Rožmarin (lat. Rosmarinus officinalis) izhaja iz latinskih besed ros (rosa) in marinus (more), kar pomeni "morska rosa" in odraža dejstvo, da mu za rast ustreza vlaga, ki jo prinaša veter z morja. Ta razvejani zimzeleni grm uvrščamo v družino ustnatic (Lamiaceae). Rožmarinu so sorodne rastline: meta, žajbelj, materina dušica, šetraj, sivka,…
Rožmarin izvira iz Sredozemlja, danes pa ga poleg v sredozemskih državah, vzgajajo še v Angliji, Mehiki in ZDA.
Rožmarin ima ravne pokončne veje, ki lahko zrastejo tudi do 2 m v višino. Na olesenelih vejicah si nasproti rastejo podolgovati dolgi listi (dolžina 2-3 cm, širina 2-4 mm). Listi so gladki, temno zelene barve, spodnji del lista pa je sivkasto bel in dlakast. Na kratkih pecljih razpršeno zrastejo beli ali sveto modri cvetovi. Plod tvorita dva mala rjava oreščka. Rastlina ima intenziven in aromatičen vonj.
Sorodniki
Vrste
Obstajata dve vrsti rožmarina - prve rastejo kot pokončni grm, druge pa so plazeče in prekrivajo tla. Znotraj teh dveh vrst pa obstaja več tipov rožmarina, ki se razlikujejo po barvi, obliki, velikosti, itd. V nadaljevanju navajamo najpogostejše vrste rožmarina.
Navadni rožmarin
Rosemary officinalis (navadni rožmarin) - to vrsto rožmarina najpogosteje srečamo. Raste kot pokončni grm do višine 1,5 - 2 m. Vidimo ga lahko na vrtovih in v cvetličnih loncih na balkonih ali okenskih policah.
Spomladi ima modre, bele, rožnate in vijolične cvetove. Zaradi specifičnega vonja privlači koristne žuželke. Listi se uporabljajo v zdravilne namene, saj izloča eterično olje, ki pomaga pri okrevanju po bolezni in ohranjanju mladostnega videza.
Odprti rožmarin
Odprti rožmarin je grm, ki ga prepoznamo po kroglasti krošnji. Spomladi so listi svetlo zelene barve, jeseni pa se obarvajo modrikasto. Uporabljajo ga za oblikovanje žive meje, saj ima odlično sposobnost rasti (do 1,5 -2 m).
Rožmarin Rosinka
Poganjki te rastline so prekriti z gosto razporejenimi listi. Višina stebla je največ do 40 cm. Listi so temno zelene barve, podolgovate suličaste oblike. Ta vrsta je odlična izbira za sajenje v cvetličnem loncu. Posamezni grm tehta okoli 50 g.
Sajenje
V naravi lahko rožmarin vidimo ob obali na sončnih in kamnitih področjih. Rožmarin pa lahko posadite tudi na vrtu kot začimbno zdravilno rastlino.
Rožmarin lahko posejemo ali pa posadimo potaknjence, kar priporočamo, saj težko vzklije. Pri sajenju je potrebna pozornost glede kvalitete tal in lege rastline glede na položaj sonca.
Čas sajenja
Rožmarin je večletna rastlina in ga lahko vzgajamo v katerem koli letnem času. April je odlična izbira za setev, saj moramo upoštevati, da kali veliko težje od ostalih rastlin. Tudi, če boste posejali sveža semena v aprilu, ne pričakujte hitre kalitve.
Sejanje
Če se že odločite za sejanje, priporočamo uporabo svežih semen rožmarina, čeprav strokovnjaki tak način odsvetujejo, saj je precej zahteven in v glavnem neuspešen.
Sajenje potaknjencev
Potaknjenci so dobra izbira za sajenje rožmarina in najbolje jih je pozno spomladi vzeti z mladih vej. Dolgi naj bodo okoli 8 cm. Potaknjence nato vstavimo v manjšo posodo s kompostom, pod katero postavimo krožnik z vodo, tako da bo kompost povlekel vlago. Posodo prekrijemo s steklenim kozarcem ali odrezano plastično steklenico, da rastlini zagotovimo toploto. Potaknjenec bo v 2 mesecih razvil korenine in takrat je pripravljen za sajenje. Pomembno je, da potaknjence posadimo na razdalji 1 m, razdalja med rastlinami pa naj bo 0,5 - 0,8 m.
Gojenje na vrtu
Sadilne luknje, v katere bomo posadili potaknjence, je najbolje izkopati že jeseni ali pozimi.
Rožmarin je najbolje posaditi na mesto s stalno sončno svetlobo. Rožmarin dobi pri dobri osvetljenosti intenzivno barvo in okus. Rastlina je odpornejša od ostalih sredozemskih kultur in lahko prenese mraz.
Gojenje v rastlinjaku
Pri vzgoji v rastlinjaku je potrebno sistematično namakanje in dodatno kontroliranje osvetljenosti glede na potrebe rastline. Pri vzgoji rožmarina je izsušenost tal ravno tako neugodna kot pretirano zalivanje. Med letom grmovje zalivamo enkrat dnevno s postano vodo, izogibati pa se je potrebno uporabi mrzle vode.
Gojenje v posodah
Pri izbiri cvetličnega lonca je potrebno upoštevati, da rožmarin potrebuje dovolj prostora za rast zaradi močnih korenin, zato naj bo premer vsaj 30 cm. Potrebujemo tudi rahli prepustni substrat, lahko pa namesto njega uporabite tudi pripravljeni substrat za sredozemske rastline.
Rožmarinu je pomembno zagotoviti veliko sonca. Lonček je najbolje postaviti v bližini okna in ga obrniti proti zahodu ali jugu (potrebuje okoli 6 ur neposredne sončne svetlobe). V primeru, da rastlini ne morete zagotoviti takšne lege, lahko nad rožmarin postavite luč.
Potrebno je redno zalivanje, še posebej, ko vidite, da je zemlja v posodi suha, kar preverite s prstom do globine 5 cm. Zaliva se lahko tudi s škropljenjem vode po listih, samo ne preveč. Obvezno je potrebno paziti na zračno vlago, še posebej pozimi v ogrevanih prostorih. Poleti ga je potrebno dognojiti dvakrat tedensko, pozimi pa enkrat tedensko.
Rastlino je priporočljivo skrajšati za 10 - 15 cm, da dobimo pokončno rastoči kultivar.
Tla
Rožmarinu najbolj ustrezajo rahlo peščena in suha tla, ki niso kisla. V primeru kislih tal, jih je potrebno kalcificirati. Če so izbrana tla zelo zbita in težka, zemljo zmešajte s peskom, kar bo tudi izboljšalo odvajanje vode. Rožmarin potrebuje apnenčasta tla (idealno bogata s kalcijem) z izjemno dobro drenažo, tako da po tleh posujte velik prod ali kose opeke, s čimer se boste izognili presežni vlagi.
Temperatura
Kot smo že omenili, je rožmarin rastlina toplega podnebja in ima rada sonce. Kljub temu pa uspešno prenaša tudi nizke temperature in mraz. Pozorni moramo biti, če mraz spremlja veter, ker ga lahko močno poškoduje. Pri temperaturah, nižjih od 15ºC rastlina zmrzne.
Rožmarin bo dobro rasel, če ga posadite ob zid, ki je obrnjen proti jugu ali jugozahodu. Mlade rastline je med zimo vseeno bolje prenesti v zaprt prostor. Če grm spomladi deluje požgano, ga je potrebno skrajšati do zdravih delov.
Gojenje
Način nege rožmarina je odvisen tudi od področja, na katerem ga vzgajamo. Pri vzgoji v notranjosti države ga je priporočljivo vzgajati v cvetličnih loncih, da ga lahko pred pojavom prvega mraza umaknemo v zaprt prostor. Na Primorskem pa je pomembno, da mu omogočimo vegetacijo na področjih, kjer je veliko sončne svetlobe in je zaščiten pred prepihom.
Kolobarjenje
Poleg rožmarina lahko sadimo zelje, cvetačo, ohrovt, kolerabo, brokoli, itd. Aromatične začimbne rastline (kot je rožmarin) na vrtu izboljšajo pogoje rasti zelenjave. S svojim intenzivnim vonjem odganjajo škodljivce, nekatere pa nase pritegnejo škodljivce in s tem zaščitijo zelenjavo.
Zalivanje
Rožmarin je potrebno zalivati redno in enakomerno. Poleti med vročino je priporočeno zalivati 1-2-krat dnevno, vendar je potrebno paziti, da ne pretiravate, saj lahko sicer pride do gnitja korenin in propada rastline.
Rožmarinu ustreza vlažen zrak, zato ga lahko ob pomanjkanju vlage, popršite. V prvih dveh tednih rožmarin potrebuje več vode, da se lahko dobro ukorenini. Za tem bo, če raste na prostem, svoje opravil dež.
Zaradi odpornosti na sušo, bo rožmarin preživel, tudi če ga dolgo časa ne zalijete. Omogočite mu dobro drenirana tla, saj mu ne ustreza prehitro izsuševanje tal.
Gnojenje
Ta zimzelena rastlina nima posebnih zahtev glede gnojenja. Če mu dodate malo humusnega substrata pri sajenju, mu zadošča za dlje časa. Vendar pa ga je potrebno v prvem letu vzgoje dvakrat dognojiti. Prvič aprila s 100 do 150 kg/ha dušikovega gnojila. Drugič je potrebno gnojenje ponoviti že v maju. V kasnejših letih vegetacije dognojujemo po potrebi (v odvisnosti od tal) in uporabimo mineralno NPK gnojilo (200 kg/ha).
Razmnoževanje
Rožmarin lahko razmnožujemo na 3 načine:
- z delitvijo korenin
- s potaknjenci
- s semeni
Razmnoževanje s semeni
je standardna metoda sejanja semen neposredno v zemljo ali s klitjem.
Razmnoževanje z delitvijo korenin
Vejice postavimo v zemljo, brez da bi jih ločili od matične rastline. Z dela, ki bo položen v zemljo, je potrebno odstraniti liste, preostanek pa pustiti, da raste. Vejico je potrebno pritrditi v zemljo, da se ne privzdiguje. Nadaljujemo z običajno nego in zalivanjem. Čez čas, ko bo vejica razvila korenine, jo ločimo od matične rastline ter posadimo na drugo mesto.
Razmnoževanje s potaknjenci
Najbolj priljubljen in najlažji način razmnoževanja rožmarina je s potaknjenci. Mlado vejico rožmarina, ki še ni do konca olesenela, odrežemo. Enoletne vejice je lažje rezati in se hitreje ukoreninijo, stare veje pa težje razvijejo korenine in je proces ukoreninjenja počasnejši. Za potaknjence izberite vejice dolžine 8-10 cm. Z rahlim potegom odstranite liste s spodnje tretjine vejice. Del, ki je brez listov, postavite v biostimulator (npr. raztopina medu), ki bo spodbudil hitrejše oblikovanje korenin.
Tako pripravljeno vejico postavite v kozarec z vodo in pustite stati na sončnem mestu. Vsakih 4-5 dni v kozarcu zamenjajte vodo. Ko razvije korenine, lahko vejico presadite na želeno mesto. Najbolj optimalna temperatura za ukoreninjenje rožmarina je 18°C.
Nega
Za uspešno in pravilno rast rožmarina je potrebno pravočasno obrezovanje ter zaščita pred boleznimi, škodljivci in plevelom.
Obrezovanje
Za obrezovanje rožmarina je optimalno obdobje zgodnja pomlad, ni pa nujno. Oblikovanje je preprosto. Če želimo obdržati nizek grm, je potrebno poganjke skrajšati za dve tretjini njihove dolžine. Če bi ga želeli imeti kot nizko ograjo, odrežete polovico, za visoko ograjo pa samo tretjino.
Nabiranje
Ta zimzeleni grm cveti dvakrat letno, v aprilu in septembru. Rožmarin nabiramo v drugem letu vzgoje. Stebla naberemo oziroma odrežemo takoj zjutraj, ko se posuši rosa in preden doseže dnevna temperatura svoj maksimum.
Sušenje
Postopek sušenja ni zahteven, je pa potrebno upoštevati nekaj pravil. Ko rožmarin naberemo, ga je potrebno oprati, nato pa ga razprostremo in damo na peki papirju za 10 dni v hladilnik.
Po sušenju ga hranimo v zaprtih vrečkah ali posodah na hladnem in temnem mestu (v kuhinji ali kleti). Iz rožmarina lahko naredimo tudi povezane ali prepletene šopke.
Skladiščenje
Rožmarin je potrebno pravilno skladiščiti, da obdržimo njegov okus, vonj in uporabne lastnosti. Najbolje je, če ga hranimo na hladnem in temnem mestu v dobro zaprti posodi ali vrečki, da ni izpostavljen vlagi, saj ta povzroči plesen. Sveže in posušene rastline hranimo na isti način, edino posušene imajo daljši rok trajanja.
Bolezni
Rožmarin je dokaj močna rastlina, ki se lahko ubrani pred številnimi boleznimi in škodljivci. Vendar pa ti lahko napadejo rastline, ki so iz katerega koli razloga šibkejše ali pod stresom. Najpogostejša težava pri rožmarinu so pogoji tal, na katerih raste, čeprav lahko rastlino uničijo tudi škodljivci in glivice. V nadaljevanju navajamo nekaj najpogostejših težav.
Stres zaradi vode
Nekajkrat smo že omenili, da rožmarin ne prenese preveč vode in da namočena tla počasi ubijajo rastline. Rožmarinu bolj ustrezajo suha tla ob zmerni vlagi.
Zimske razmere
Če rožmarin slučajno ujame mraz, ga lahko uniči, vendar zmrznjenosti rastline ne boste opazili do pomladi, ko bo začela temperatura naraščati. Posledica mraza je izgubljanje barve, sušenje in lomljivost vejic. Če se je ohranila še kakšna zdrava vejica, vse okoliške poškodovane poganjke odrežite in rastlina si bo opomogla.
Glivične bolezni
Glivične bolezni se pojavijo zaradi mokrih tal. Phytophthora spp povzroči gnitje korenin, stebla pa rumenijo in se sušijo. Spodnji del stebla in korenina postaneta mehka in imata neprijeten vonj. Rastlino lahko rešimo s prestavljanjem, če korenine niso popolnoma poškodovane.
Škodljivci
Na rožmarinu se lahko pojavijo različni škodljivci, ki se z njim prehranjujejo. Če ni škoda prevelika, si bo rožmarin v glavnem opomogel. Žuželke za seboj puščajo belo sluz, ki spominja na slino. Rastlino poškropite z močnim curkom vode, da odstranite ostanke žuželk. Uporabite lahko tudi insekticidno milo. Rastline poškropite nekajkrat dnevno, da odvrnete muhe in njihove ličinke.
Belih mušic se lahko iznebite s pomočjo rumenih lepljivih pasti.
Uporaba
Rožmarin lahko uporabljamo na številne načine: kot začimbo, osvežilec omar, avtomobilov ali kjerkoli drugje. Pomembna je tudi njegova uporaba pri zdravljenju.
Kulinarika
Z rožmarinom lahko jedi začinite na različne načine. Pogosto se uporablja tudi kot eterično olje.
Krompirju, pečenemu na olivnem olju, lahko dodate tudi sveži rožmarin. Kot začimbo pa ga lahko uporabite v različnih marinadah, še posebej pri pripravi mesa in rib.
Mešanica začimb "Provansalska zelišča" poleg origana, majarona, šetraja in timijana vsebuje tudi rožmarin.
Če imate radi eksotično hrano in vonje, poskusite združiti nezdružljivo. Jabolka in čokolada se odlično ujemajo z rožmarinom.
Medicina
Če ste opazili, da vam peša spomin, v prostor, kjer se največ zadržujete, postavite rožmarin. Pomaga pri menstrualnih krčih, glavobolu in uspešno sprošča mišice. Rožmarin znižuje raven kortizola (hormon, ki se sprosti pri stresu). Rožmarinovo olje lahko uporabite pri masaži lasišča na mestih, kjer se lasje redčijo ali jih ni več. Rožmarin je tudi eden največjih naravnih antioksidantov.
Rožmarinovo eterično olje moramo uporabljati razredčeno (z rastlinskim oljem). Pomaga pri šibki cirkulaciji (lahko se uporablja pri masaži), pri koži, ki je nagnjena k aknam in mozoljem, prhljaju, itd.
Rožmarinov čaj lahko uporabljate za hujšanje, rast las in izboljšano cirkulacijo.
Zanimivosti
Rožmarin je bil priljubljena rastlina skozi vso zgodovino. Grški in rimski bogovi so bili ljubitelji rožmarina. Grški učenci so si ga dajali celo na glavo, ko so se pripravljali na izpite, saj so že takrat, kot velja še danes, verjeli, da rožmarin spodbuja pomnjenje.
V Angliji je bil rožmarin simbol zvestobe, tako je nastal poročni običaj okraševanja oblačil z rožmarinom.
V starem veku je bil rožmarin posvečen grški boginji lepote in ljubezni, Afroditi.
Rožmarinovo vino lahko priprave tako, da odstranite mladike in jih prelijete z belim vinom. Čez nekaj dni zmes precedite in dobili ste rožmarinovo vino, ki stimulira možgane, izboljšuje cirkulacijo in delovanje želodca ter odpravlja glavobol.
Foto: Hans / Pixabay
Dodaj odgovor