prevrne posodo, še posebej, če je plastična. V takem primeru je potrebno rastlino presaditi v večjo posodo ali v posodo iz drugega materiala.
Vzdrževanje nasada
Rastline sadimo na medsebojni razdalji 30 - 90 cm, lahko pa je ta razdalja tudi manjša, zlasti če sadimo isto vrsto. Tla lahko med rastnim obdobjem zastremo z razredčenim organskim kompostom, da preprečimo nenadzorovano prodiranje vode v koreninski sistem. Priporočljivo je, da sadiki zagotovite delno senco ali posredno sončno svetlobo. Poleti jo je potrebno pogosteje zalivati (enkrat na dva tedna), potrebuje pa dobro odcedna tla, ki omogočajo, da odvečna voda pravilno odteče. Taščin jezik zalijemo takoj, ko se posuši zgornja površina tal, ne ustreza pa mu prekomerna vlažnost tal, zato morajo biti tla med dvema zalivanjema popolnoma suha.
Nega
Taščinega jezika ni težko vzdrževati, saj ga je potrebno redko obrezovati in še manj pogosto zalivati. Lahko ga gnojimo enkrat mesečno, vendar to ni pogoj za zdravo rast. Rastlina v poletnem obdobju potrebuje zalivanje vsaka dva tedna, pozimi pa enkrat mesečno. Ne prenese neposrednega vetra, močnega dežja ali neposredne izpostavljenosti soncu. Z obrezovanjem rastline lahko nadzorujemo njeno višino in širino, kar spodbuja novo rast. Na začetku, ko so rastline majhne, obrezovanje ni potrebno, kasneje, če ni nevarnosti nenadzorovanega širjenja, pa je potrebno odstraniti najdaljše veje, ki v posodi kvarijo simetrijo.
Zalivanje
Z zalivanjem ni potrebno pretiravati, saj lahko vsako prekomerno dodajanje vode povzroči porumenelost listov, ki pri dnu postanejo mehki in propadanje koreninskega sistema, kar samodejno uniči celotno rastlino. V rastni sezoni, torej med aktivno rastjo, zadošča zalivanje vsaka dva tedna, pozimi pa je priporočljivo zalivanje enkrat mesečno. Zalivamo samo zemljo brez škropljenja listov in to šele ko se zemlja popolnoma posuši do korenin. Posoda, v kateri rastlina raste, pa mora imeti dobro drenažo, ki preprečuje zadrževanje nepotrebne količine vode.
Gnojenje
Pretiranemu gnojenju se je priporočljivo izogibati, saj ta vrsta rastline uspeva na revnih tleh. Gnojimo enkrat mesečno ali na vsakih nekaj tednov, pozimi pa se gnojenju izogibamo. Uporabimo lahko gnojilo za kaktuse, tekoče gnojilo s počasnim sproščanjem 10 - 10 - 10 ali 20 - 20 - 20, lahko pa uporabimo tudi organski kompost, kot je kavna usedlina. Pri doziranju kavne usedline je potrebna previdnost, saj lahko prevelika količina povzroči glivično okužbo, ki prizadene rast in povzroči gnitje rastline. Idealen način za uporabo je, da kavno usedlino zmešate z zemljo, preden jo položite okoli rastline, kar bo zagotovilo dovolj kisika in preprečilo, da bi mešanica postala preveč kisla.
Razmnoževanje
Razmnoževanje poteka na tri načine: z delitvijo korenike, z listnimi potaknjenci ali s setvijo semen, kar ni običajna metoda, a je vsekakor možna.
Delitev korenike poteka spomladi tako, da korenino razdelimo na več delov, pri čemer mora imeti vsak razdeljeni del eno rastišče. Razdeljene dele postavimo v posamezne posode, ki jih hranimo na toplem ter zmerno zalivamo.
Delitev z listnimi potaknjenci poteka tako, da list razrežemo na kose enakih dimenzij v velikosti približno 4 - 5 cm. Pustimo, da se posuši, nato pa kose posadimo v posodo, napolnjeno s peskom pod kotom 45°, da se lahko razvijejo korenine. Posodo, v kateri je bila rastlina posajena, pokrijemo s pokrovom, kalitev pa lahko pričakujemo v 30 - 40 dneh. Ko se potaknjenec ukorenini, je pripravljen za presaditev v večjo posodo, kjer se bo lahko prosto širil.
Presajanje
Taščin jezik raste počasi in skoraj ne potrebuje presajanja. Če pa je presajanje potrebno, je najbolje počakati na pozno zimo ali zgodnjo pomlad. Prvi znak, da je čas za presajanje, je ko začne koreninski sistem izhajati skozi odprtine drenažnega sistema, na potrebo po presajanju pa lahko nakazuje tudi ukrivljena posoda, v kateri je rastlina ali pa če zaradi teže rastline posoda ves čas pada oz. če rastlina počasneje raste. Rastlino je najbolje posaditi v posodo iz terra cotte, ker se bo sčasoma razvil močan koreninski sistem, ki lahko zlomi posodo iz kakšnega drugega krhkega materiala. Rastlino presadimo v vnaprej pripravljeno posodo, napolnjeno z že pripravljenimi mešanicami tal ali mešanicami, ki jih sestavljajo zemlja za lončnice, perlit in pesek v razmerju 2:1:1.
Pomlajevanje
Pomlajevanje je idealno izvajati spomladi ali zgodaj poleti, zajema pa odstranitev vej, ki so poškodovane iz različnih vzrokov. Lahko gre za ožgane liste zaradi prekomerne količine neposredne sončne svetlobe ali poškodovane liste zaradi prejema velike količine vode brez ustrezne možnosti drenaže. Odstranjujemo tudi obolele veje, ki so posledica bolezni in škodljivcev ter najdaljše veje v posodi, saj tako sprostimo prostor za nadaljnjo tvorbo novih listov. Pri pomlajevanju se uporabljajo ostri pripomočki, kot so razkužene škarje, kjer je posebna pozornost namenjena čim hitrejšemu in čim natančnejšemu odstranjevanju vej brez dodatnih rezov, ki le omogočijo, da bolezen lažje prodre v rastlino.
Redčenje
Pri taščinem jeziku ni klasičnega redčenja, ker ne raste nenadzorovano, prav tako pa v kratkem času ne nastane velika količina listov. Zadošča, da rastlino vzdržujemo s pomlajevanjem ali z odstranjevanjem poškodovanih in izsušenih vej, da se bolezen ne razširi na druge liste ali druge sadike, če jih v kolobarju posadimo več.
Priprava na naslednjo sezono
Taščin jezik je trajnica, zato se v času mirovanja pripravlja na naslednjo sezono, v kateri bo pognal nove zelene liste. V času mirovanja mora biti zemlja suha, da preprečimo gnitje korenin, kar lahko povzroči izgubo celotne rastline. Če se taščin jezik nahaja na posredni svetlobi pri ustrezni sobni temperaturi, ste ustvarili idealne pogoje za preživetje rastline. Spomladi, ko je čas vegetativne rasti, lahko rastlino prenesemo na prosto, vendar le, če so temperature prilagojene razmeram, ki jih rastlina potrebuje. Nato začnemo z zalivanjem in gnojenjem po vnaprej določenem urniku.
Bolezni
Koreninski sistem je občutljiv na vlago, zato je rastlina izjemno občutljiva na bolezni, kot so gnitje korenin, listna pegavost in pepelasta plesen.
Gnitje korenin
Gnitje korenin je ena najpogostejših bolezni, s katerimi se sooča taščin jezik. Prevelika količina vode, pa tudi sajenje v zemljo, ki zadržuje velike količine vode, lahko nepopravljivo poškodujejo rastlino. Korenina se spremeni v kašo, listi pa se zmehčajo, porumenijo ali porjavijo ter se zvijejo navzdol.
V takem primeru je najbolje, da okuženo rastlino odstranimo, da ne poškoduje še drugih rastlin v okolju. Okuženo rastlino odstranimo iz posode, korenine pa odstranimo s predhodno razkuženimi škarjami. Ko odstranimo vse okužene korenine, preostale korenine zalijemo z raztopino fungicida, da preprečimo novo okužbo. Kot nadomestek za fungicid se pogosto uporablja vodikov peroksid. Po tem postopku rastlino ponovno posadimo v predhodno očiščeno in razkuženo posodo ter nahranimo z gnojilom iz morskih alg.
Listna pegavost
Rdečo pegavost listov povzroča glivica Drechslera ersipila, opazimo pa jo s pojavom rdečih lis na listih rastline, ki sčasoma porjavijo. Pojavijo se mehurji, napolnjeni z vodo, medtem ko območje okoli mehurja začne gniti. Bolezen lahko preprečimo z zmanjšanjem zračne vlage in dobrim kroženjem zraka.
Za odpravo okužbe obstajajo številni fungicidi, pa tudi bordojska mešanica, ki je kombinacija bakrovega sulfata, apna in vode, tretiranje pa izvajamo vsake 3 tedne po 5 minut. Za nekemično zdravljenje uporabimo olje čajevca v razpršilki.
Pepelovka
Pepelasto plesen na taščinem jeziku povzroča glivica Oidium, pokaže pa se s pojavom belo-sivega prahu na listih, ki mu sledijo rjave pege. Pojavlja se v prostorih, kjer je zrak hladnejši in kjer rastlina ne dobi dovolj svetlobe, da bi odvečna vlaga lahko izhlapela.
Pepelasto plesen je potrebno čim prej zdraviti, ker obstaja nevarnost okužbe drugih listov ali drugih kontaktnih rastlin. Za zdravljenje te bolezni se uporablja fungicid, naraven način za zdravljenje pa je uporaba česnove osnove ali mlečne kisline.
Škodljivci
Na prostem posajeni taščin jezik lahko poškodujejo različni škodljivci, izmed katerih ni imun na volnate kaparje in pajkove pršice.
Volnati kapar
Volnati kapar (lat. Pseudococcidae) ali volnate listne uši so pogosti škodljivci, ki napadajo korenine in stebla oz. vse dele rastline. Ta škodljivec je videti kot vosek in se premika počasi, običajno v večjih skupinah po dolžini lista ali bodic. Živi v zemlji in napade korenino taščinega jezika, ki je videti kot bi bila prekrita z belo oblogo. Poleg škode zaradi sesanja soka iz korenin naredi rastlino bolj dovzetno za gnitje, ki ga povzročajo bakterijske in glivične okužbe.
Naravne metode, ki se pogosto uporabljajo za odstranjevanje in preprečevanje volnatega kaparja, so odstranjevanje s palčko za ušesa ali ščetko, ki smo jo predhodno namočili v kombinacijo vode, mila in alkohola ali bakrov oksiklorid. Kemično sredstvo, ki se uporablja za boj proti temu škodljivcu, je insekticid za boj proti košeniljkam.
Pajkova pršica
Pajkova pršica (lat. Aculops cannabicola) je vrsta škodljivca, ki povzroča uvelost rastlin. Pršice so majhne in očem skoraj nevidne, so v vrstah in se prehranjujejo na vseh delih listov, najlažje pa jih opazimo na spodnji strani listov. Zaradi tega ima rastlina zmanjšano sposobnost rasti in napredovanja, kar vključuje prezgodnje odpadanje in pojav rumenih listov.
Taščin jezik lahko poskušamo zdraviti z naravnimi metodami, kot je odstranjevanje okuženih sadik ali s pomočjo naravnih sovražnikov, če pa nam ne uspe, lahko uporabimo insekticida, kot sta milo in olje na osnovi repice ali neema.
Uporaba
Taščinega jezika ne uporabljamo za prehrano, saj je strupen tako za ljudi kot za živali, posredno pa vpliva na splošno zdravje človeka. Taščin jezik v zaprtih prostorih čisti zrak z ustvarjanjem večje količine kisika, odstranjuje pa tudi onesnaževalce zraka, kot so benzen, formaldehid, ksilen, toluen in trikloroetilen. Zaradi psihoterapevtskih učinkov se uporablja pri zdravljenju duševnega zdravja, učinkovit pa je tudi proti alergijam.
Zanimivosti
Taščin jezik je po feng shui priljubljen pri urejanju notranjih prostorov. Zaradi oblike listov je vse pogostejša izbira v sodobnih interierjih, strokovnjaki pa svetujejo, da ga postavite na vhod v hišo, da ščiti pred slabo energijo in privablja bogastvo.
Rastlino je leta 1784 odkril nemški botanik Peter Simon Pallas, šele 10 let po letu 1794 pa jo je opisal švedski botanik Carl Peter Thunberg. V Evropo je bila prinesena okoli leta 1800, v Ameriko pa leta 1900. Prvi jo je leta 1876 opisal italijanski botanik Carlo Allioni in jo poimenoval Sansevieria trifasciata po italijanskem mestu Sanseviero.
Skozi zgodovino so jo uporabljali v številnih obredih in verjeli, da ima varovalno moč, danes pa ga lahko uporabimo v terarijih.
Pred nekaj leti so ime Sansevieria trifasciata preimenovali v Dracaena trifasciata, ker so se rastline iz družine Sansevieria pridružile skupini Dracaena.
Foto: Olena Troshchak / Pixabay
Dodaj odgovor