Oljna ogrščica (lat. Brassica napus L.) je zelo pomembna in donosna industrijska rastlina iz družine kapusnic (Brassicaceae). Gojimo jo za pridobivanje olja, ki pomembno za prehrano in industrijsko uporabo. Olje ogrščice ni zelo kakovostno za uživanje, je pa sestavni del industrijskih olj, maziv, bio dizelskih goriv, mil in mnogih drugih izdelkov.
Oljna ogrščica je po vsem svetu pomembna poljščina. Kanada in Kitajska sta vodilni pri pridelavi ogrščice. V Sloveniji jo pridelujejo na 3.400 ha in je manj prisotna, vendar pa je njen pomen v industriji zelo pomemben in letni pridelek znaša približno 8.000 t.
Med cvetenjem oljno ogrščico prepoznamo po rumenih cvetovih, ki lahko zaradi goste posejanosti prekrijejo celotno njivo in je na ta način vrsta jasno prepoznavna.
Korenine so vretenaste oblike in ne prodrejo globoko v zemljo, ampak ostanejo blizu površine. Steblo je dolgo in pokončno. Večji spodnji listi tvorijo rozeto, lističi, ki rastejo proti vrhu, pa so manjši in dlakavi. Plod je v obliki 5 - 10 cm dolgega stroka, v katerem se razvijejo majhna in temna semena, ki so pripravljena za poznejšo setev.
Oljna ogrščica je rastlinska vrsta, ki ne zahteva posebne nege in jo lahko gojimo na zahtevnih ter odročnih področjih, saj dobro prenaša različne vrste podnebja in tal in ne potrebuje dobro prepustnih tal. Prilagodljiva je nadmorski višini in naklonu ter ne zahteva le ravnih površin. Dobičkonosnost ogrščice izvira iz tega, da ne potrebuje posebne nege in je lahko dodaten vir dohodka ter surovin na težje dostopnih ali neizkoriščenih poljih. V nadaljevanju vseeno navajamo nekaj nasvetov, ki lahko pomagajo pripraviti tla za vzgojo oljne ogrščice.
Sorodniki
Vrste
Pri oljni ogrščici so razvili številne hibride s ciljem odstranitve eruka kisline, ki ni primerna za prehrano ljudi. Kislina je izredno škodljiva in vodilne države v pridelavi ogrščice (Kanada in zahodnoevropske države), so prednjačile pri iskanju hibridov, ki bi imeli velik donos in majhno vsebnost eruka kisline. Danes obstaja več razdelitev oljne ogrščice, obstajajo pa vrste kakovosti 0 in 00.
V Sloveniji so zaradi donosnosti zastopane predvsem nemške in francoske sorte ogrščice. Hibridov je veliko in vsako leto odkrijejo nove sorte, ki so bolj odporne proti škodljivcem in boleznim ter dosegajo višje donose. Številne sorte spreminjajo linearno in pogosto prihaja do poskusov križanja tudi zaradi potrebe po boljšem zaslužku. V Sloveniji največ gojijo sorte: Elvira, Korina, Jet Neuf, Oro in Tower.
Elvira
Elvira je nemška sorta kakovosti 0, ki je manj kakovostna, a sprejemljiva za prehrano ljudi. Je eden zgodnejših hibridov in ni zelo odporna na bolezni. Izstopa po visokih donosih in močni vzdržljivosti ter prilagodljivosti. Sorta ima visoko rodnost ne glede na lastnosti tal, v katerih raste. V semenu je visok delež olja, ki pa ni zelo kakovostno.
Korina
Korina je še ena nemška sorta, ki jo gojimo pri nas in jo odlikuje visoka rodnost ter pozna žetev. Sorta je okolju zelo prilagodljiva, vendar nima enakomernega časa zorenja in ni odporna na nekatere glivice, kar lahko kasneje povzroči težave in morebitne izgube pridelka.
Jet Neuf
Jet Neuf je zaradi odpornosti na bolezni in dobrega pridelka najbolj razširjen francoski hibrid ogrščice v Evropi. Ima visoko vsebnost olja in mu ustreza, če ga gosto posejemo.
Oro
Oro je zgodnje spomladanska sorta z nizko vsebnostjo eruka kisline, iz katere so kasneje nastali drugi hibridi. Ta sorta v Sloveniji ni veliko prisotna, a je pomembne zaradi svojih lastnosti (lahko jo sadimo na višjih legah).
Tower
Tower je zelo produktivna vrsta kakovosti 00, saj ima visoko kakovostno olje z zelo nizko ali zanemarljivo vsebnostjo glukozinolatov. Sorta zaradi svoje odpornosti na pozebo in slabe pogoje rasti je zelo priljubljena za množično zgodnjo pridelavo.
Gojenje
Vzgoja in vzdrževanje ogrščice nista zahtevni, saj večinoma temeljita na ustrezni pripravi pred setvijo. Pomembni pa so nekateri koraki, ki lahko pripomorejo k večji rodnosti in kakovosti pridelka
Tla
Oljna ogrščica najbolje uspeva na srednje strukturiranih in dobro odcednih tleh, čeprav ji suha tla ne ustrezajo. Kislost tal, ki jo še prenese je 5,5 - 7 pH. Ogrščica je odporna na slanost, zato jo uporabljajo kot prvi posevek na novo izsušenih nasipih. Ustrezajo ji najrazličnejših pogoji tal, najprimernejša pa so glinasto-ilovnata tla.
Temperatura
Ogrščica je kultura, ki se dobro prilagaja različnim podnebjem, najbolje pa uspeva v toplem in vlažnem podnebju, saj ima rada neposredno sončno svetlobo. Ogrščici je pomembno, da imajo rastline na prostem dovolj prostora za vpijanje sončne svetlobe, zato jo je potrebno posejati z zadostno medsebojno razdaljo. Ogrščica kali pri temperaturi 3 - 5°C, zelo dobro prenaša tudi nižje temperature. Če prezimi, se spomladi obnovi in nadaljuje z rastjo.
Čas setve
Optimalen čas setve je od sredine avgusta do sredine septembra, saj lahko posevek uspešno prezimi in izkoristi talno vlago od jesenskega in zimskega deževja. Prezgodnji posevek lahko prehitro požene in propade pod snegom, poznejša setev pa lahko povzroči pozebo mladih poganjkov.
Kolobarjenje
Pred setvijo oljne ogrščice lahko na njivi pridelujemo številne rastline, veliko jih tudi brez težav raste ob njej. Žita so najpogostejše predkulture, setev pa lahko opravimo takoj po oranju zemlje. Ustrezni predkulturi oljne ogrščice sta še koruza in zgodnji krompir.
Na območju, kjer smo posejali ogrščico ali tik ob njem pa se je potrebno izogibati sončnic, soje, graha in detelje ter druge repice. Nujno je tudi kolobarjenje, saj lahko dolgotrajna pridelava ogrščice na istem območju povzroči napade škodljivcev.
Faza mirovanja
Mirovanje semena je ključni dejavnik pri zagotavljanju obstojnosti semena v tleh in če ga ne omogočimo, lahko povzročimo morebitne težave v naslednjih letih. Čeprav na dinamiko mirovanja vplivajo okolijske razmere med dozorevanjem semena, je znanstveno dokazano, da faza mirovanja omogoči izboljšanja žetve in načina spravila ter boljši razvoj posevka ogrščice v naslednjih letih.
Sajenje
Oljno ogrščico sejemo. Velikost pridelka je odvisna od časa setve in kakovosti semena. Pomembno je izbrati kakovostna semena, ki so pred setvijo tretirana s fungicidom in insekticidom. Prav tako je priporočljivo na enem območju uporabiti več hibridov, da dosežemo želeni rezultat. Semena so drobna in je poraba 3 - 4 kg/ha, zato jih je težko sejati ročno in raje uporabimo sejalke.
Podlaga za setev
Ogrščica je zelo vzdržljiva rastlina, vendar boljši pogoji rasti zagotovijo večji pridelek. Bolje in plodnejše uspeva na humusnih in bolj kislih tleh, močvirnata in peščena tla pa niso primerna za ogrščico. Ustrezajo ji tudi tla, bogata s kalcijem in z enakomerno porazdeljeno vodo. Zemljo je treba dobro dvakrat preorati, če smo pred tem na njej pridelovali drugo kulturo in jo pravilno očistiti. Za večji pridelek ogrščico sejemo v kolobar, vendar je potrebno to storiti nekaj tednov prej, ker škode, ki nastane kasneje, ni več možno odpraviti.
Sejanje
Seme strojno sejemo v pravilnem zaporedju kolobarjenja na globino 1 - 2 cm, na bolj suhih področjih pa lahko tudi globlje. Optimalna razdalja med vrstami je 20 - 30 cm, da lahko ogrščico dobro obdelamo. Na isti površini lahko ogrščico sejemo največ 2 leti, kasneje pa se lahko pojavijo bolezni.
Gojenje v rastlinjaku
Ogrščica je sorta, ki najbolje uspeva na prostem. Zelo je pomembna za čebele in pridelavo medu, zato je ne sejemo v zaprtih prostorih in tudi ni primerna za gojenje v posodah. Ogrščica potrebuje veliko zraka in neposredno svetlobo, zato ni primerna za tople grede ali rastlinjake. Vzgoja ogrščice v dekorativne namene ali ali za osebno uporabo ni donosna.
Vzdrževanje nasada
Nasad vzdržujemo z odstranitvijo plevela pred setvijo, da korenine ne zadušijo mladih poganjkov. Plevel je potrebno odstranjevati tudi med rastjo. Pravilen kolobar je pomemben in zagotovi, da se okoliške rastline med odstranjevanjem plevela ne poškodujejo. Najučinkovitejši način zatiranja plevela pa je, da ga uničimo s herbicidom, ki ga lahko uporabimo med rastjo ali kasneje, pomembno pa je, da uporabimo pravi herbicid. Seveda včasih samo en herbicid ne bo zadoščal, ampak je potrebno uporabiti mešanico za kombinirano zatiranje več škodljivcev.
Nega
Semena ogrščice se hitreje pokvarijo kot semena drugih žit, zato jih je potrebno ustrezno vzdrževati, da preprečimo rast glivic in zagotovimo ustrezno skladiščenje. Za "varno" skladiščenje je lahko relativna zračna vlaga v skladiščnem prostoru največ 70%.
Zalivanje
Oljna ogrščica zahteva zalivanje le v času cvetenja. Med kalitvijo porablja vodo iz snega in jesenskega dežja, pomembno pa je, da v sušnih obdobjih zalivanje enakomerno porazdelimo. Prav tako je pomembno, da se voda ne zadržuje v tleh, ker lahko povzroči gnitje korenin. Na srečo oljna ogrščica zgodaj vzklije in dobro izkoristi razpoložljivo vodo, zato bo preživela tudi suše (čeprav ni njihova ljubiteljica).
Gnojenje
Ogrščica uspeva v rahlo kislih tleh - predvsem tistih, ki so bogata s kalcijem. Kalcinacija je pomembna predvsem pred setvijo, obogatitev zemlje pa lahko opravimo pred kalitvijo in po njej. Ogrščica ima veliko potrebo tudi po žveplu in dušiku. Pri pripravi zemlje za setev je potrebno zaorati dušikova gnojila. Pred setvijo lahko tla dodatno obogatimo s fosforjevim gnojilom, spomladi pa ponovno pognojimo s preostalimi dušikovimi gnojili. Drugo dognojevanje omogoča bogat pridelek in ga opravimo 3 tedne po prvem - v času brstenja.
Razmnoževanje
Ogrščica se razmnožuje s semeni, ki so v plodovih. Netretirana semena niso primerna za nadaljnjo setev in pridelek iz njih je manjši. Najbolje je nabaviti preverjena in kakovostna semena, ki bodo imela večji pridelek in boljše plodove.
Presajanje
Ko smo ogrščico enkrat posejali, je ne presajamo več.
Redčenje
Če takoj po tretiranju močno dežuje, se lahko razvoj ogrščice ustavi, zato je v tem primeru redčenje nujno. Oljni ogrščici redno odstranjujemo plevel in jo redčimo na razdaljo 20 - 22 cm, kar ji omogoča da se širi in kvalitetno raste.
Obrezovanje
Ob zgodnjem cvetenju porežemo le cvetove, da pospešimo debelitev stebla, nadaljnjo tvorbo cvetov in izboljšamo proizvodnjo semen. Vršičke osrednjih socvetij in socvetja glavnih stranskih vej v času od februarja do marca porežemo dvakrat - takrat se pri rastlinah ogrščice pojavijo popki in na spodnjem delu socvetij odcvetijo manjši cvetovi. To obrezovanje lahko znatno poveča pridelavo oljne ogrščice, ne da bi poškodovalo cvetove in mlade plodove.
Bolezni
Čeprav je oljna ogrščica zelo odporna rastlina, ni odporna na bolezni in škodljivce, ki jo napadajo. Ob napadu pogosto pridelka ni več možno rešiti, zato je potrebno že predhodno izvesti preventivne ukrepe. Obstaja več bolezni in škodljivcev, ki lahko napadejo ogrščico.
Bela zrnata gniloba ogrščice
Bela zrnata gniloba ogrščice (lat. Sclerotinia sclerotiorum) se imenuje tudi rak repice, prvi simptomi pa so beli krogi na listih. Povzroča jo glivica, ki se pojavi, če je pomlad prehladna in prevlažna. Bolezen lahko povzroči gnitje listov ali stebel, v lusku pa pušča sklerocije, ki izgledajo kot semena. Tako gliva ostane v zemlji tudi do osem let in lahko ponovno napade tudi vse okoliške nasade. Pomembno je, da v bližini ne posejemo vrst, ki bi jih glivica prav tako lahko napadla (npr. koruza in pšenica), ter da posevke tretiramo s fungicidi.
Alternarijska črnoba, pegavost in gniloba ogrščice
Alternarijska črnoba, pegavost in gniloba ogrščice (lat. Alternaria brassicae spp.) je vse bolj razširjena bolezen, ki sprva prizadene liste, poškoduje pa celotno rastlino. Povzročitelj bolezni je prav tako glivica in njeno rast spodbudi vlaga. Pege so sprva majhne in črne, sčasoma pa se razširijo kot koncentrični krogi, skriti v trosnih organih, iz katerih se širi bolezen. Gliva se kasneje razširi na lusk in povzroči njegovo pokanje, semena pa se začnejo razsipati. Gliva lahko ostane tudi na ostankih kot saprofit, zato je zelo pomembno, da po žetvi odstranimo vse ostanke ter uporabimo fungicid in kakovostno seme.
Plesen križnic, ogrščična plesen
Plesen križnic, ogrščična plesen (lat. Peronospora parasitica, Peronospora brassicae) Ob okužbi je sprva značilna motna pegavost, ki kasneje preide v temnejšo barvo in zavzema vse večjo površino lista. Okuženi list se kasneje zvije in premakne ob steblo. Na koncu se posuši cela rastlina in pridelek odmre. Da bi preprečili pojav bolezni, je pomembno, rastline škropiti s fungicidom, zlasti ob visoki vlagi, ki spodbuja razvoj bolezni.
Suha trohnoba ogrščice
Suha trohnoba ogrščice (lat. Phoma lingam). Okužbo povzroči glivica, ki se lahko pojavi na listih, pecljih ali steblih. Najbolj aktivna je v vlažnem obdobju, in če se pojavi med kalitvijo, lahko prekine celoten proces ter zmanjša dohodek. Na listih se pojavijo bele oz. črne pege, ki kasneje povzročijo zvijanje listov in sušenje celotne rastline. Tla, na katerih je rasla okužena rastlina, je potrebno zasaditi z drugo kulturo in obdelati s fungicidi.
Škodljivci
Za oljno ogrščico so poleg bolezni lahko nevarni tudi nekateri škodljivci, ki jih delimo na jesenske in spomladanske. Spomladanska škodljivca sta repni svetlin in repični kljunotaj, jesenska pa repični bolhač in repna grizlica.
Repni svetlin
Repni svetlin je najpomembnejši in najbolj razširjen škodljivec. Ko odraste je temno zelene barve, ličinke pa so bele. Odrasli predstavniki jajčeca odlagajo na popke, ličinke pa se potem s popki in cvetovi prehranjujejo. Ker dnevno izležejo 2-6 jajčec, hitro uničijo cele nasade. Poškodovani popki ne cvetijo in celotna rastlina odmre. Za boj proti svetlinu se lahko uporabljajo insekticidi, vendar le, dokler niso nevarni za čebele. Če se cvet odpre in opazimo prisotnost svetlina, čebele pa že nabirajo cvetni prah, ga ne smemo škropiti, da ne ogrozimo populacije čebel.
Repični kljunotaj
Repični kljunotaj je tudi žuželka z ličinkami, ki so ogrščici nevarne.. Svoje ličinke začne odlagati spomladi, ko je rastlina še majhna in krhka. Ličinke skozi pecelj vstopajo v steblo in vrtajo rove, po katerih se premikajo. Rastlina se zato sčasoma deformira, dokler ni popolnoma uničena. Škodljivca zatiramo z insekticidi, a tudi s pravilnim odstranjevanjem odpadkov po žetvi.
Repični bolhač
Repični bolhač je žuželka s kovinskim leskom, ki odlaga jajčeca v zemljo pod kapusnicami. Odrasle ličinke grizejo liste in tako jih prvič opazimo. Ličinke nato splezajo na rastlino, izvrtajo pecelj ter vrtajoč rove vstopijo v steblo, s čimer trajno poškodujejo in uničijo rastlino. S sistematično uporabo insekticidov škodljivce lahko uničimo, vendar je potrebno setev ob njihovem pojavu prestaviti.
Repna grizlica
V odrasli obliki prileti sredi avgusta in ogrščici ni tako nevarna kot njena gosenica. Lahko je zelo velika in ima 11 parov nog. Grizlice lahko zaradi velike požrešnosti v dveh dneh prekrijejo ogromno površino in če jih takoj ne opazite, lahko povzročijo veliko škodo. Zatiramo jih lahko tudi z insekticidom, vendar je pomembno zgodnje škropljenje, da preprečimo okužbo.
Uporaba
Čeprav se je olje oljne ogrščice dolgo uporabljalo le v praktične namene, ima danes širše možnosti uporabe ter dobro poznane lastnosti v industriji in prehrani.
Žetev
Ogrščico je potrebno požeti v zelo kratkem času, ker cvet in plod zelo hitro dozorita, izbira primernega časa žetve tako vpliva na kakovost in kasnejši prihodek. Luski (oblika glavice mnogosemenskega ploda) neenakomerno dozorevajo, zato obstaja nevarnost, da se bo seme raztreslo in bomo že med žetvijo izgubili del dohodka. Obstajata 2 stopnji zrelosti ogrščice in glede na to žanjemo ogrščico.
Prva je tehnična zrelost, ko rastlina ni več zelena, listi se posušijo, lusk pa postane sivo rjave barve. Semena v luskih morajo biti temnejše barve in popolnoma trda. Ker ne zori enakomerno, se še vedno najdejo zelena semena.
Za drugo vrsto zrelosti ali pravo zrelost so značilni suhi listi in odpadajoči cvetovi. Semena so popolnoma temna in čvrsta, luski pa sami počijo in semena se razpršijo. Takrat so semena najbolj zrela in popolnoma pripravljena za nabiranje.
Žetev lahko poteka v eni fazi, če jo opravimo s kombajnom ali v dveh fazah, če jo opravimo z žetvenikom in poberemo s kombajnom. Da bi ohranili kakovost pri ekstrakciji olja, jo izvedemo, ko je vlažnost semen manjša od 15%.
Skladiščenje
Pri ogrščici shranimo samo seme. Za ustrezno shranjevanje morata biti izpolnjena 2 pogoja: temperatura mora biti nižja od 15°C in vlaga ne višja od 10%, sicer seme propade in pridelek ne prinese dohodka. Semena pred predelavo shranimo v prostoru ali posodi. Če jih bomo hranili dlje časa, morajo biti temperature še nižje. Semena lahko predelamo za nadaljnjo setev in shranimo v hladnem in temnem prostoru ali pa uporabimo za nadaljnjo predelavo v olje.
Sušenje
Oljno ogrščico sušimo z vročim zrakom ob upoštevanju "varne" temperature sušenja, da rastlina (oz. maščobe v semenih) zaradi visokih temperatur ne postane žarka. Varno sušenje ogrščice poteka pri temperaturah nižjih od 40°C z visokim pretokom zraka. Na tak način se ogrščica posuši v 14 dneh. Če sušenje traja dlje, obstaja nevarnost glivičnih bolezni, okužbe s pršicami in žarkosti.
Kulinarika
V kulinariki olje ogrščice ni tako cenjeno kot olje drugih rastlin, vendar pa dandanes z zmanjšanjem vsebnosti škodljivih encimov in kislin pridobivajo že kakovostno in prečiščeno olje ogrščice. Olje se najpogosteje uporablja za cvrtje, predvsem v gostinskih verigah ali ob povečanih potrebah po cvrtju. Ostanek, ki ostane po stiskanju - t.im. oljna pogača, uporabljajo kot krmo. Cvetoča ogrščica je pomemben vir cvetnega prahu za čebele in med oljne ogrščice je dobro poznan.
Medicina
V medicini oljne ogrščice kot rastline ne uporabljajo, je pa zelo pomemben njen med, ki je bogat z vitamini in minerali ter je še posebej blagodejen za prebavo - spodbuja zdravo delovanje črevesja in prebavo, zato se njegova uporaba v prehrani priporoča kot nadomestek nezdravih sladil.
Zanimivosti
Oljna ogrščica je nastala s križanjem ohrovta in oljne repice, ki jo gojijo v severnih predelih. Stara ljudstva so olje ogrščice uporabljala za razsvetljavo.
Iz oljne ogrščice so predvsem izdelovali maziva, ki so se uporabljala za osvetlitev ali lakiranje površin. Danes se še vedno uporablja za izdelavo mazil in mil, veliko pomembnejši pa je biodizel, ki ga lahko proizvedemo iz olja. To je ekološko gorivo, ki je veliko cenejše, med prevozom ne obremenjuje okolja in zmanjšuje učinek tople grede. Vendar pa to gorivo še ni dovolj razvito in se bo v prihodnosti šele začelo uporabljati.
Foto: jhenning / Pixabay
Dodaj odgovor