Limonska trava (lat. Cymbopogon citratus), ki jo poznamo tudi pod imeni citronela, sereh, indijska citronska trava, citronska trava, je rod azijskih, afriških, avstralskih in tropskih otoških rastlin iz družine trav (Poaceae), kamor uvrščamo tudi travo, pampaško travo, bambus, itd. Nekatere vrste, še posebej Cymbopogon citratus, običajno vzgajajo kot kulinarične in zdravilne rastline zaradi vonja, ki spominja na vonj limone.
Naziv izvira iz grške besede "kymbe", kar pomeni čoln in "pogon", kar pomeni brada in izhaja iz tega, da pri večini vrst dlakasti klasi štrlijo v obliki čolna. Velja prepričanje, da imata limonska trava in njeno olje terapevtske lastnosti.
Limonska trava lahko zraste v višino do 2 m. Stebla so rdeče vijolične barve, modro zeleni tanki listi pa so kot rezilo z visečimi šilastimi vrhovi. Listi jeseni spremenijo barvo iz zelene v rdečo, zdrobljeni listi pa oddajajo limonino aromo. Majhni beli, kremni ali zeleni cvetovi so gosto zbiti v vrhove klasov, plod pa je caryopsis (vrsta suhega sadja).
Limonsko travo uporabljamo pri proizvodnji olj, mil, sveč, v razpršilih proti žuželkam (predvsem zaščita pred komarji in hišnimi muhami) ter pri aromaterapiji.
Glavne kemijske sestavine so antiseptiki, zato limonsko travo uporabljamo v gospodinjstvih kot sestavino dezinfekcijskih sredstev in mil. Poleg uporabe pri pridobivanju olja, limonsko travo uporabljamo tudi kot aromo v kulinariki.
Sorodniki
Vrste
Rod Cymbopogon ali limonska trava vsebuje več kot 50 vrst trav, ki izvirajo iz tropske Azije in južne Indije. Najbolj znana kultivirana sorta je okrasna ali zahodno indijska limonska trava (lat. Cymbopogon citratus), ki je razširjena v kamboški, vietnamski in tajski kuhinji. Rastlina daje aromo in limonin okus juham, curryju, čajem in drugim napitkom, olje pa uporabljajo pri kuhanju in tudi v ayurvedi, aromaterapiji in kozmetični ter parfumski industriji.
Vzhodnoindijska limonska trava (imenovana tudi malabarska trava) je po poreklu iz Kambodže, Vietnama, Laosa, Indije, Šri Lanke, Burme in Tajske; zahodnoindijska limonska trava (lat. Cymbopogon citratus) pa izvira iz obmorske jugovzhodne Azije. Čeprav lahko tako vzhodnoindijsko kot zahodnoindijsko limonsko travo uporabljamo v različne namene, je zahodnoindijska trava najprimernejša za kuhanje, zato je tudi največ vzgajajo.
Citronela
Citronela (lat. Cymbopogon nardus) ali nardska trava je vrsta limonske trave, iz katere proizvajajo citronelino olje. Večina pozna to olje kot repelent proti žuželkam, čeprav ga uporabljajo tudi kot sredstvo za izboljšanje okusa ter v proizvodnji kozmetike ter parfumov. Citronela je večletna rastlina, ki pa ne preživi vlažne zime. Delitev in ponovno sajenje pozno poleti ali zgodaj jeseni povečata možnosti za ponovno rast. Pozimi jo je obvezno potrebno prenesti v zaprt prostor, saj ni primerna za vzgojo na področjih z mrzlimi zimami.
Zimska citronela
Zimska citronela (lat. Cymbopogon winterianus), zimska limonska trava ali javanska citronela izvira z otoka Java v Indoneziji. Ta vrsta limonske trave prav tako raste v kompaktnih, gostih šopih in razvije visoka stebla v obliki loka, ki so rumeno ali rdečkasto vijolično obarvana. Rastlina zahteva veliko sonca in vlage, najbolje pa uspeva na peščeno ilovnatih tleh z dobro drenažo in pH vrednostjo 5,8 - 8,0. Kot pri ostalih limonskih travah tudi pri njej težko pridobimo ustrezno seme, zato je delitev koreninske grude najboljši način razmnoževanja. Rastlina je večletna, na področjih z mrzlimi zimami pa jo vzgajajo kot enoletnico. Ta vrsta med vsemi vrstami limonske trave najbolje prenaša mraz.
Vzhodnoindijska limonska trava
Vzhodnoindijska limonska trava (lat. Cymbopogon flexuosus) je znana tudi kot malabarska trava. Prav tako ima aromo in okus po limoni, vendar s toplimi ingverjevimi toni. Izvira iz Kambodže, Vietnama, Laosa, Indije, Šri Lanke, Burme in Tajske. Rastlina je trajnica, ki ji ustreza veliko sonca, vročina in ilovnata tla, ki so bogata z organskimi snovmi ter dobro drenirana.
Na vrtu potrebuje veliko prostora, v mrzlih podnebjih pa jo lahko vzgajamo tudi v velikih posodah kot enoletno rastlino. Ta sorta ima visoke vijolične glavice s semeni, zato je privlačna kot obroba ali živa meja. Pogosto jo posejejo vzdolž nasipov, da se prepreči erozija tal.
Zahodnoindijska limonska trava
Zahodnoindijska limonska trava (lat. Cymbopogon citratus) je imenovana tudi oljna trava in okrasna limonska trava. Izvira iz obmorske jugovzhodne Azije. Zimzelena večletna rastlina je med močno zmrzaljo pozimi "uspavana", nato pa v naslednji sezoni nadaljuje z rastjo. Tvori goste šope, ki so običajno široki okoli 90 cm in visoki do 180 cm in iz katerih poganjajo dolga svetlo zelena stebla v obliki loka. Čeprav rastlina dobro prenaša senčna področja in ni zahtevna glede izbire tal, najbolje uspeva v prisojni legi na ilovnatih tleh z dobro drenažo.
Gojenje
Limonska trava je ena izmed rastlin, ki jih je najlažje vzgajati, pod pogojem, da jo zaščitimo pred mrazom. Jedem daje lepo, nežno aromo in okus, na vrtu pa privlačno zelenilo. Uspeva na področjih z veliko sonca in celo na vročih južnih legah.
Tla
Limonski travi najbolj ustrezajo ilovnata tla s pH vrednostjo 6,5, v katera smo pred sajenjem dodali veliko organskih snovi. Rada ima bogata, dobro drenirana tla. Za izboljšanje rodnosti in povečano sposobnost tal glede zadrževanja vode, v zemljo dodamo kompostirani gnoj ali postan kompost, ki je obogaten z večnamensko zemljo. Prenese tudi slaba tla, vendar le, če ji zagotovimo ustrezno vlažnost in dobro drenažo. Izogibati se je potrebno tlom, ki so prepojena z vodo.
Pred sajenjem je potrebno s pregledom tal ugotoviti potrebo po gnojilu, potem pa slediti navodilom za gnojenje. Če je potrebno, gnojilo nanesemo v zgornjih 15 cm tal. Če gnojimo s kompostom, nanesemo največ 2,5 cm kompostirane organske snovi na 100 m2 vrtne površine. Pri vzgoji limonske trave v posodah 7 - 10 dni dodajamo 1/2 količine raztopine hranljivega uravnoteženega vodotopnega gnojila, da spodbudimo rast.
Podnebje
Limonska trava ima rada vroče in vlažno podnebje. V hladnejših podnebjih jo lahko vzgajamo kot enoletnico, vendar bo v mrazu težko rasla. To je tropska rastlina, ki bo pri temperaturah pod -9°C zmrznila in ovenela.
Čas sajenja
Spomladi citronelo posadimo na prosto po zadnjem mrazu in ko se tla segrejejo, v zaprtem prostoru pa jo lahko v posodah vzgajamo in sadimo celo leto. Če jo vzgajamo v posodah, lahko limonsko travo sadimo skozi celo leto.
Kolobarjenje
Limonska trava ali citronela je naravni repelent, ki odbija večino škodljivcev, ki napadajo druge rastline, zato se lahko nahaja poleg katere koli kulture s podobnimi zahtevami glede vzgoje. Najbolj ji ustreza bližina sivke, melise, mačje mete, timijana, rožmarina, grmičastih vrtnic, hibiskusa in konoplje.
Glede na močan vonj in dejstvo, da ji ustreza veliko sonca ter dobro drenirana tla, jo je priporočljivo posaditi ob sporišu, baziliki, meti, ognjiču in celo limoni. Vse te rastline imajo kulinarične lastnosti in jih lahko v številnih receptih uporabimo kot mešanico začimb.
Limonsko travo vzgajajo v Gvatemali, Indiji, Paragvaju, Angliji, Šri Lanki, Kitajskem ter na drugih področjih Indokine, Afrike, Srednje in Južne Amerike. Če je možno, izberite za sosede rastline, ki rastejo na istih področjih (npr. ingver in kurkuma), saj bodo skupaj dobro uspevali.
Druge možnosti so mango, kumara, komarček in mlada čebula / čebula, vendar je zaradi širjenja korenin potrebno paziti na razdaljo med rastlinami.
Z limonsko travo lahko tudi naravno prekrijemo tla pod citrusi, kot so pomarančevec, limonovec, mandarinovec, grenivkovec in pomelo. Prav tako je limonsko travo koristno saditi skupaj s paradižniki, paprikami in tomatillosi, saj jim ustrezajo isti pogoji vzgoje.
Faza mirovanja
Kot večina rastlin, tudi citronela vstopi v fazo mirovanja, ko temperature padejo pod 7°C. Razvoj in rast rastline se upočasni, razvije se manj listov kot pri višjih temperaturah. Ko nastopijo toplejše temperature, se rastlina "prebudi" in nadaljuje z rastjo.
Sajenje
Limonsko travo sadimo spomladi, ko nevarnost mraza preneha. Rastlina je idealna za vzgojo na dvorišču ali v posodah. Vzgajamo jo na sončnem področju (saj ima rada vroče vreme) na rodovitnih in dobro dreniranih tleh s pH 6,5 - 7,0.
Citronela je trava in se razmnožuje z delitvijo koreninske grude, zato ni možno cepljenje na drugo podlago.
Sejanje
Citronelino seme je težko kupiti, zato najpogosteje posadimo sadike. Če ste imeli srečo z nakupom semena, ga posejte v majhne posode v mešanico, ki je namenjena vzgoji semen. Posode postavite v prostor s temperaturo 17 - 18°C. Ves čas je potrebno vzdrževati vlažnost zemlje. Ko rastlina vzklije in zraste vsaj do višine 7 cm, jo lahko presadimo na prosto na vrt ali pa v trajno posodo.
Sajenje sadik
Citronela lahko v pravih pogojih zraste do 2 m, zato na vrtu potrebuje veliko prostora in je potrebno ustrezno načrtovanje. Če posadimo več sadik, je med njimi potrebno zagotoviti 60 cm razdalje, da se bodo lahko širile. Čeprav citronela ni tako invazivna kot druge trave, se zlahka širi in lahko zaduši druge rastline.
Teden dni pred sajenjem ali presajanjem dodamo v tla organske snovi in vkopljemo dobro uravnoteženo gnojilo. Potrebno je izkopati sadilno jamo, ki je dvakrat večja od širine koreninskega sistema. Sadiko postavimo na mesto sajenja, okoli korenin zapolnimo z zemljo in trdno pritisnemo. Dobro zalijemo in prvih nekaj mesecev vzdržujemo vlažnost zemlje.
Gojenje na vrtu
Ko so sadike dovolj velike za premikanje in presajanje, jih presadimo v večjo posodo, napolnjeno z večnamenskim kompostom in jih postavimo na svetlo. Ko pogledajo korenine skozi dno posode, je potrebno rastlino presaditi v večjo posodo. To bo potrebno storiti večkrat, tako da bo rastlina najbrž na koncu v posodi s premerom 20 cm, preden bo pripravljena, da jo v začetku poletja presadimo na sončno mesto na prostem.
Razdalja med rastlinami naj bo približno 90 cm, ker lahko limonska trava v širino zraste do 90 cm in do 180 cm v višino, če optimalno zalivamo in gnojimo ter so optimalni tudi pogoji vzgoje. Na hladnih področjih ne priporočamo sajenja limonske trave na prostem.
Gojenje v rastlinjaku
Pri vzgoji limonske trave v rastlinjaku je potrebno zagotoviti minimalno nočno temperaturo 4°C - kar je idealna temperatura za rastline, ki ne prenesejo nizke temperature, ker ne bodo preživele zmrzovanja- in veliko naravne svetlobe. Šele, ko preide nevarnost mraza, lahko rastlino presadimo na prosto.
Gojenje v posodah
Limonska trava dobro uspeva v posodah in jo ob menjavi letnih časov zlahka prestavimo na sončna mesta. Glede na to, da lahko zraste do 2 m v višino (odvisno od sorte), je najpomembnejše izbrati ustrezno posodo glede na velikost rastline. Pri sajenju v posode je potrebno uporabiti mešanico zemlje, ki je namenjena sobnim rastlinam, limonsko travo enkrat mesečno pognojiti z dobro uravnoteženim tekočim gnojilom ter preprečiti izsušitev zemlje.
Vzdrževanje nasada
Limonski travi je potrebno zagotoviti stalno vlago in vodo takoj, ko se posuši zgornji sloj zemlje. Dodatnega vzdrževanja, razen zalivanja in rednega dognojevanja, ne potrebuje. Redno odstranjevanje plevela med vrstami in redno nabiranje bosta limonski travi omogočila boljši razvoj in rast.
Nega
Ko limonsko travo posadimo, ni preveč zahtevna, saj jo je potrebno le redno dognojevati, zalivati in malo obrezati, da obdržimo nadzor nad rastlino.
Zalivanje
Limonsko travo je najbolje zalivati zgodaj zjutraj ali pozno popoldan. Nikoli se ne sme popolnoma posušiti, zato je zemljo, takoj ko opazimo, da je zgornji sloj suh, potrebno stalno vlažiti. Ustrezajo ji bogata, vlažna in rodovitna tla, kar pomeni, da je potrebno vzpostaviti takšne pogoje tudi na vrtu. Glede na to, da limonski travi ustreza deževno vreme in vlaga, jo je potrebno na sušnih področjih zalivati vsaj vsak drugi dan. Na zmernih področjih z dovolj padavinami pa naj bo zalivanje redkejše in na podlagi preverjanja suhosti zemlje.
Gnojenje
Limonska trava je travnata rastlina, zato potrebuje za rast gnojilo, ki je bogato z dušikom. Lahko uporabimo gnojilo v razmerju 6-4-0 s postopnim sproščanjem, ki bi hranilo rastlino v času celotne vegetacije. Lahko zalivamo tudi z gnojnico, ki ji dodamo sledi hranilnih snovi ali pa dodamo jajčne lupine ali bananine olupke, ki lahko vzdržujejo vlažnost tal ter pospešijo rast.
Razmnoževanje
Limonsko travo v splošnem razmnožujemo s potaknjenci ali z delitvijo koreninskih grud, kar je tudi najpogosteje uporabljana metoda. Ko pozno jeseni porežemo vse liste, rastlino pazljivo odkopljemo in razkrijemo korenine. Nežno otresemo zemljo okoli korenin, ki jih z ostrim nožem narežemo na enako velike dele in jih ločeno posadimo v posode ali na prostem.
Če se je ob delitvi del korenin poškodoval, lahko rastlino postavite v kozarec vode in pustite, da korenine ponovno zrastejo vsaj 2,5 cm, zatem pa jo lahko posadite v posodo ali na vrt (tla naj bodo vlažna z visoko vsebnostjo organskih snovi in zagotovljeno drenažo). Če je potrebno, lahko dodate tlom 5 - 10 cm komposta in jih obdelate do globine 10 - 15 cm. Limonska trava raste hitro in do naslednjega leta jo bo najverjetneje ponovno potrebno deliti. Če posadimo rastlino v posodo, je deljenje koreninske grude potrebno vsako leto.
Presajanje
Citronelo presadimo tako, da zapičimo vile ali grablje okoli korenin na globini 12 - 20 cm (odvisno od velikosti rastline), zrahljamo tla, spodaj povlečemo grablje in z njimi na rahlo iz tal izvlečemo korenine. Koreninsko grudo prerežemo na 2 - 3 dele. Vsak del mora imeti tudi korenine in stebla, da bo rastlina preživela. V nasprotnem primeru rastlino postavimo v kozarec vode in počakamo, da ponovno požene korenine, če pa jih ne, rastlino zavržemo. Prav tako je potrebno odrezati tudi vse dele s poškodovanimi ali bolnimi koreninami in jih nato presaditi na novo mesto ali v posodo.
Redčenje
Rezanje stebel limonske trave za kuhanje bo do določene mere rastlino obdržalo pod nadzorom, vendar raste tako hitro, da je pogosto potrebno dodatno redčenje. Najboljši čas za to aktivnost je zgodaj spomladi, ko je rastlina še v stanju mirovanja. Če limonske trave nekaj časa ne negujemo se nakopičijo odmrle celice, listi in stebla, kar je potrebno pri redčenju najprej odstraniti. Za dodatno kontrolo rasti rastline lahko odrežemo še vrhove stebel.
Obrezovanje
Limonska trava zraste v visoko in grmičasto rastlino, vendar je edino obrezovanje, ki je potrebno, odstranjevanje listov, ko porumenijo in odmrejo, kar rastlini omogoči, da vloži energijo v preostalo listje. Redno obrezovanje je potrebno, če želimo imeti večji nadzor nad rastlino. V hladnejših podnebjih je pozimi limonska trava v fazi mirovanja in takrat njeni listi porjavijo. Z obrezovanjem in rezanjem listov do nežnega belega dela stebla je priporočljivo počakati do zgodnje pomladi. Čeprav se mogoče zdi to ekstremen ukrep, se bodo hitro pojavili novi sveži listi, zaradi katerih bo rastlina izgledala še lepše.
Priprava na naslednjo sezono
Vzgoja limonske trave je možna pozimi samo, kadar so zimski meseci izrazito blagi z majhnimi temperaturnimi spremembami. Če limonsko travo vzgajamo na področjih z zelo mrzlimi zimami, rastline, ki jih vzgajamo na prostem (na vrtu) lahko zaščitimo tako, da pred začetkom mrzlih dni delimo koreninsko grudo, jo presadimo v posode ter prenesemo v zaprt prostor, kjer prezimi do naslednje sezone, ko jo lahko ponovno posadimo na prostem. Pred ponovnim sajenjem je potrebno zemljo obogatiti z dušikom, rastline pa presadimo na običajen način.
Bolezni
Bolezni rastlin so bile vedno glavna omejitev pri pridelavi pridelka, kar še posebej velja za limonsko travo. Čeprav je ne napade veliko bolezni, se limonska trava najbolj bori z zdravljenjem glivic.
Listni ožig
Trave so še posebej občutljive na listni ožig in citronela ni izjema. V vlažnih pogojih hitro pride do spremembe barve najprej spodnjih listov, nato pa še zgornjih. Listi odmirajo in rastlina postaja zakrnela in bolna. Rešitev so številni spreji proti glivicam, ki jih je potrebno večinoma nanesti 3 dni zaporedno vsakih 30 dni.
Pegavost listov
Pegavost listov povzroči glivica, ki lahko okuži celoten pridelek. Majhni rjavi madeži se sprva pojavijo v začetku julija, sčasoma pa se povečujejo v dolge lise vzdolž vrhov in robov listov. Ob resni okužbi se listi sušijo, kar posledično zmanjša proizvodnjo listov in olja. Najboljša pogoja za širjenje bolezni sta toplota in visoka vlažnost, zdravimo jo s škropljenjem s pesticidi.
Antraknoza
Limonska trava je občutljiva tudi na antrakozo. Na mladih listih se predvsem po dolgotrajnem dežju in ob vlažnih pogojih pojavijo temne lezije. Listi delno odmrejo, kar povzroči zastoj rasti citronele. Lahko se okužijo vsi listi in rastlina bo verjetno uvenela. To lahko preventivno preprečimo, če med rastlinami zagotovimo dober pretok zraka in osvetljenost s soncem vsaj 6 ur dnevno ter v času kalitve novih listov uporabimo fungicidni sprej na bakrovi osnovi.
Rja
Začetni simptomi so majhni svetlo rumeni madeži, ki se razvijejo v rjave madeže in podolgovate rjave lezije podobne progam, ki se zlijejo z listnimi žilami in razvijejo na obeh straneh lista. Lezije se združujejo in na listih ustvarjajo velike pege ter povzročijo prezgodnje odmiranje listov.
Glavni negativni učinki rje so defoliacija ter slab pridelek listja in olja. Bolezen običajno ni usodna za limonsko travo, čeprav je lahko defoliacija resna. Ugodni pogoji za razvoj bolezni so velika količina padavin, visoka zračna vlaga in visoka temperatura zraka.
Škodljivci
Čeprav je limonska trava naravni repelent za večino škodljivcev, jo vseeno napadejo pršice, ki imajo rade njene liste.
Pršice
Pršice živijo na spodnji strani rastlin in vrtajo luknje v liste. So majhne in bolj kot same žuželke je vidna njihova mreža. V velikem številu lahko ubijejo rastlino, če pa so jo šele začele napadati, bo pomagalo vsakodnevno škropljenje z vodo (1 teden) in obrezovanje zelo okuženih listov.
Mokasta stenica
V sušnih mesecih lahko opazimo odrasle posameznike ob vznožju rastline. S sesanjem rastlinskega soka povzročajo sušenje rastline. Izvajati je potrebno sanitarne ukrepe, z mesta sajenja pa odstraniti plevel ter vsa posušena odstranjena stebla tudi uničiti. Škodljivce tretiramo z lokalizirano uporabo česnove emulzije na okuženih področjih.
Nematode
Čeprav limonski travi zelo ne škodujejo, lahko nematode vseeno povzročijo poškodbe korenin, kar lahko privede do zastoja v razvoju. Zaščitimo se z upoštevanjem kolobarjenja, sajenjem odpornih sort, ki so naravni repelenti ter z uporabo bio preparatov in termično sterilizacijo.
Uporaba
Liste in olje limonske trave uporabljamo za izdelavo zdravil, uničevanje klic kot blagi adstrigent. Poleg uporabe v medicinske namene, je stalna sestavina začimb v tajski in vietnamski kuhinji, kjer ga dodajajo številnim jedem.
Nabiranje
Limonsko travo običajno uporabljamo kot okrasno rastlino, lahko pa jo naberemo tudi do trikrat letno za ekstrakcijo olja, ki se uporablja za izdelavo protibakterijskih, antimikrobnih, antifungalnih in protivnetnih proizvodov. Za te potrebe rastlino odrežemo do vznožja. Po 7 - 8 mesecih, ko rastlina popolnoma zraste, lahko prvič porežemo listje (čim bližje vznožja), nato takšno nabiranje lahko ponovimo vsake 3 - 4 mesece.
Za potrebe kuhanja in začinjanja hrane, lahko limonsko travo naberemo kadarkoli med vegetacijsko sezono. Na hladnejših področjih jo običajno nabiramo ob koncu sezone, neposredno pred prvim mrazom. Tudi sobne rastline limonske trave lahko nabiramo skozi celo leto.
Najbolj užiten del rastline je ob vznožju stebla, kjer rastlino tudi odrežemo. Najprej odrežemo starejša stebla debeline 6 mm- 1 cm čim bližje korenini ali v višini tal. Steblo se tudi lahko zvija in vleče. Pri porezanih delih odstranimo in odvržemo olesenele dele in liste (razen, če jih nameravamo posušiti za čaje ali juhe).
Sušenje
Če želimo stebla ali liste posušiti, je potrebno limonsko travo narezati na kose, dokler je rastlina še sveža, saj lahko postanejo drobljivi in jih je težko rezati, ko se posušijo. Liste ločimo od stebla in jih položimo na papirne brisače ali na pladenj ter jih postavimo na suho mesto, ki ni na neposredni sončni svetlobi. Ko se popolnoma posušijo, jih spravimo v kozarec na hladno in temno mesto.
Druga metoda, ki jo lahko uporabimo, je sušenje v pečici. Upoštevajte, da je potrebna nastavitev nizke temperature, da se občutljiva stebla ne spečejo. Potrebujemo peki papir, pekač in pečico (na najnižji možni temperaturi).
Med sušenjem obvezno preverjajte stanje. Če postane trava suha in hrustljava, je sušenje končano. Ta metoda funkcionira odlično, vendar lahko vpliva na okus limonske trave, še posebej, če postane temperatura previsoka. Prednost metode je, da je preprostejša in hitrejša od sušenja na zraku.
Skladiščenje
Svežo limonsko travo hranimo v hladilniku 7-10 dni tako, da jo ohlapno zavijemo v vlažne papirne brisače. Za bolj dolgoročno shranjevanje je potrebno rastlino zamrzniti.
Limonska trava nima listov, zato lahko posušena stebla združimo v sveženj in jih shranimo v kozarcu ali drugi posodi s hermetičnim pokrovom na hladnem, temnem in suhem mestu, da se okus čim dlje ohrani.
Kulinarika
Na Tajskem, Laosu in Vietnamu kuharji citronelo zdrobijo in jo kombinirajo s česnom, limeto in drugimi rastlinami ter tako pripravijo gosto curry pasto, ki je sestavni del njihove kuhinje. Tudi otoške kulture južnega Pacifika vzgajajo citronelo z namenom priprave različnih jedi.
Čeprav liste do določene mere uporabljajo v čajih, največ okusa vsebujejo vlaknasta stebla in majhna čebulica v podnožju trajnice, ki je olesenela in žilava ter jo ponavadi macerirajo v oljih in drugih začimbah, nato pa odstranijo. Sveženj lahko zvežemo in kuhamo v osnovi (tekočina, ki nastane s kuhanjem rastlin), da pridobimo esenco. Aroma citronele je lahko močnejša od katerega koli citrusa, v okusu pa se začuti tudi meto.
Kozmetika
Eterično olje citronele ima protivnetne lastnosti, zmanjšuje rdečico, vnetje, srbečico in otekline. Glede na to, da je rastlina bogata z antiseptičnimi in adstingentnimi lastnostmi, je pogosta sestavina kozmetike, ki je namenjena doseganju mehke, napete in sijoče kože.
Medicina
Liste in olje citronele uporabljamo za izdelavo pripravkov in zdravil proti prebavnim krčem, bolečinam v trebuhu, visokem krvnem tlaku, bruhanju, kašlju, bolečim sklepom (revmatizem), mrzlici, prehladu in izčrpanosti.
Zanimivosti
Limonsko travo uporabljamo za odganjanje komarjev in privabljanje medonosnih čebel. Je tudi soliden prehranski vir železa, magnezija in cinka. Pogosto jo uporabljajo zaradi hladilnega učinka na telo. Zaužijemo jo lahko oralno ali lokalno za blaženje bolečin v mišicah.
Rastlino so tradicionalno uporabljali med določenimi verskimi obredi za očiščevanje, prosperiteto, izboljšanje spomina in druge namene. Velja prepričanje, da vonj limonske trave odganja negativno energijo in omogoča profesionalni uspeh.
Foto: alondav / Pixabay
Dodaj odgovor