Agava (lat. Agave americana) je rastlina, ki je značilna za mehiško pokrajino in se že leta uporablja kot okras v vrtovih. Agava ima poleg lepega videza tudi velik gospodarski pomen. Poimenovana je bila po grški besedi agauos, kar pomeni vzvišen. Omenjajo jo tudi v grški mitologiji v imenu mitične kraljice Teb.
Agava sodi v družino beluševk (Asparagaceae), ki je dobila ime po rodu belušev, čeprav si po videzu niso podobni. Večinoma raste samoniklo po vsem svetu. Družino beluševk sestavlja 140 rodov, razširjenih po vsem svetu, najbolj znani predstavniki družine pa so juka, hijacinta, hosta, dracena in sanseverija.
Agava je trajnica, ki raste pri tleh in tvori čvrsto rozeto. Listi so zbrani v rozeto in rastejo v obliki krone. So zelenkasto modre barve, mesnati, bodičasti na robovih, na vrhu pa nazobčani. Listi lahko zrastejo v višino do 2 m, rastlina pa v širino do 4 m. Agava zori dolgo časa, tako da zraste steblo do višine 8 - 9 m šele po 8 - 10 letih. Cvetenje traja 2 - 3 mesece, cveti pa z majhnimi rumenimi cvetovi, zbranimi v gostem socvetju.
Ko odmrejo cvetovi, odmre tudi sama rastlina. Kljub temu pa iz matične rastline zrastejo poganjki, ki jih rastlina sama širi dalje. Obstajajo tudi vrste, ki cvetijo vsako leto, poganjek s cvetom pa lahko tudi odrežemo in tako podaljšamo življenjsko dobo rastline. Plod je tulec, v katerem dozorijo rjava ploščata semena.
Rastlina naravno raste v Mehiki, od koder se je razširila v tropske in toplejše predele po Ameriki in Evropi. Agava je poleg dekorativne vloge pomembna tudi v gospodarske namene. Dobro uspeva na revnih in kamnitih tleh, zato jo pogosto gojimo v okrasnih skalnjakih. Agava je zelo pomembna za ekosistem mehiških puščav, se je pa dobro vklopila tudi v nekatere neavtohtone ekosisteme in tako se v južni Italiji z njenimi listi prehranjujejo koze. V Evropi agavo sadijo na območjih z redko vegetacijo zaradi preprečevanja plazov.
Sorodniki
Vrste
Obstaja približno dvesto vrst agav, ki so v svetu priljubljene zaradi svojega dekorativnega videza ali gospodarskega pomena. Vrste se večinoma razlikujejo po videzu listov ali po številu cvetenj skozi leta. Nekatere sorte so se skozi čas spreminjale in s križanjem pridobile podobne lastnosti. Poleg tega so nekatere vrste gospodarsko pomembnejše in jih načrtno gojijo. Navadna agava pa je edina vrsta, ki v Dalmaciji raste v divjini.
Navadna agava
Navadna agava izvira iz tropske Amerike, razširila pa se je tudi po Sredozemlju. Je trajna olesenela rastlina brez stebla in z mesnatimi listi. Rastlina ima bodičaste vrhove in robove. Dobro veže zemljo in je odlična za gojenje na plazovitih območjih. Najpogosteje jo gojimo v dekorativne namene in v posodah.
Agave americana marginata
Ta vrsta agave je kultivar za gojenje v dekorativne namene. Rada ima toplo in suho podnebje, za gojenje ji ustreza kamnita podlaga. Listi so manjši in imajo manj bodic. Na notranji strani so temno zeleni, zunaj pa imajo bele ali rumenkaste črte. Listi so ožji in jih več zraste na eni rozeti.
Agave americana striata
Agave Striata je prav tako kultivar agave, ki ga gojijo v dekorativne namene. Ima zelo ozke liste, ki tvorijo bujno rozeto, stebla pa skorajda ni. Listi rastejo pokončno in tvorijo pravilno obliko. Na vrhu so zelo koničasti in ostri ter temno rjave barve, prepleteni z zeleno rumenimi tankimi vzorci.
Agave americana sisalana
Agave sisalana gojijo zaradi njenega gospodarskega pomena, saj so njeni mesnati in debeli listi dolgi do 2 m ter lahko tehtajo do 1 kg. Iz zrelih listov s sušenjem pridobivajo vlakna, ki so rumenkaste ali bele barve ter zelo močna in žilava, zato se uporabljajo za izdelavo vrvi ali preprog.
Agave americana cantala
To vrsto agave prav tako gojijo predvsem zaradi njenega gospodarskega pomena. Njeni listi so tanjši in ožji, vendar z njihovim sušenjem pridobivajo vlakna, ki pa so občutljivejša in se uporabljajo za izdelavo finejšega blaga ali čipk.
Gojenje
Agavo je zelo enostavno gojiti za osebne ali komercialne namene, če ji za to zagotovimo dobre pogoje. V nadaljevanju navajamo nekaj nasvetov za boljši pridelek.
Tla
Agava odlično uspeva na peščenih ali kamnitih tleh. Ustrezajo ji rahlo kisla oz. nevtralna lahka tla. Dobro prenaša tudi sušo. Rada ima tla, ki imajo dobro drenažo in hitro vpijajo vodo. Pri tleh je pomembno paziti tudi na pH indeks, saj je za agavo primerna vrednost pH 7 - 8. Agava ne mara glinastih in težkih tal, ki preprečujejo pravilen razvoj korenin ali lahko povzročijo njihovo gnitje.
Podnebje
Agava je rastlina vročega in surovega podnebja, dobro prenaša slanost. Raste v toplih predelih in pozimi ne prenese nizkih temperatur. Njeno naravno okolje so puščave in sušna območja, dobro pa uspeva tudi v Sredozemlju. Najdemo jo lahko tudi v tropskih predelih, za gojenje v okrasne namene pa tudi v toplejših krajih. V naravi raste izmenično v obliki grmov, največkrat na golih območjih.
Čas sajenja
Agava je občutljiva na temperaturo kalitve, zato je april najboljši čas, da jo posadimo na prostem. Najprimernejša temperatura za kalitev je nad 17°C. Ob nižjih temperaturah jo je priporočljivo posaditi v zaprtih prostorih in jo sčasoma prenesti na prosto.
Kolobarjenje
Agave se najbolje ujemajo s sukulentami (aloe vera, navadni netresk, okroglolistna tolstolistnica, kalanhoja, delosperma, sanseverija, navadni tolščak), artičokami in kaktusi ter jih lahko gojimo v isti posodi ali blizu druga druge kot okras. Prav tako dobro prenašajo enake podnebne razmere in jih je mogoče hkrati vzdrževati.
Agava na splošno ne mara bližine drugih rastlin. Rastlina ima lahko razpon do 4 m, zato je pri gojenju agav to minimalna razdalja med rastlinami. Lažjo nego omogoča tudi gojenje v pravilnem kolobarju. Zaželena razdalja med dvema vrstama je vsaj 1 m.
Agave sicer tradicionalno sadijo v puščavskih vrtovih, enako dobro pa rastejo tudi skupaj z drugimi rastlinami, ki ne potrebujejo preveč zalivanja, kot so sredozemske bugenvilovke, sivka in žajbelj, okrasne trave, sinjezelene bilnice ter novozelandski lan.
Faza mirovanja
Tako kot druge sukulente je tudi agava odporna in lahko lepo izgleda celo leto, vendar v nekaterih obdobjih leta postane neaktivna. Mirovanje je pri rastlinah obdobje, ko se njihova rast in fizična aktivnost začasno upočasnita, kar pogosto sprožijo neugodne spremembe v okolju, kot so ekstremne temperature, suša itd. Ko agava preide v stanje mirovanja, zmanjša presnovno aktivnost, da prihrani energijo, dokler se razmere v okolju ne izboljšajo.
Različne vrste agav med letom različno hitro rastejo, kar je odvisno od temperature. Nekateri gredo skozi fazo mirovanja in rastejo počasneje, ko so temperature previsoke ali prenizke, in postanejo znova aktivne, ko postanejo temperature idealne za njihovo rast. Poletne agave so agave, ki rastejo v vročih poletnih mesecih od maja do avgusta, pozimi pa mirujejo. Medtem ko so zimske agave rastline, ki aktivno rastejo v hladni zimi, od novembra do februarja, poleti pa rast upočasnijo. Med fazo mirovanja agav ni priporočljivo presajati, saj s tem zmotimo njihov "globoki spanec".
Sajenje
Poleg tega, da ima agava zelo visoko kaljivost, vsako leto požene samonikle poganjke, zato je ni zahtevno gojiti. Pomembno pa je upoštevati pogoje pravilnega gojenja, da se rastlina pravilno razvija.
Sejanje
Semena agave posejemo izključno v posode. Agava ima nežno korenino in potrebuje malo zemlje, da vzklije. Uporabimo zemljo za kaktuse, ki je pomešana s peskom. Seme posejemo 1 cm globoko in pustimo na toplem in svetlem mestu. Zalivamo vsaka dva dni in pazimo, da zemlja ni ne presuha, ne premokra. V dobrih pogojih bodo semena vzklila po 2 - 3 tednih.
Sajenje sadik
Sadike so najhitrejši in najbolj zanesljiv način gojenja agave. Ko ima sadika dovolj razvite korenine, jo neposredno posadimo na končno mesto rasti. Potrebno je poskrbeti, da je dobro pokrita z zemljo in jo redno zalivati, dokler se ne ukorenini. Pri sajenju je potrebno med posameznimi rastlinami pustiti minimalno 3 m prostora, da jih bomo lahko vzdrževali.
Cepljenje
Agavo lahko cepimo na drugo vrsto, da spodbudimo mešanje vrst in prevzem optimalnih lastnosti. Cepljenje agave opravimo potem, ko rastlina odmre in steblo ostane golo. Del rastline zarežemo in vanj cepimo želeni potaknjenec. Rez ovijemo, da se uspešno prime, kar lahko spodbudi tudi ponovno rast na istem steblu.
Gojenje na vrtu
Agava je puščavska rastlina in zahteva veliko svetlobe, zato ji je potrebno pri gojenju na prostem zagotoviti sončno mesto. Dobro uspeva na peščenih tleh in ob robu vrta. Pogosto jo sadijo v skalnjake kot osrednjo rastlino, ki vzbuja pozornost. Neposredni sončni svetlobi skozi okno ali v bližini belih površin se je potrebno izogibati, da ne poškodujemo listov. Toplejše kot je podnebje, bolje rastlina prenaša senco. Agava lahko prenese tudi nižje temperature, dokler so nad 0°C. Ne prenese pa zmrzali in snežnih obdobij.
Gojenje v rastlinjaku
Agavo lahko na območjih, kjer okolje ni idealno za gojenje na prostem, gojimo v rastlinjaku. Ustrezajo ji popolnoma prozorni rastlinjaki, kjer lahko prejme vsaj 8 ur dnevne svetlobe. Če je premalo zunanje svetlobe, je potrebno zagotoviti notranjo osvetlitev. V zaprtih prostorih je agavo priporočljivo gojiti v dvignjenih gredah v mešanici zemlje in peska. Kapljično zalivanje naj poteka enkrat tedensko, najbolj primerna pa je uporaba deževnice. Pozimi agavo zalivamo le enkrat mesečno. Da se bo rastlina pravilno razvijala, je potrebno vzdrževati temperaturo nad 20 °C.
Gojenje v posodah
Za gojenje v posodah je potrebno izbrati manjše vrste agav, ki se ne bodo tako razširile in povzročale težav pri gojenju. Rastlino gojimo v mešanici zemlje za kaktuse, ki vsebuje pesek. Obvezno je zagotoviti dober pretok vode. V toplih poletnih mesecih lahko rastlino pustimo na sončnem in toplem mestu in jo enkrat tedensko zalijemo z deževnico. Ko začnejo temperature padati, je pomembno, da jo prinesemo v zaprt prostor. Agavi je potrebno zagotoviti lego z dovolj neposredne sončne svetlobe, zalivanje pa zmanjšati na enkrat mesečno. Rastlina bo sčasoma pognala mladike, ki jih je potrebno presaditi. Mladike ročno odstranimo in jih presadimo v drugo posodo.
Vzdrževanje nasada
Vzdrževanje nasada agave na prostem vključuje morebitno odstranjevanje plevela. Tla, na katerih raste agava, pogosto niso primerna za gojenje drugih rastlin, zato niso zasičena s pleveli. Če smo med sajenjem ohranili pravilen kolobar, lahko okoliški plevel enostavno pokosimo z mehanskimi kosilnicami.
Nega
Agavo pogosto imenujemo stoletna rastlina, kar dobro opisuje njeno vzdržljivost v naravi. Tudi pri vzdrževanju ne zahteva preveč nege.
Zalivanje
Agava izvira iz relativno suhega podnebja in ne potrebuje veliko vode. Dobro prenaša daljša sušna obdobja, saj se odvečna voda in tekočina nabirata v listih. Zalivanje je odvisno od letnega časa in obdobja brez padavin. Če je med rastjo prejela več kot 150 mm padavin, je ni potrebno zalivati do 2 tedna. Prav tako je optimalno, da se pred zalivanjem zemlja posuši.
Gnojenje
Agava je ena redkih rastlin, ki ne potrebuje gnojila, v nekaterih primerih pa ima gnojenje lahko celo negativne posledice. Pri masovnem gojenju lahko agave spomladi pognojimo z mineralnim gnojilom, bogatim z dušikom, da pospešimo rast in razvoj. Vendar pa gnojenje pospeši cvetenje, kar pri nekaterih vrstah povzroči odmiranje glavne rastline.
Razmnoževanje
Agavo razmnožujemo s semeni in vegetativno. Zrela semena so rjave barve in ploščata, posejemo jih lahko takoj v naslednji sezoni. Ker ima zelo nežno korenino in potrebuje ustrezne pogoje, da vzklije, agavo najpogosteje posejemo v posode. Za vegetativno razmnoževanje največkrat vzamemo mlade poganjke s starejše rastline. Poganjki zrastejo ob koreninah ali v neposredni bližini, izpulimo jih s koreninami in presadimo na želeno mesto. Rastlina je tudi samonikla, saj po cvetenju in odmiranju iz glavnega stebla zrastejo nove rastline.
Presajanje
Pri presajanju je pomembno, da poskrbimo za kraj, na katerem bomo rastlino naprej gojili. Agavo presadimo, ko požene korenine, kar je lahko po dveh mesecih gojenja mladike. Presajanje iz posode je najbolje opraviti aprila, da se bo rastlina lažje prilagodila novim rastnim razmeram. Presadimo jo v rahla tla za gojenje kaktusov. Potrebno je izkopati sadilno jamo, ki je globlja od celotne ravni korenin, vanjo položiti korenino rastline in jo pokriti z zemljo. Rastlino je po presajanju priporočljivo vsak teden zaliti, da se bo lažje prijela.
Pomlajevanje
Po fazi mirovanja je potrebno rastlino pomladiti, da zagotovimo lepši videz, pa tudi za spodbujanje rasti novih listov. Rastlino pomladimo z obrezovanjem suhih ali upognjenih listov. Za obrezovanje uporabljamo ostre, sterilizirane škarje. Obrezujemo spomladi, v marcu ali v aprilu. Pri obrezovanju je pomembno, da uporabljamo zaščitno obleko ali rokavice, saj lahko sok, ki brizgne iz rastline, povzroči težave s kožo ali izpuščaje.
Redčenje
Agava pogosto požene poganjke, ki lahko zadušijo nasad ali rastlino v posodi, zato jo je potrebno vsaj enkrat letno redčiti. Letošnje sadike ločimo od odrasle ali matične rastline in jih posadimo na drugo mesto. Pri ločevanju je potrebno paziti na korenino. Rastlino redčimo, da se lažje razvija, služi pa tudi kot način razmnoževanja. Pri gojenju v zaprtih prostorih je potrebno rastlino stalno presajati.
Obrezovanje
Agavo obrezujemo pred obdobjem vegetacije, in sicer večinoma v dekorativne namene. Za obrezovanje se uporabljajo škarje ali oster nož. Agavi lahko sproti strižemo spodnje liste, ki sčasoma olesenijo ter s tem ustvarimo vtis stebla. Prav tako je potrebno porezati vse rumene ali posušene liste. Ker lahko agavin sok povzroči izpuščaje, je pri obrezovanju priporočljivo nositi rokavice.
Zaščita čez zimo
Sukulente so zelo odporne na mraz in jim nizke temperature ne bodo škodile. Obstajajo pa tudi številne vrste agav, ki z lahkoto prenašajo nizke temperature. Vendar pa morate za bolj nežne vrste, kot je Agave americana, vsekakor zagotoviti zaščito z ustrezno tkanino, folijo z mehurčki, plastično ponjavo ali celo veliko kartonsko škatlo, da popolnoma pokrijete bodice in dno rastline.
Bolezni
Agava je rastlina, ki je precej odporna na bolezni, vendar so zabeležene bolezni, ki lahko pomembno vplivajo na nasad. Največja težava je običajno presežek vlage in nezmožnost odvajanja vode, zato je to potrebno upoštevati pred setvijo ali sajenjem, saj se takrat aktivira večina bolezni, med najbolj znanimi pa sta antraknoza in gnitje korenin.
Antraknoza
Antraknoza je pogosta bolezen, ki lahko napade nasade na prostem ali rastline v zaprtih prostorih. Gre za glivično obolenje, ki prizadene predvsem liste, lahko pa povzroči tudi gnitje celotne korenine. Bolezen se pokaže z rjavimi pegami, ki se razširijo v večje lise. Preprečimo jo lahko s sajenjem v ustrezno zemljo, dobro drenažo in gojenjem na sončnem mestu. Okužene liste je potrebno odstraniti.
Gnitje korenin
Korenine pri agavi gnijejo zaradi prekomernega zadrževanja vode, kar opazimo po mehčanju stebla in gnitju vitalnih delov. Gnitju korenin se izognemo s sajenjem v obdelano zemljo in dobro drenažo tal.
Škodljivci
Obstajajo nekatere žuželke, ki lahko poškodujejo rastlino in na katere agava ni imuna, in sicer rilčkar (lat. Curculionoidea) in Moneilema.
Curculionoidea
Ta črna žuželka je dolga približno 1 cm in si za odlaganje jajčec izbere agavo. Ko rastlina odcveti, je še posebej dovzetna za napad te žuželke. Rilčkar s kopanjem kanalov širi bakterijo, ki povzroča gnitje rastline. Žuželka se zavleče v samo jedro rastline in včasih lahko njene ličinke najdemo v steklenici tekile. Napad škodljivca lahko preprečimo s predhodno uporabo insekticidov in sajenjem na zdravih tleh.
Moneilema
Te žuželke ne letijo, ampak v agavo odlagajo jajčeca. Znane so tudi kot morilci kaktusov, saj izkopljejo tunele v jedru in povzročijo odmrtje rastline. Posamezna žuželka ne povzroči veliko škode, velika kolonija pa je lahko škodljiva. Moneilema je znana po tem, da v samoobrambi izpusti smrdljivo tekočino, podobno kot sivi smrdljivec (lat. Rhaphigaster nebulosa). Škodljivca se iznebimo z odstranjevanjem obolelih rastlin in z uporabo insekticidov.
Uporaba
Agava je rastlina, ki so jo šele prinesli v naše kraje, zato njene lastnosti niso tako dobro poznane. Kljub temu je v Južni Ameriki pomembna rastlina, ki so jo uporabljali ob različnih priložnostih in njeno gojenje prenašajo iz roda v rod. Priljubljena je tudi zaradi svojih vlaken, ki jih lahko uporabimo za izdelavo vrvi, močnih tkanin, vreč, preprog, poletnih klobukov ali papirja. Vlakno je zelo močno in vzdržljivo ter odporno na vremenske vplive.
Nabiranje
Čas in način nabiranja agave je odvisen od namena uporabe. Če se agavo uporablja za izdelavo vrvi, lahko vsako leto naberemo zrele liste in jih posušimo. Najbolje je, da liste en teden sušimo na neposrednem soncu in jih redno obračamo, saj na ta način nobena stran ne zgnije. Agavo za proizvodnjo pijač nabiramo šele, ko je zrela, kar lahko traja 8 - 12 let.
Agavo nabirajo z ostrimi mačetami tako, da ločijo bodičaste liste od debelega notranjega dela. Sočna sredica spominja na velik ananas in se odstrani skupaj s korenino, da se lahko uporabi dalje. Nabiranje je izključno ročno, z ostrimi mačetami in orodjem, ki spominja na veliko žlico z nabrušenimi robovi.
Skladiščenje
Surovo agavo lahko hranimo do teden dni v hladnem prostoru, vendar jo je potrebno čim prej skuhati, da se začne proces fermentacije. Pri tem nastane alkohol in jo tako trajno ohranimo. Skladiščenje agave je odvisno tudi od kasnejšega namena uporabe, zato lahko agavo za izdelovanje vrvi skladiščimo več mesecev.
Kulinarika
Skoraj vsi deli agave so užitni in jih lahko uporabljamo v kulinariki. Cvetovi agave so, čeprav zelo redki, aromatični in jih pred uporabo poparimo. Lahko jih uživamo kot dodatek k solatam ali kot prilogo. Liste agave narežemo na koščke in ocvremo, tako dobimo sladkarije, ki so podobne karameli.
Najbolj znan izdelek iz agave je tekila, ki so jo začeli proizvajati v začetku 19. stoletja. Tekila je bistra, močna alkoholna pijača, pridobljena s fermentacijo in destilacijo agave. Vsak proizvajalec naj bi imel svoj recept, cilj vsakega pa je proizvesti tekilo s čim več alkohola. Alkoholno pijačo mezcal pridobivajo iz sredice rastline.
Iz sredice agave lahko pridobivamo tudi nektar, ki se uporablja kot sladilo. To je agavin sirup, ki je manj viskozen kot med, ima veliko fruktoze in je sladek.
Kozmetika
Agava je pomembna tudi v kozmetiki, saj vsebuje saponin, ki številne pozitivne učinke. Eden najpomembnejših načinov uporabe agave je v kremah. Vsakodnevna uporaba kreme izboljša elastičnost kože, zmanjša pojav gub in kožo hidrira. Krema je zelo osvežilna, zato jo je priporočljivo uporabljati na razdraženi koži. Naravni saponin, ki ga vsebuje agava, je zelo primeren za izdelavo mil in šamponov za lase. Odstranjuje nečistoče in maščobo ter lasem vrača sijaj in mehkobo. Zaradi šibkejšega delovanja pa ga pogosto kombiniramo z industrijskim saponinom.
Medicina
Agavo uporabljajo tudi v ljudski medicini. Najpogosteje se uporablja agavin sok, ki je bogat z vitamini in minerali. Sok pijemo za splošno izboljšanje zdravja in krepitev imunskega sistema, uporabljali pa so ga tudi kot antiseptik za rane. Agavin sok naj bi pomagal pri opeklinah, pikih žuželk in manjših površinskih ranah. Prej so ga uporabljali tudi pri slabi prebavi ter kot pomoč ob znojenju pri višjih temperaturah.
Zanimivosti
Agava je rastlina, ki izvira z območja Mehike, poznala pa so jo že stara plemena Majev in Indijancev. Zaradi njenega videza so jo španski mornarji v 16. stoletju prenesli v Evropo. Kasneje se je razširila po vsem Sredozemlju, kjer jo ponekod najdemo kot samoniklo rastlino.
Polja modre agave v Mehiki so zaradi zmanjšanega obsega gojenja ter zaradi čudovitega vzorca, ki ga ustvarjajo v pokrajini, del Unescove dediščine.
Zanimivo je, da je agava medonosna rastlina, njen med pa je zelo sladek in cenjen. Posebnost pri agavi je, da jo oprašujejo netopirji. Dolgonosi netopirji živijo v puščavi in njihova glavna hrana je nektar iz cvetov agave. Vendar pa imajo ti netopirji na voljo vedno manj hrane, saj vedno več agav zaradi svetovnega povpraševanja porežejo.
Agave so na otoku Hvar pomembne zaradi uporabe vlaken pri izdelavi čipk. To tradicijo so uveljavile nune iz benediktinskega samostana, čipka iz agave pa je ohranjena kot Unescova dediščina.
Foto: Sonny Sixteen / Pexels
Dodaj odgovor