Origano (lat. Origanum vulgare) je rastlina, ki je dobro znana vsem zaradi dejstva, da se uporablja kot začimba za splošno priljubljeno pizzo. Je večletna zelnata rastlina iz družine Lamiaceae, oziroma ustnatic.
Znan je pod številnimi imeni in sodi med najbolj priljubljene začimbe. Kot sestavina se najde tudi v čili omaki. Uporablja se lahko v sveži ali posušeni obliki. V obeh oblikah se uporablja tekom celega leta. Iz origana se naredijo prehrambni dodatki in zdravilno olje.
Stari Grki so origano povezovali s srečo. Tudi njegovo ime izvira iz grških besed "oros", kar pomeni "gora" in "ganos", kar pomeni radost. S povezovanjem se dobi naziv "gora sreče", kar je smiselno, glede na to, da origano raste in s svojim videzom polepša sredozemske hribe. Grki so prvi začeli uporabljati origano. Verjeli so, da ga je ustvarila boginja Afrodita. V srednjem veku je bil uporabljan kot zdravilo in je tako prispel celo do Kitajske. Potem so to raznovrstno rastlino začeli uporabljati tudi v preostalem delu Evrope in v severni Afriki.
Origano ima pokončno steblo in značilne zelene okrogle liste, ki rastejo iz njega. Listi so dlakavi, drobni in ne večji kot 5 cm v dolžini in širini. Cvetovi so dvospolni, rožičasti in vojolični, gosto zbiti na vrhovih stebel ter s prašniki , ki kukajo iz njih. Cvetovi so tudi užitni. Cvetijo v obdobju od junija do julija in ustvarjajo milimetrske rdečkaste plodove. Origano se sadi širom sveta, vendar se najpogosteje najde v Evroaziji. Obožije sonce, vendar ga ne motijo niti rahlo osenčena mesta. Uspešno raste tako na suhih kot na vlažnih tleh.
Sorodniki
Vrste
Iz dejstva, da se origano goji v posodah, na travnikih, zunaj ali notri, izhaja, da gre za zelo razširjeno rastlino. Zaradi tega obstajajo številne vrste, ki se vežejo na določena geografska območja.
Rod Origanum vsebuje 45 vrst, 6 podvrst in 3 sort. Vsaka izmed njih ima poseben videz, okus in intenziteto okusa.
Majaron (lat. Origanum majorana) se pogosto uporablja kot zamenjava za origano, vendar gre za dve različne rastline, čeprav prijajata iz iste družine. Majaron je zelo podoben origanu, toda origano ima močnejšo in ostrejšo aromo.
Nepisano pravilo pravi: Čim višja je temperatura in čim dlje origano ostane na močnem soncu, tem močnejša in ostrejša bo njegova aroma (slednje velja pod predpostavko, da imate pravo vrsto origana).
Nekatere rastline poimenujemo z imenom "origano", čeprav ne gre za pravi origano. Takšen je, na primer, Kubanski origano (lat. Plectranthus amboinicus). Nekatere vrsrte origana se gojijo kot okrasne rastline in so skoraj brez okusa.
Origano je hermafrodit in kritosemenka, ki sodi med ustnatice. Njegove glavne vrste so "Origanum oniotes", "Origanum heracleoticum" in "Origanum vulgare".
Grški origano
Grški origano (lat. Origanum vulgare hirtum) je najbolj razširjena vrsta origana. V trgovinah običajno kupujemo prav to vrsto. Njegovi cvetovi so beli in, če zdrgnemo dva lista drug z drugim, se bo začutil močan vonj. Listi so dlakavi in temnozelene barve. Ta rastlina se le redkoma uporablja za dekorativne namene.
Grški origano raste okrog 60 cm v višino in okrog 46 cm v širino. Po petem letu izgublja svojo aromo. Trgatev je možna potem, ko rastlina preseže 15 cm višine in preden se sredi poletja pojavijo cvetovi. Zelo je odporen, saj uspeva na suhih tleh in vročih temperaturah. Obožuje rahlo alkalna tla, ki dobijo veliko sončne svetlobe. Seme grškega origana klije čez približno dva tedna. V času žetve je zaželjeno obrezati vsako rastlino, s čemer se spodbuja rast novega grma. Po cvetenju listi postanejo grenki.
Zlati origano
Zlati origano (lat. Origanum vulgare ‘Aureum Crispum‘) je svoje ime dobil po barvi listov. Listi zlatega origana so zlate ali močno rumene barve, cvetovi pa rožičaste in vijolične barve. Užiten je in ima močan okus.
Vzdrževanje je zelo preprosto. Posebej ga radi imajo ljudje, ki nimajo velikih dvorišč, saj ga lahko posejejo kjerkoli. Rabi veliko sonca tekom celega leta, vendar bo cvetel tudi v primeru, če ne bo kopan v sončni svetlobi. Potrebuje zmerne količine vode. Njegova korenina se ne bo širila tako, kot pri drugih vrstah origana, vendar kljub temu lahko naraste do 1m v višino in 4m v širino. Priporočljivo jih je obrezati zgodaj poleti. Po tem se obrezani deli posušijo in se uporabljajo v kuhinji.
Sirski origano
Sirski origano (lat. Origanum syracum) ima lep videz in je zelo okusen. Ta vrsta ne tolerira hladnih temperatur. Lahko naraste čez 1m v višino.
Ta rastlina je del priljubljene bližnjevzhodne mešanice začimb z imenom Za‘atar. Raste hitro in dokaj zgodaj začne s proizvodnjo sivkastih listov, ki se lahko nabirajo takoj in tekom celega poletja. Gre za vrsto, ki privlači številne žuželke, če ji dovolite, da popolnoma razcveti.
Liste je najboljše trgati zgodaj, saj kasneje potemnejo in dobijo slabši okus. Raste v višino ter preferira nevtralna in alkalna tla. Obožuje visoke temperature in sušo. Načeloma boljše uspeva na odprtem kot v posodah.
Okrasni origano
Okrasni origano je sestavljen iz več vrst. Ni zelo okusen in se zato goji kot okrasna rastlina. Težko ga je uničiti, saj je zelo odporen na bolezni in na razne živali, ki bi lahko škodile nekaterim drugim rastlinam. Njegovi cvetovi so raznoliki in varirajo od rožičaste in vijolične, preko zelene, pa vse do bordo barve. Na vrhovih imajo sivo-modro barvo.
Nekatere izmed podvrst okrasnega origana so "Hop-flower", "Dittany of Crete", "Amethyst Falls", "Aureum", "Heiderose", "Compactum", "Pilgrim" in "Kent Beauty". Ne marajo vročih temperatur, vendar imajo radi svetlobo. Okrasni origano preferira rasti v suhi zemlji. Če se temperatura preveč zniža, ga raje vnesite v hišo.
Kubanski origano
Kubanski origano (lat. Plectranthus amboincicus) ni pravi origano, vendar diši, kot da bi bil. Raje raste v posodah, na suhih mestih.
Aroma te vrste je zelo močna in se ne sme pretiravati, če se uporablja kot začimba. Listi so svetle barve, zeleni in obrobljeni z zobci. Cvetovi so lahko beli, rožičasti ali vijolični. Rastejo v skupinah, enako kot večina vrst origana. Gojijo se lahko v hiši ali na odprtem. Iz listov se naredi olje.
Raste do 45 cm v višino in pogostokrat pade kot trdoleska. Zato ga ljudje gojijo v visečih kozarcih in posodah. Najboljše je to vrsto hraniti v senci, saj močna svetloba lahko zažge njegove liste. Obožuje vroče in suhe podnebne pogoje ter raste spomladi in poleti. Potrebuje vodo enako kot vsaka druga vrsta, le da njegova korenina ne mara odvečne vlage. Zato je drenaža izjemno pomembna, kar velja za vse vrste origana. Zaželjeno ga je saditi v posode, ki se lahko premeščajo in umikajo neposredni svetlobi.
Mehiški origano
Mehiški origano (lat. Poliominthta maderensis) ima dve podvrsti - evropsko (lat. Origanum vulgare) in mehiško (lat. Lippia graveolens).
Mehiška ima močnejšo aromo in rahel okus po limoni. Ustrezajo ji različna podnebja, vendar vedno živi samo eno leto. Gre za enoletno rastlino, ki jo ubije prvi mraz. Lahko naraste do enega metra v višino in širino. Rada ima močno sonce in rabi veliko prostora, ker se hitro širi. Potrebuje zmerne količine vode.
Če se uporabljajo za kuhanje jih je potrebno zasaditi v večjih količinah. Idealen čas za trgatev je prav ko se cvetovi začnejo oblikovati. Trgatev je potrebno zaključiti pred prihodom hladnejšega vremena.
Italijanski origano
Italijanski origano (lat. Origanum x majoricum) ponavadi raste en meter v širino in višino. Listi so nežni in zeleni, cvetovi so pa beli ali rožičasti. Predpostavlja se, da je ta vrsta dobljena z mešanjem majarona (lat. Origanum majorana) in origana (lat. Origanum vulgare).
Sajenje
Origano se lahko sadi v posode in v dvorišče. Lahko je izpostavljen svetlobi, lahko mu pa bolj ustreza senca. Vse je odvisno od vrste origana, ki jo imate.
Čas sajenja
Origano lahko gojite s sajenjem iz semena, z deljenjem ali z rezanjem iz zdrave rastline. Če gre za sajenje iz semena je potrebno seme posaditi na odprtem, približno šest tednov pred zadnjim spomladanskim mrazom. Če sadite ali presajate mladico ali majhno rastlino, morate biti pozorni, da bo temperatura tal vsaj 20oC. Po zadnjem spomladanskem mrazu lahko kadarkoli posadite seme v dobro drenirana tla.
Sejenje
Semena origana ni potrebno pokrivati z zemljo. Namesto tega jih preprosto poprskajte z vodo in pokrijte posodo s plastiko. Postavite jo na sončno mesto, kot je na primer okno. Semena origana običajno vzklijejo v roku enega tedna. Seme se ponavadi s sejalkami seje v odprta tla. Gojenje iz semena ni smiselno, če pred tem ni zagotovljeno namakanje z drobnimi kapljicami vode.
Sajenje sadik
Origano se pogosto vzgaja v sadikah. Za gojenje v vrtu je bolj praktično gojiti sadike, da bi dobili rastline, ki jih je lahko vzdrževati. Seme uporabljamo za gojenje sadik, sadike se pa proizvajajo v hladnih gredah. Sadi se na globino 0,5 cm v vrste, med katerimi je treba pustiti okrog 20 cm razmika.
Gojenje na vrtu
V mesecu maju so sadike pripravljene za presajanje na odprta tla. Tla se prekopajo, odpravi se plevel (če obstaja) in se sadi na globino do 1,5 cm z upoštevanjem 40 cm razmika med vrstami.
Gojenje v rastlinjaku
Origano bo v rastlinjaku rasel brez težav, saj ima rad svetlobo. V rastlinjake se sadi zgodaj spomladi ali pred zimo.
Gojenje v posodah
Origano lahko posadite tudi v kozarce ali druge posode, toda morate biti pozorni na dejstvo, da različne vrste dosegajo različne velikosti. To pomeni, da majhni kozarci ali lonci lahko hitro postanejo premajhni za nekatere rastline. Pomembno je zagotoviti dobro drenažo, ker origano preferira suho zemljo. Kozarce je treba napolniti s plodno zemljo.
Tla
Preporočljivo je izbrati suha, zmerno plodna in ohlapna tla. Origano posadite na dobro drenirana tla, saj rastlina pravzaprav boljše raste v zmerno plodnih tleh. Zato sploh ni potrebno gnojiti ali dodajati kompost. Origano ni zahtevna rastlina. Začel bo rasti tudi brez vaše pomoči, celo na suhih travnikih, ob gozdovih in poteh do 1800 m nadmorske višine.
Podnebje
Rastlina bo lahko rastla tudi znotraj hiše, vendar rabi veliko svetlobe. Aroma origana bo močnejša, če bo postavljen zraven okna, ki je izpostavljeno neposredni sončni svetlobi. Potrebuje tudi veliko količino toplote, ki varira glede na vrsto, ki ste jo izbrali. Obožuje sredozemsko podnebje. Je zelo odporen in ga zato ne motijo niti malo hladnejši pogoji.
Gojenje
Najpomembnejše, kar lahko omogočimo origanu je velika količina sončne svetlobe. Origano je zahvalna rastlina, ki regulira samo sebe.
Kolobarjenje
Origano se lahko posadi zraven katere koli druge rastline. Glede na to, da zavrača žuželke, je zelo verjetno, da bo zaščitil tudi ostale rastline v okolici.
Zalivanje
Origano ne potrebuje pretiranega zalivanja. Lahko ga zalivamo le, ko so tla popolnoma suha na dotik.
Gnojenje
Origano je najboljše posaditi na mesto, kjer je prej rastla neka druga rastlina. Ni nujno, vendar lahko uporabljate dodatna dušična ali mineralna gnojila. Količina je odvisna od velikosti rastline. Gnojilo se nanaša zgodaj spomladi in po trgatvi. Gnojenje sploh ni potrebno, če se origano vzgaja za dekorativne namene.
Razmnoževanje
Origano je hermafrodit, kar pomeni, da ni potrebno skrbeti za razmnoževanje rastline. Zelo privlačen je čebelam, ki pripomorejo k hitrejšemu in učinkovitejšemu razmnoževanju. Razmnožuje se vegetativno in s semenom.
Nega
Svoji rastlini lahko pomagamo s okopavanjem, kultiviranjem, zalivanjem in dohranjevanjem. Plevel se odpravlja spomladi ali jeseni. Zemljo hkrati okopavamo in plevimo. Namakamo v juliju in avgustu (po trgatvi).
Vzdrževanje nasadov
Origano se lahko vzdržuje do 5 let. Za sajenje na isto površino je potem treba počakati še vsaj 5 let, ker po petih letih razvoja rastlina oleseni in njen plod začne izgubljati aromo. Odrasle rastline origana same nadzorujejo svoj plevel.
Obrezovanje
Rastlino je treba redno obrezovati, ker raste precej hitro. Sam postopek ni težaven, saj so tudi plodovi origana zelo okusni. Zaželjeno jih je skrajšati na 5 cm, potem ko presegnejo 15-20 cm višine. Na ta način se spodbuja tudi bočna rast rastline. Če se cvetovi pojavijo že prvo leto, jih je najboljše umakniti zato, da bi rastlina lahko nemoteno širila svojo korenino.
Nabiranje
Origano se lahko nabira največ trikrat letno. Če potrebujemo manjšo količino je dovolj povleči z roko od vrha do konca stebla. Tako bomo imeli zadosti svežega origana. Po drugi strani bo tudi steblo ostalo golo in ga bo lažje obrezati.
Trgatev je treba opraviti pred cvetenjem, najraje ročno.
Ustrezen čas trgatve je ob sončnem vremenu tekom avgusta in ob koncu septembra/začetku oktobra. Sam postopek se opravi največ tenden dni po padcu cvetov, še posebej, če bomo seme uporabljali za novi nasad origana.
Sušenje
Pridelek se potem suši, naravno ali v sušilnici. Če nimamo sušilnice, v kateri bi se origano sušilo na temperaturi 45oC, je povsem dovolj, če ga držimo na temnem in prezračenem mestu.
Semena se nabirajo v septembru. Posušeni origano ima boljšo aromo v primerjavi s svežim. Nabrani origano lahko spletemo in ga obesimo "z glavo navzdol" ali ga položimo na papir, s tem, da ga v tem primeru moramo vsak dan obračati.
Za sušenje potrebuje okrog 2 tedna. Potem bo, logično, ostalo manj proizboda kot prej. Stebla se odvržejo. Ko je dovolj suh začne pokati in postane zlahka zlomljiv.
Skladiščenje
Sveži origano je treba izkoristiti v roku enega tedna po trgatvi. Hranimo ga v hladilniku. Če je umazan ga je treba pred skladiščenjem umiti. Sušeni origano je najboljše pustiti v izvirni obliki, da bi obdržal svojo optimalno aromo.
Cvetovi in listi se po sušenju hranijo ločeno. Lahko se uporabljajo dve leti, pod pogojem, da se hranijo v trdno zaprti stekleni posodi. V vsakem primeru je origano najboljše izkoristiti v roku šestih mesecev do enega leta.
Bolezni
Origano je rastlina, za katero človeku ni potrebno veliko skrbeti. Enako velja tudi za bolezni. Zelo redko zboli, vendar ga vseeno nekatere zadeve lahko poškodujejo.
Glivice
Najpogostejši povzročitelji problemov na origanu so glivice. Le-te obožujejo vlažne pogoje, kjer ni dovolj svežega zraka, ki bi cirkuliral okrog rastlin. Zato je zelo pomembno pustiti dovolj razmika med njimi in jih redno obrezovati.
Glivice lahko povzročijo tudi gnitje korenin ali listov. Če začnejo gniti starejši listi v sredini rastline, potem je edino zdravilo odpravljanje in uničenje celotne rastline, s čemer se preprečuje širitev bolezni.
Če listi spremeniho barvo iz zelene v rjavo ali črno, je spet edina rešitev uničenje rastline. Še enkrat omenjamo, da mora miniti nekaj let preden se origano ponovno zasadi v isto zemljišče, v katerem je prej rastel.
Rja
Rja je tudi glivična bolezen, ki se včasih pojavi. Širjenje bolezni lahko omejimo, če jo pravočasno opazimo in umaknemo obolele dele. Nikoli ne smemo kompostirati rastlin, ki smo jih umaknili zaradi bolezni.
Škodljivci
Škodljivci origana niso številčni, vendar še vedno obstajajo.
Grinje
Grinje (pajki) so vsiljivci, ki sesajo sok iz rastlin. V najslabšem primeru lahko popolnoma uničijo rastlino. Ponavadi so rumeni ali zeleni, lahko so tudi rožičaste, čene, rjave ali rdeče barve. Če se je pojavila kakršnakoli sprememba barve, če so se listi začeli sušiti in padati ali če opazite pajčevino izpod listov je precej verjetno, da je rastlina pod napadom prav teh pajkov.
V rastlinjakih se razmnožujejo hitreje kot sicer in vsakih nekaj tednov ustvarjajo nove naraščaje. Najpogostejša vrsta grinj, ki napada različne rastline, je Tetranychus urticae. Najboljša rešitev tega problema je zagotoviti, da v vašem vrtu ali dvoru živijo naravni sovražniki pajkov.
Listne uši
Listne uši so minijaturna bitja, ki se hranijo s sesanjem soka iz rastlin. Možno se jih je rešiti če niso zelo številni, sicer so sposobni uničiti celotne nasade. Zelo hitro se razmnožujejo. Najboljši način, da se jih rešite je če posadite rastline, ki jim bodo zanimivejše (kot je na primer marjetica) in ki privlačijo tudi njihove naravne sovražnike. Drugi način je izpiranje z ekstremno močnim curkom vode, usmerjenim k zajeti rastlini. Postopek se mora ponavljati vsak dan.
V ekstremnih primerih je treba v boju proti tem vsiljivcem uporabiti kemijska sredstva v velikih količinah. Radi prebivajo na prašnih rastlinah.
Rudarji listov
Leaf miners ali rudarji listov so majhne ličinke, ki jedo liste in puščajo luknje na njih. Njihova jajčeca so bela in jih je ponavadi večje število na enem mestu - izpod listov. Ličinke se potem pretvorijo v odrasle muhe, ki ne živijo na listih.
Rudarji listov se lahko odstranijo ročno. Za preprečevanje njihovega prihoda je pomembno, da rastlina pravilno raste ter da se redno reže. Grizljane liste je nujno treba uničiti.
Tripsi
Tripsi ali resarji so žuželke, ki naredijo, da listi izgledajo, kot da bi bili srebrne barve. So zelo majhni (1,5 mm) in prenašajo virusno okužbo, znano kot "virus pegavega paradižnika". Te žuželke ponavadi napadajo nasade čebule, česna in žita. Zaradi teh žuželk je priporočljivo izogibati se sajenju v bližini nasadov zgoraj omenjenih kultur, ki jih resarji običajno napadajo.
Uporaba
Uporabnost origana je široka, glede na to, da gre za zelo koristno in razširjeno rastlino.
Ozimnica
Kulinarika
Origano se od nekdaj uporablja v kulinariki. Lahko se uporablja v posušeni ali sveži obliki. Številni recepti vsebujejo origano. Priporočljivo je drobljenje origana z nožem s ciljem odstranjevanja sier rahlo grenkega okusa svežega origana.
Stebla origana se ne uporabljajo v kuhinji, razen če se dodajo za pospešitev okusa, toda se potem morajo umakniti iz jedi.
Običajni začimbni partnerji origanu so česen, timijan, bazilika, čebula, peteršilj in olivno olje.
Italijanska kuhinja je brez origana nepredstavljiva, vendar ni edina. Origano je ključna sestavina v paradižnikovih omakah in na pizzah, omakah za pizzo in zelenjavnih jedeh. Uporablja se tudi kot ojačevalec okusa mesa z žara.
Medicina
Olje origana ima antimikrobne, antifungalne in antivirusne učinkovine. Vsebuje tudi snovi, ki imajo antioksidativne in protivnetljive učinkovine. Origanovo esencialno olje se uporablja namesto komercialnih antibiotikov pri organski reji piščancev.
Čaj in olje iz origana se uporabljata kot naravno zdravilo proti prebavnih motnjah, kašlju, alergijah, artritisu in za spodbujanje menstruacije. Priporočljivo se je izogibati večjim količinam tekom nosečnosti. Pomembno je vedeti, da ima origanovo olje lahko nasprotni učinek, če se pomeša z antidijabetičnimi zdravili ali z antikoagulansi. Ne sme se jemati pred operacijami, ker povečuje tveganje izkrvavitve.
Nekateri ljudje origano kadijo, vendar je priporočljivo pozorno doziranje, ker je močan sedativ. Zdravejša opcija je pitje origanovega čaja.
Zanimivosti
Origano se je tekom Elizabetanskega obdobja uporabljal za skoraj vse namene. Uporabljal se je za spodbujanje občutka sreče in dobrega zdravja, v čarovnijah za srečo, zdravje, zaščito in za ljubljene osebe. Nosili so ga tudi tekom spanja za dober san.
Origano se ni uporabljal v ZDA vse do obdobja po Drugi svetovni vojni. Vojaki so ga odkrili tekom prebivanja v Italiji in so ga pogrešali po povratku domov.
Stari Grki so verjeli, da se origano lahko uporablja kot protistrup. Uporabljali so ga tudi za zdravljenje draženja kože, okužb in konvulzij. Verjeli so, da krave, ki pasejo na poljih z origanom, imajo okusnejše meso. Origano so jemali pred spanjem zato, da bi sanjali ljubljeno osebo.
Origano vsebuje velike količine kalcija in železa. Vsebuje tudi več antioksidantov kot borovnice, jabolka in pomaranče.
Foto: photosforyou / Pixabay
Dodaj odgovor