Rž (lat. Secale cereale) je vrsta žita, ki raste v severnih krajih, v katerih se ostale žitne vrste ne morejo gojiti ali slabo uspevajo. Verjame se, da so rž najprej gojili na območju današnje Turčije in Afganistana, kjer raste v naravi.
Ljudje so dolgo časa menili, da je rž pravzaprav plevel. Po bioloških in morfoloških lastnosti je podoben pšenici. Njuna skupna značilnost je pomanjkanje zunanje zaščitne plasti zrna, zaradi česar se lahko uporabljata tudi brez predelave.
Korenina rži ima močno sesalno moč. Sestavljena je večinoma iz 4 primarnih in več sekundarnih korenin. Lahko prodre tudi do 2,5 m v tla. Ima votlo steblo, oziroma bil, zaradi česar je nagnjena k poleganju. Raste od 60 do 200 cm v višino, obložena je z voščeno prevleko v vijoličnem odtenku in je poraščena z drobnimi dlačicami. Ima dolgo obdobje klasenja, cvetenja in plojenja, vendar se klasenje prične precej zgodaj.
Oprašuje se s pomočjo vetra. Klas dosega 10 - 15 cm dolžine. Ima podolgovato in na površju zgubano zrno z izraženo brazdo v sredini. Barva varira od zeleno-modre in rumenkaste do vijolične. Vegetacijsko obdobje traja okoli 280 dni, teža 1.000 semen je približno 40 g, a hektoliterska teža dosega do 70 kg.
Na začetku se je uporabljala samo kot živalska krma. Danes ima široko uporabnost v prehrambni industriji: od proizvodnje moke, vse do piva in viskija. Uporablja se tudi pri proizvodnji kisa. Najpogosteje se seje na gorskih, hribovitih in hladnih območjih. Največ zasejanih površin z ržjo v Evropi imata Avstrija in Nemčija. Na večji nadmorski višini se seje na začetku septembra, v nižinah pa na koncu septembra in začetku oktobra.
Sorodniki
Vrste
Obstajata dve obliki rži - ozimna in jara, ki se na trgu pojavijo v diploidnem in poliploidnem sortimentu. Poliploidne sorte imajo bolj bujne vegetativne organe in zrna ter boljše pekovske lastnosti, diploidne pa boljšo sposobnost roščenja.
Jara rž
Najpogostejše sorte jare rži so Karlhulder in Petkus. Največji delež površin pod ržjo je zasejanih z ozimno obliko, ki ima diploidne in polipleidne sorte. Diploidne se uporabljajo za zeleno krmo zaradi večje listne mase in nežnega stebla, pri čemer se mešajo z metuljnicami. Njihova značilnost je odpornost na zelo nizke temperature.
Ozimna rž
Kot najboljše sorte diploidne ozimne rži so se izkazale: Beaulieu, Dankowskie Diament, Eho-kurz, Gepard-Uh 9, Kustro, Marder. Najboljše sorte poliploidne ozimne rži, ki se sejejo zaradi dobrih pekovskih lastnosti, so: Conduct, Eksprit, Tetraploidna Okta, Tetraploidni Petkus, Seversky, Chulpan, Tatarskaya 1, Verasen.
Seversky - raste do višine 140 cm in ima dobro razvit koreninski sistem. Dozori v povprečju čez 285 dni. Zanj je značilna odpornost na sušo, nizke temperature in razne bolezni (plesen, pepelnica, rja). Kalivost zrna je 92%, vsbnost beljakovin je 12%, masa 1.000 semen znaša 35,1 g.
Chulpan - odporen na poleganje, zaradi prožmega stebla, ki lahko naraste do 130 cm v višino. Odporen je na sušo in nizke temperature, delno tudi na bolezni. Masa 1.000 semen je 20 - 30 g.
Tatarskaya 1 - vetetacijsko obdobje traja 315 do 340 dni, naraste do 115 cm v višino. Značilna je povprečna odpornost na bolezni, nizke temperature in sušo. Masa 1.000 semen je 37 g.
Verasen - dozori čez 305 - 310 dni. Naraste do 140 cm v višino. Odporna je na vlago, sušo in nizke temperature. Masa 1.000 semen je 45,3 g, vsebnost beljakovin se giblje med 11,9% in 12,5%.
Setev
Setev se opravi s sejalnicami v vrste, na razdalji od 10 do 12 cm. Na kvadratni meter se lahko zaseje 350 - 450 rastlin, kar predstavlja 100 - 250 kg semena na hektar.
Sorte ozimne rži se sejejo od konca septembra do sredine oktobra na globino 1-2 cm v predhodno pripravljena tla. Norma setve je 200 do 300 kalivih semen na m2, kar je okvirno 80 - 90 kg/ha. Pridelek lahko gre do 7 t/ha.
Setev sort jare rži traja od 10. septembra do 1. oktobra. Zaseje se 180-220 kg/ha semena na razdalji od 12 do 15 cm. Globina setve je 2,5-4 cm. Pri ročni setvi se uporabi 220-250 kg/ha semena.
Temperatura
Rž uspeva na hladnih območjih. Zato nima velikih zahtev glede temperature. Za kalitev je potrebna temperatura okoli 1°C, za vznik in oblikovanje vegetativnih organov pa 4°C. Oblikovanje generativnih organov in cvetenje se odvija pri temperaturi med 10°C in 12°C, oblikovanje ploda in zorjenje na 16 - 22°C. Rž je zelo odporen na nizke temperature in lahko preživi tudi na -35oC. Najbolj občutljiv je na pojav močnega mraza brez snega, posebej če so tla zelo vlažna.
Zalivanje
Zahteve raži po vodi so manjši kot pri pšenici. Kar se vode tiče, obstajata dve kritični obdobji - jesenja faza roščenja in faza od kolenčenja do klasenja. Če pride do pomanjkanja vode tekom roščenja, se kot posledica pojavi redkejši sklop. Potrebe po vodi so največje v fazi od kolenčenja do klasenja. Nezadostna količina vode v tej fazi lahko povzroči oblikovanje manjšega števila klaskov in cvetov ali motnje pri oblikovanju klasa.
Tla
Rž nima posebnih zahtev glede tipov tla. Lahko uspeva na lažjih, šotastih, težjih in slabo plodnih tlah. Rž tolerira tudi kisla tla, a optimalna vrednost pH je od 5,5 do 7.
Priprava tal za setev
Gojenje s kolobarjenjem ugodno vpliva na pridelek rži, še posebej na revnih tleh, vendar precej boljše prenaša monokulturo v primerjavi z drugimi žiti. Obdelovanje tal pred setvijo se naredi enako kot pri drugih žit, vendar ga je potrebno opraviti pravočasno, da bi se tla lahko ustalila. Primarna obdelava sestoji iz plitvega oranja na globini 15 - 25 cm s katerim se zaorajo tudi mineralna gnojila. Potrebno je 200 - 300 kg/ha dušika NPK 15:15:15. Pri dodatni obdelavi je potrebno uporabljati stroje, ki rahljajo površinsko plast (3 - 4 cm), spodnje plasti pa ostanejo zložene.
Gojenje
Namakanje ni nujno pri vzgoji rži, saj ta nima velikih zahtev glede vode. Potrebno pa je zagotoviti primerno gnojenje. Najpomembnejše obdobje, v katerem je voda nujna je faza roščenja. Z upoštevanjem rokov setve je možno zagotoviti zadostne količine vode skozi nabrano vodo v tleh ali s padavinami.
Kolobarjenje
Najbolj ustrezne predkulture so zrnate stročnice, krmne kulture, oljna ogrščica, sončnica ali druge kulture, ki ne puščajo veliko rastlinskih ostankov in se zgodaj umaknejo z nasada.
Gnojenje
Količina potrebnih gnojil je odvisna od načrtovanega pridelka in plodnosti tal. Na plodnejših tleh je potrebno nanesti le mineralna gnojila. Na lažjih in peščenih tleh pa je zaželjeno dodati hlevski gnoj za izboljšanje plodnosti. Rž ima nižje donose v primerjavi s pšenico. Zato je zahtevano tudi skromno gnojenje. Na povprečno plodnih tleh je za visok pridelek potrebno uporabiti 130 kg/ha dušika ter 80 - 100 kg/ha fosforja in kalija.
Okvirne vrednosti za optimalno gnojenje raži so:
- 300 kg/ha NPK 10-20-30 pri primarni obdelavi tal
- 150 kg/ha NPK 15-15-15 pri dodatni obdelavi tal
- 150 kg/ha KAN-a pri prvi dohrani tekom spomladanskega razvoja vegetacije in v isti količini pri drugi dohrani, ob začetku kolenčenja.
Uporaba fosforja tekom obdelave tal ugodno vpliva na razvoj koreninskega sistema in nadzemnega dela stebla ter povečuje odpornost na stoječo vodo in zimo. Potrebna je pozornost pri določanju količine uporabljenega dušika pri obdelavi tal, saj se v primeru prevelike količine pojavi nevarnost premočnega roščenja, kar znižuje odpornost na nizke temperature in zimske pogoje.
Nega
Nega zasejanih površin z ržjo je ista kot pri pšenici. Potrebna je zaščita pred plevelom in bolezni. Odpravljanje plevela je enostavnejše v primerjavi s pšenico zaradi večje konkurentnosti nad pleveli, k čemu prispevata zgodnejši pričetek vegetacijskega obdobja in višje steblo. Pri tem se uporabljajo, odvisno od vrste plevela, različne aktivne snovi - mekoprop, MCPA, triasulfuron, bentazonn, jodsulfuron, fluoroksipir itd. Najpogostejše med aktivnimi snovmi, ki se uporabljajo za zatiranje bolezni so: propikonazol, tebukonazol, azoksistrobin in karbendazim. Razen tega je pri intenzivni proizvodnji nujno tretiranje z regulatorjem rasti zaradi preprečevanja poleganja.
Žetev
Za čim manjše izbube pri pridelku zaradi razsipanja tekom žetve je rž potrebno požeti že pred polno zrelostjo zrna, zaželjeno po končanju voščene zrelosti in sicer pri vlagi okrog 20%. Po tem je obvezno sušenje. Drugi način žetve je dvofazni, pri katerem se v prvi fazi pokosi na okoli 30 cm višine in se pusti sušiti v odkosih, v drugi fazi se pa požneje s kombajnom. Če ni načrtovano izkoristiti celega stebla rži, se žetev opravi enako kot pri pšenici, le da je potrebno dvigniti heder na višjo raven zato, da bi se preprečila zadušitev delovanja kombajna zaradi kopičenja stebel, ki so višja in prožnejša kot pri pšenici. Če pa je načrtovano izkoriščanje celega stebla, se žetev opravi ročno ali s snopoveznikom, z mlatvijo ali se vrhovi stebel s klasom odtrgajo strojno.
Sušenje
Sušenje raži je enako kot pri drugih žitih. Edina razlika je, mogoče, daljše sušenje zaradi večje priporočene vlažnosti tekom žetve. Lahko se opravi na dva načina - ročno in v sušilnicah. Pri ročnem sušenju se rž pusti na soncu in se občasno meša. Da bi se preprečilo dodatno vlaženje tekom noči, se pokriva s ponjavo. Ta način zahteva precej časa in človeškega dela in zato ni priporočljiv za večje količine. V sušilnicah se spusti ogreti zrak do 40oC.
Skladiščenje
Za pravilno skladiščenje je nujno prevzeti preventivne zaščitne ukrepe. Prostor za skladiščenje mora biti temeljito očiščen od prejšnjih kultur in prahu. Nujno je tudi preprečiti prihod vlage zaradi nevarnosti pojava plesni. Po tem je potrebno prostor tretirati z insekticidi za zaščito pred škodljivci. Rž se pred skladiščenjem pregleda proti škodljivcem. Če so prisotni, je potrebno zrna tretirati pred sprejemom v prostor, pri čem je nujno obrniti pozornost na trajanje karence.
Po odlaganju rži v skladišče se nujno spremlja temperatura in vlaga zraka zaradi pravočasnega preprečevanja pojava škodljivcev in glivic.
Bolezni
Napadi bolezni so pri rži redkejši kot pri drugih žitih. Najpogosteje se pojavijo škrlatnordeča glavnica, žitna progasta rja in rjava rja.
Škrlatnordeča glavnica
Škrlatnordeča glavnica (lat. Claviceps purpurea) je gliva, ki s svojimi sporami okuži klas in prodre globoko v plodnico. Ustvarijo se spore, ki izločajo dišečo lepljivo tekočino sladkastega okusa, ki privlači žuželke. Te potem širijo okužbo naprej, na zdrave rastline. Napad se lahko prepreči z oranjem strnišč.
Žitna progasta rja
Žitna progasta rja (lat. Urosystis occulta) se kaže na steblu v obliki vzdolžnih srebrno-belih prog. Tkivo rastline se v tem delu dvigne in dobi izboklino. Najpogosteje se pojavi v fazi vznika. Okužene rastline imajo sterilne klase. Bolezen se lahko prepreči z dvoletnim kolobarjenjem in z razkuževanjem semena.
Rjava rja
Rjava rja (lat. Puccinia dispersa) je glivica, ki napada rž od vznika do žetve. Na površju lista se pojavijo rdeče uredospore. Najboši zaščitni ukrepi proti tej bolezni so uporaba odpornih sort za setev, kolobarjenje, oranje strnišč in uporaba fungicidov v času klasenja in pred dozorevanjem.
Škodljivci
Pri rži so napadi škodljivcev redkejši v primerjavi z drugimi žiti. Med njimi so najpogostejši žitni brzec, žitni hrošč in žitni strgač.
Žitni brzec
Žitni brzec (lat. Zabrus tenebrioides) je vrsta hrošča iz družine krešičev z velikostjo do 15 mm. Odrasli primerki se pojavijo v času mlečne zrelosti. Tedaj tudi povzročijo največ škode. Hranijo se z zrnjem in grizejo bil pod klasom, ki potem pade na tla. Na začetku septembra samice položijo jajčeca na strnišču. Iz njih se po dveh tednih izležejo ličinke, ki jedo dele lista med žilami, zaradi česar se pojavi kodranje vrhov. S ciljem izogibanja tem škodljivcem se prevzamejo agrotehnični ukrepi, kot so kolobarjenje, intenzivno gnojenje in redno nadzorovanje posevka.
Žitni hrošč
Odrasli samec žitnega hrošča (lat. Anisoplia spp.) se pojavi konec maja ali na začetku junija. Naredi škodo z grizljanjem zrn, najpogosteje na obrobjih posevkov. Prezimi kot ogrc v tleh, kjer se hrani s koreninami rastlin v kolobarju. Številčnost je večja v sušnih leth zaradi tega, ker so v času večje vlažnosti večji tudi napadi entomopatogenih glivic v tleh, ki zatirajo ogrce. Med preventivne ukrepe zaščite štejejo kolobarjenje, oranje ostankov, nadziranje posevka in intenzivno gnojenje. V primeru močnejšega napada škodljivcev je potrebno uporabiti kemična sredstva na osnovi deltametrina, triklorfona in fenitrotiona.
Žitni strgač
Žitni strgač (lat. Oulema melanopus) se pojavi konec marca ali na začetku aprila. Hrošči te vrste jedo listno maso v obliki prog ali trakov. Najpomembnejši preventivni zaščitni ukrep je nadziranje posevkov za pravočasno reakcijo pri pojavu škodljivcev. Če pride do močnejšega napada se uporabljajo kemična sredstva v trenutku, ko se pojavi 25 škodljivcev na m2. Priporočajo se Direkt 10 SC, Fastac 10 SC, Alfa 10 SC, Rotor 1,25 EC, King, Reldan 40 EC in podobno.
Uporaba
Rž se primarno proizvaja kot krušno žito in živalska krma v obliki zrna, moke ali v zeleni obliki, v zmesi z grašico. Razen tega se lahko uporablja ua proizvodnjo alkohola, škroba ali sirupa. Zaradi visoke vsebnosti masti, beljakovin, sladkorjev in vitaminov se uporablja za proizvodnjo visokovrednih izdelkov. Z industrijsko predelavo se lahko dobijo kis, celuloza, lignit in kristalni sladkor. Razen tega se uporablja tudi v proizvodnji papirja.
Ozimnica
Kulinarika
Rž se lahko uporablja tudi v obliki zrn, vendar se običajno uporabi v zmleti, oziroma v obliki moke. Iz ržene moke se pripravi kruh, ki dlje časa ohrani svežino in ima manj glutena v primerjavi z pšeničnim. Rženi kruh se priporoča diabetikom zaradi nižje vsebnosti škroba. Razen tega se konzumirajo tudi rženi otrobi in ržena kaša.
Medicina
Zrno rži je bogato z oglikovimi hidrati (74%), beljakovinami (9,3%), vlakninami in minerali (1,8%), med katerimi so najbolj prisotni železo, kalcij, fosfor, magnezij, mangan in natrij. Najpomembnejši so magnezij, ki sprošča mišice in zdravi lase ter mangan, ki pomaga k regulaciji delovanja ščitnice. Bogat je tudi z vitamini skupin B in E. Rž krepi organizem, spodbudi cirkulacijo krvi in upočasni staranje krvnih žil ter prepreči bolezni črevesja in sklerozo.
Zanimivosti
Vzgoja rži se je začela pozneje kot vzgoja drugih žit, in sicer na območju Zakavkazja in zahodne Azije, kjer raste kot samonikla vrsta. Pred 2.000 let so se začele razvijati številne sorte, prilagojene različnim podnebnim pogojem in se je zato gojenje rži razširilo po celem svetu. Danes se največ proizvaja v Rusiji in Ukrajini.
Švicarski znanstveniki so ugotovili, da konzumiranje rženega kruha poveča raven železa v krvi za 30%.
V starih zapisih stoji, da rž daje moč za vzravnano držo telesa. Ogljikovi hidrati iz rži vplivajo na snovi, ki so pomembne za govor, disanje in držo.
V preteklosti se je rž uporabljala tudi kot materijal za gradnjo. Iz rži so se gradili slamnati pokrovi. Danes se vse več uporablja kot ekološki način gradnje hiš.
Dodaj odgovor