Pampaška trava (lat. Cortaderia selloana) je hitro rastoča okrasna rastlina iz družine trav (Poaceae), v kateri obstaja okoli 12.000 vrst rastlin, med katerimi so najbolj znane trava, koruza, pšenica, ječmen in proso; vrste, kot je bambus, pa se uporabljajo kot gradbeni material. Pampaška trava izvira iz Južne Amerike, natančneje iz regij Čila, Argentine in Brazilije, in je priljubljena v mnogih regijah po svetu. Najbolje uspeva v vročem podnebju in prenese visoko vlažnost. Zanimivo je, da dobro prenese tudi nizke temperature in celo sneg.
Rastlina hitro raste in je zelo invazivna, tako da lahko v kratkem času zraste v višino približno 1,5 - 3 m in v širino 2 m. Dobro prenaša veter in sušo ter je odporna na večino bolezni in škodljivcev. Uspeva v vlažni in dobro odcedni zemlji, priporočljivo pa je dodajanje komposta, ker zemljo obogati in pospeši drenažo. Čeprav gre za rastlino, ki ima rada vlažna tla, lahko prekomerna vlaga povzroči težave z glivicami. Je razmeroma odporna proti suši in le v primeru ekstremne suše potrebuje dodatno namakanje.
Pampaška trava raste na prisojni legi ali v delni senci. V takšnih pogojih zrastejo temno zeleni, ozki in bujni listi, ki so podobni travi. Obdobje cvetenja je od julija do oktobra, oprašuje pa jo izključno veter. Najbolje uspeva na alkalnih, nevtralnih in kislih tleh. Običajno jo obrezujemo vsako leto - spomladi pred cvetenjem ali jeseni po cvetenju. Če raste na območju s hudimi zimami, je potrebno tla okoli rastline po obrezovanju dobro zastreti, da korenine ne zmrznejo.
Sorodniki
Vrste
Cvetovi rastline spominjajo na peresa in so različnih barv - bele, roza ali sive. Pampaška trava je dvodomna in ima moške in ženske rastline, ki rastejo ločeno. Glede na to, da je hitro rastoča rastlina, ki se tudi širi, mora biti medsebojna razdalja med dvema sadikama 2 m. Na območju Avstralije, Nove Zelandije in nekaterih Havajskih otokov je pampaška trava invazivna rastlina. Na svetu je približno 20 vrst, med katerimi so najbolj znane pritlikava pampaška trava, rožnata pampaška trava in andska pampaška trava.
Pritlikava pampaška trava
Pritlikava pampaška trava (lat. Cortaderia pumila) je najbolj razširjena vrsta, ki lahko zraste v višino 60 - 150 cm in v širino okoli 50 cm. Dobro prenaša sončna, senčna in polsenčna mesta, zaradi svoje višine pa je idealna za sajenje v manjših in modernih vrtovih. Raste v dobro odcednih tleh in zahteva zelo malo nege, naše podnebje in vremenske razmere pa so idealne za njeno rast. V obdobju med septembrom in oktobrom požene bele cvetove, ki so dolgi približno 25 cm in običajno cveti 6 - 8 tednov. Obrezujemo jo spomladi na višini 15 - 20 cm nad tlemi.
Rožnata pampaška trava
Rožnata pampaška trava (lat. Cortaderia rendatleri) je vrsta, ki lahko doseže višino približno 2,5 m in širino približno 1 m. Uspeva v dobro odcednih, bogatih in ilovnatih tleh. Raste v polsenci in tudi na neposredni sončni svetlobi ter ima rada toplejše podnebje. Njeno obdobje cvetenja je od konca junija do začetka julija in traja še večino jeseni. Cvetovi so dolgi 25 - 40 cm in se pojavijo približno 2 leti po sajenju. Zahteva rodovitna in dobro odcedna tla s pH vrednostjo 5 - 6,5. Najbolje uspeva v sredozemskem podnebju z milimi zimami - na področjih kot so južna Evropa, južna Afrika, Avstralija in Nova Zelandija. Pri zalivanju ne smemo zmočiti listov, cvetove pa lahko porežemo šele spomladi.
Andska pampaška trava
Andska pampaška trava (lat. Cortaderia jubata) ali vijolična pampaška trava je ena najvišjih vrst, saj zraste v višino do približno 6 m. Cveti julija in cvetenje traja do pozne jeseni. Najraje je izpostavljena soncu, brez težav pa raste tudi v polsenci. Najbolj idealno je, če jo posadimo v peščena in ilovnata tla, ki so dobro odcedna in imajo pH vrednost 6,5 - 7,5. Če želimo doseči hitrejšo rast in cvetenje, jo je potrebno zalivati vsaj enkrat tedensko. Na Novi Zelandiji so njena prodaja, razmnoževanje in distribucija prepovedani, velja pa za eno najbolj invazivnih vrst, zato svetujejo izogibanje njenemu sajenju.
Gojenje
Pampaška trava raste na območjih s sredozemskim podnebjem, z blagimi zimami in temperaturami med 19 - 32°C. Ima globok koreninski sistem, ki zraste do 3 m v globino, zato jo je priporočljivo saditi na medsebojni razdalji vsaj 2 m. Rada ima vlažna, dobro odcedna tla, vendar pa prekomerno zadrževanje vlage povzroči gnitje in uničenje korenin, kar povzroči propad celotne rastline.
Običajno je potrebno zalivanje enkrat tedensko, v obdobjih ekstremne suše pa je lahko pogostejše. Odvisno od vrste lahko uspeva na soncu, v polsenci ali v popolni senci. Ob nizkih temperaturah je potrebno zemljo okoli rastline zaščititi z debelejšo plastjo zastirke, da preprečimo prodiranje nepotrebne vode.
Tla
Pampaška trava je rastlina, ki ima najraje vlažna, dobro odcedna tla, bogata z organskimi snovmi. Uspeva na peščenih in rahlo kamnitih tleh, izogibajte pa se sajenju na mestih, kjer je velika možnost zadrževanja vode. Sadimo jo v bližini hiše, kjer bo zaščitena pred neposrednimi sunki vetra.
Najbolje prenaša alkalna, nevtralna in kisla tla, zato temu primerno uspeva na območju, kjer je pH vrednost 5,4 - 6,5. Če so tla preveč kisla, pa lahko za dvig pH vrednosti dodamo apno. V vsakem primeru je potrebno rastlino, ne glede na vrsto tal, zastreti z organskim kompostom, da jo pozimi zaščitimo pred nizkimi temperaturami in sunki vetra.
Podnebje
Pampaška trava raste v sredozemskem podnebju z milimi zimami, najbolje pa uspeva pri temperaturah med 19 - 32 °C. Enako dobro uspeva na neposredni sončni svetlobi in v senci. Zalivamo jo enkrat na dva tedna, potreba po pogostejšem zalivanju pa je odvisna od vremena. Dokler pri presajanju ali pri ponovnem sajenju iz semen ni vzpostavljen koreninski sistem, rastlina potrebuje pogostejše zalivanje.
Najpogostejša je v južni Evropi, najbolj invazivna pa v Avstraliji in Novi Zelandiji. Je izjemno prilagodljiva in preživi nizke temperature, še posebej, če jo pravočasno zaščitimo z zastiranjem.
Čas sajenja
Pampaška trava je rastlina, ki lahko zraste v višino 1,5 - 3 m in približno 1 m v širino. Sadimo jo na sončno, dobro odcedno mesto, kjer bo imela dovolj prostora za rast. Če jo sadimo na betonirano površino, ji moramo zagotoviti dovolj vode. Najpogosteje jo posadimo zgodaj spomladi po zadnjem mrazu. Lahko prenese temperature pod 15°C, vendar pa ne nižjih od 10°C.
Znano je, da je pampaška trava odporna na hladne razmere. Pozimi ne bo potrebovala veliko nege, vendar, če bodo temperature prenizke, tudi ne bo cvetela. Rastlina si lahko kljub mrazu, v katerem je njen vrh poškodovan, še vedno opomore, saj bodo korenine ostale zdrave. Prav zato jo je potrebno obrezati in zemljo zaščititi s plastjo zastirke, da preprečimo uničenje korenin zaradi nizkih temperatur in prekomernega vpijanja vode.
Kolobarjenje
To je zelo invazivna vrsta, ki hitro zraste in se tudi hitro razširi. Rastlino je zato potrebno redno obrezovati in s tem nadzirati njeno širjenje. Pogosto jo sadimo na krajih, kjer so umetni ribniki ali kamni, posadimo jo lahko ob ograji ali na terasi. Ker pa zavzame veliko prostora, se pogosto svetuje, da jo na določenem delu vrta ali trate posadimo samostojno.
Kljub temu se pampaška trava dobro ujema z nekaterimi drugimi rastlinskimi vrstami, kot so okrasne trave ali rastline, ki po strukturi spominjajo na trave - npr. sporiš, rman ali rudbekija. Glede na to, da ne obrodi plodov, jo uporabljamo kot okrasno rastlino, predvsem v Evropi, Severni Ameriki in Avstraliji.
Pogosto jo lahko vidimo rasti ob železniških tirih, na starih industrijskih lokacijah ali ob robovih cest, zato jo uvrščamo med plevele. Na takšnih mestih so tla večinoma peščena in revna, prav zaradi svoje prilagojenosti pa je pampaška trava razširjena po vsej južni Evropi. Ne sadimo pa je poleg majhnih ali enoletnih rastlin, saj lahko zaradi hitre rasti zaduši sosednjo rastlino.
Glede na kontrastnost barv lahko pampaško travo posadimo poleg perunike ali irisa, ognjiča, ameriškega slamnika, hojhere, homulice, sivke in sinjezelene bilnice.
Pampaška trava je visoka rastlina, ki zahteva veliko svetlobe in prostora, zato se ne priporoča sajenja poleg visokih rastlin, kot so sončnice in teloh, rastlin, ki zahtevajo veliko svetlobe, kot so rododendroni, hortenzije in vrtnice ter drugih invazivnih rastlin, ki so nagnjene k širjenju na vrtu, kot sta čebula in bršljan.
Faza mirovanja
Pampaška trava je rastlina, ki ne potrebuje pretirane nege, saj je ponekod celo samonikla rastlina. Ko je sezona cvetenja mimo, rastlina preide v fazo mirovanja, ki traja od pozne jeseni do zgodnje pomladi. Čeprav je rastlina prilagodljiva in pravijo, da dobro prenaša zimo, ji lahko temperature pod 10°C povzročajo težave, zato je potrebno zastiranje tal. Priporočljivo je, da rastlino posadite na mesto, kjer bo zaščitena pred vetrom, ki poveča možnost izsušitve tal okoli rastline.
Sajenje
Pampaško travo ob ustrezni temperaturi sadimo spomladi ali jeseni. Če jo sadimo jeseni, naj bo to pred prvim mrazom, če pa jo sadimo spomladi, potem je potrebno počakati, da mine zadnja slana. Takrat bo rastlina potrebovala vsaj 6 ur neposredne sončne svetlobe dnevno in pogostejše zalivanje kot običajno, da okrepi svoj koreninski sistem.
Na vrtu jo posadimo na mesto, kjer bo imela zagotovljeno sončno svetlobo iz različnih smeri. Sadimo jo v vlažna in dobro odcedna tla, pH vrednost tal pa mora biti med 5,4 - 6,5. Če so tla preveč kisla, dodajte apno, da dvignete pH vrednost. Čeprav je vrtna rastlina, ki dobro prenaša zimske razmere, jo lahko ekstremni mraz in zelo nizke temperature uničijo.
Sejanje
Rastlino lahko posejete na prostem ali v posodo, ki naj bo sprva v zaprtem prostoru. Zgodaj spomladi posejte semena na prostem na mesto, kjer bodo ves dan izpostavljena neposredni sončni svetlobi. Posejanih semen ni potrebno prekriti s plastjo zemlje, saj za kalitev potrebujejo samo sončno toploto in rahlo zalivanje. Zadošča, če pred setvijo zemljo pograbimo, kar bo pomagalo zrahljati zemljo in zagotovilo prezračevanje korenin. Če papaško travo posejemo na območju, kjer je veliko ptic, je potrebno posevek pokriti z mrežo, s čimer preprečite pticam, da pojedo semena.
V posodo s kompostom za sadike posejemo približno 5 semen na globino približno 6 mm in nato zalijemo. Vzkalitev pampaške trave lahko pričakujemo v približno 21 dneh in ko je dovolj velika, jo lahko presadimo na prosto. Ko so sadike majhne, jih sprva sadimo v vrste na razdalji približno 30 cm. V primeru, da sadika propade, jo je možno nadomestiti z novo. Ko rastlina zraste, zahteva novo presajanje, saj razdalja 30 cm ni več ustrezna. Večje rastline zahtevajo medsebojno razdaljo najmanj 2 m.
Sajenje sadik
Pred sajenjem je potrebno pripraviti zemljišče, kjer bomo posadili pampaško travo, tako da pognojimo in položimo drenažni sloj. Sadike posadimo na mesto, kjer bo zagotovljeno vsaj 6 ur sončne svetlobe dnevno. Čeprav ima najraje sonce, je rastlina izjemno prilagodljiva tudi na senčno lego. Prenese skoraj vse vrste tal, zato jo lahko sadimo v alkalno, nevtralno in kislo zemljo, zahteva pa le dobro drenažo.
Ko semena vzklijejo in se sadika dovolj razraste, jo posadimo v predhodno izkopano jamo, ki jo napolnimo z mešanico soli in perlita v razmerju 2:1. Dodajanje perlita v zemljo omogoča boljšo drenažo, kar je tudi eden od pogojev za boljšo rast rastline.
Gojenje na vrtu
Če so bile sadike vzgojene v drevesnici, je potrebno izkopati jamo enake višine in širine kot je koreninska gruda rastline in nato vanjo dodati nekaj zastirke ali večnamenskega gnojila. Rastlino nato vzamemo iz posode, ji s konicami prstov ločimo korenine in jo postavimo v predhodno izkopano jamo, ki jo prekrijemo z zemljo. Rastlina po sajenju potrebuje zmerno zalivanje, da ji pomaga pri razvoju koreninskega sistema.
Večje sadike sadimo na minimalni razdalji 1,2 m, saj jim je potrebno zagotoviti dovolj okoliškega prostora, da bo koreninska gruda lahko razrasla Po sajenju ne moremo pričakovati, da bo rastlina takoj zacvetela, saj bo za to potrebnih več let.
Gojenje v rastlinjaku
Za vzgojo v rastlinjaku je idealen čas zgodnja pomlad - obdobje med februarjem in aprilom. Tla, v katera posejemo seme, naj bodo vlažna, v prostoru pa močna in posredna svetloba, ki bo spodbudila rast rastline. Idealna temperatura je okoli 15 - 18°C. Idealno je, da sadiko predhodno postavimo v vrečko, kalitev pa lahko pričakujemo v obdobju 2 - 3 tednov. Ko je sadika dovolj velika, jo lahko presadimo v večjo posodo z zrnatim kompostom, tako da posodo z rastlino nagnemo na stran in udarjamo po zunanjem delu posode, dokler se korenine ne sprostijo.
Pred presajanjem je potrebno preveriti, ali so v posodah, ki smo jih izbrali za sajenje, drenažne luknje. Ko sadika postane grmičasta, jo je potrebno, ko mine nevarnost mraza, posaditi na prosto.
Gojenje v posodah
Posajena semena najprej rahlo prekrijemo z bogato, dobro odcedno zemljo, nato pa posodo pokrijemo s plastično vrečko ali kupolo. Tako pokrito posodo postavimo na okensko polico na sončno svetlobo, saj ji je potrebno zagotoviti idealno temperaturo za kalitev in rast. Pampaško travo posadimo v posode z enakomerno mešanico zemlje in komposta.
Če mlado sadiko presajamo, jo moramo posaditi v posodo s količkom, ki bo rastlino podpiral pri rasti. Količek zapičimo v tla in nanj z vrtno vezico ohlapno pritrdimo pampaško travo. Čeprav večina vrst pampaške trave zraste visoko, obstaja nekaj pritlikavih vrst, kot je Cortaderia pumila, ki je relativno majhna in lahko brez težav raste v posodi.
Vzdrževanje nasada
Pampaško travo sadimo na razdalji 2 m, v rastnem obdobju pa je potrebno tla zastreti z organskim kompostom, da vzdržuje potrebno vlažnost in prepreči nenadzorovano prodiranje vode v koreninski sistem. Mlade sadike posadimo na mesto, kjer ne bodo izpostavljene neposrednim sunkom vetra in kjer jim lahko zagotovimo dovolj sončne svetlobe.
Posušene cvetove je potrebno odstranjevati, ker obstaja nevarnost nenadzorovane širitve, sadike pa iz posod presadimo na vrt, ko dosežejo zadostno velikost. Posajeno rastlino je potrebno do vzpostavitve koreninskega sistema pogosteje zalivati, sčasoma pa se potreba po zalivanju zmanjšuje in jo zalivamo enkrat tedensko.
Nega
Pampaško travo je enostavno vzdrževati, saj zahteva le letno obrezovanje in tedensko zalivanje (razen v primeru ekstremnih suš, ko je potreba po zalivanju večja). Ta trdoživa trava prenese veter, sušo in pršenje soli na obalnih območjih, zato je idealna za sajenje v sredozemskem podnebju, tj. v južni Evropi. Prav tako je rastlina odporna na večino bolezni in škodljivcev.
Z obrezovanjem zgodaj spomladi ohranjamo čisto okolico rastline in vsako sezono vzpodbudimo novo rast. Sprva, ko so rastline majhne, obrezovanje ni potrebno, zadostuje le čiščenje okolice rastline. Kasneje je potrebno rastlino obrezati na višino 10 cm, nato pa jo pognojiti z organskim kompostom. Na takšen način lahko ohranimo rastlino pod nadzorom, saj velja za invazivno in obstaja nevarnost nenadzorovanega širjenja.
Zalivanje
Čeprav pampaški travi vlažna tla ustrezajo in lahko prenese izjemno visoko vlago, postane sčasoma zelo odporna na sušo. Potrebo po vodi zadosti z naravnimi padavinami, zato je potrebno le redno tedensko zalivanje (razen ob ekstremni suši). Mlade rastline pa po sajenju potrebujejo obilno zalivanje.
Redno zalivanje je nujno v prvi sezoni rasti, da rastlina ohrani zdrav koreninski sistem. Če je posajena v posodo, jo je potrebno dodatno zalivati, ker se zemlja v posodi hitreje izsuši, kar še posebej velja za rastline, ki so bile presajene ali razdeljene in nato ponovno posajene. Najprimernejši čas dneva za zalivanje je dopoldne, saj takrat presežek vode izhlapi.
Gnojenje
Gnojenje pampaške trave je priporočljivo šele po spomladanskem obrezovanju, ko začne rastlina po zimskem premoru ponovno rasti. Za spodbujanje nove rasti uporabite uravnoteženo gnojilo, kot je 15-10-5 ali 20-20-20, ki vsebuje enake deleže dušika, fosforja in kalija. Čeprav je to gnojilo, ki ga potrebuje vsaka rastlina, lahko prevelika količina dušika povzroči, da rastlina odmre.
Uporaba mineralnih gnojil zaradi njihovega kratkotrajnega delovanja ni priporočljiva, če pa jih uporabljamo, morajo vsebovati zmerno količino dušika. Za pampaško travo sta najbolj idealna naravni kompost ali hlevski gnoj, gnoj alpake pa je eno najkakovostnejših naravnih gnojil.
Razmnoževanje
Pampaško travo razmnožujemo s setvijo ali delitvijo. Semena posejemo zgodaj spomladi na prisojni legi, ni pa jih potrebno prekriti z zemljo, saj je za kalitev potrebna svetloba in zmerno zalivanje. Priporočljivo je, da semena pokrijete, saj tako preprečite, da bi jih pojedle ptice. Na enak način posejemo semena v posode, iz katerih jih lahko kasneje presadimo na želeno mesto.
Razmnoževanje z delitvijo poteka tako, da rastlino porežemo do tal. Z ostro lopato prerežemo rastlino in njen koreninski sistem. Nato izkopljemo sadilno jamo in razdeljeno rastlino prenesemo na želeno mesto. Če jo sadimo v bližini obstoječih trav, mora biti razdalja med njimi najmanj 2 m.
Presajanje
Pampaško travo presajamo zgodaj spomladi po obrezovanju. Rastlino porežemo na višino do 30 cm od tal. Suha trava, ki ostane, je ostra, zato je pri rokovanju z njo priporočljiva uporaba rokavic. Po obrezovanju je potrebno prekopati zemljo okoli rastline in odstraniti čim več korenin. Presajanje poteka tako, da koreninsko grudo posadimo v predhodno pripravljene jame, ki so približno dvakrat širše in dvakrat globlje od koreninske grude, ki jo presajamo.
Zaradi njene odpornosti je uspešnost presajanja precej visoka. Jamo, v katero presajamo, napolnimo z drenažnim materialom v kombinaciji z obstoječo zemljo. Tla okoli rastline je potrebno zastreti in zalivati pogosteje kot običajno, dokler rastlina ne razvije ustreznega koreninskega sistema.
Pomlajevanje
Pomlajevanje je ključno, saj podaljša življenjsko dobo in izboljša videz rastline. Pampaška trava je trajnica in z rastjo izgublja obliko, zato jo je potrebno redno oblikovati, predvsem po cvetenju. Zaradi hitre rasti lahko zelo hitro izgubi svojo obliko, zato jo moramo redno pomlajevati z odstranjevanjem rumenih listov. Pomlajevanje svetujemo zgodaj spomladi ali pozno jeseni po cvetenju. Prvo pomlajevanje svetujemo šele, ko rastlina dopolni 5 let. Pred tem odstranjujemo le suhe liste in stare cvetne klase.
Redčenje
Redčenje izvajamo pozno spomladi, da spodbudimo rast novih rastlin. Prvih 5 let rastlina ne potrebuje redčenja, zadošča, da očistimo zemljo okoli rastline. Kasneje, ko začnemo z redčenjem, ga je potrebno izvajati vsak mesec, v nasprotju s klasično rezjo, ki jo opravimo enkrat letno ali morda na vsaki dve leti. Pampaška trava ima ostre liste, zato je priporočljiva uporaba rokavic in očal. Prvo redčenje lahko opravimo takoj, ko rastlina odcveti, najbolje pa je, da z eno roko primemo zgornji del rastline, z drugo roko pa jo odrežemo s škarjami.
Priprava na naslednjo sezono
Z odstranjevanjem posušenih cvetov in vej po cvetenju ter z zastiranjem bomo poskrbeli, da bo imela rastlina v naslednji sezoni cvetenja bujnejše liste in več cvetnih stebel.
Upoštevati je potrebno pogoje tal, temperaturo in dnevno svetlobo, da bi bili prepričani, da bo rastlina naslednjo sezono uspešno rasla. Pozimi je potrebno tla zaščititi s plastjo zastirke, da preprečimo velike temperaturne spremembe, ki vodijo do propadanja korenin in celotne rastline, saj gre za vrsto, ki ji ustreza sredozemsko podnebje in je vajena milih zim.
Pritlikave vrste, ki so posajene v posode, prinesemo v rastlinjak, kjer jim zagotovimo temperaturo cca 15 - 18°C, spomladi pa jih odnesemo iz zaprtega prostora ali pa posadimo na vnaprej predvideno mesto, kjer bo rastlina zaščitena pred sunki vetra in ustrezno izpostavljena sončni svetlobi.
Bolezni
Pampaško travo lahko prizadenejo številne bolezni, izmed katerih so nekatere posledica mineralov, ki so prisotni v tleh. Uporaba pravih vrst gnojil bo zmanjšala možnost pojava bolezni. Ena najpogostejših bolezni, ki prizadene pampaško travo, je listna pegavost.
Listna pegavost (lat. Alternaria porri) je glivična okužba, ki lahko uniči rastlino. Na spodnjem delu listov se pojavi rjava okrogla pega, ki kasneje porjavi in se razširi po listih. Da bi to bolezen preprečili, je potrebno na rastlino nanesti mešanico vode in fenarimola v enakem razmerju, zlasti na spodnje dele listov in dno rastline. Postopek je potrebno ponoviti enkrat tedensko, v tem času pa svetujemo, da rastline ne izpostavljamo neposredni sončni svetlobi, temveč jo poskušamo na nek način zaščititi. Če te bolezni ni mogoče odpraviti, je edina rešitev zamenjava rastline ali pa presaditev okužene rastline na mesto, kjer ne bo izpostavljena neposredni sončni svetlobi.
Škodljivci
Pampaška trava je ena redkih vrst rastlin, ki zaradi strukture listov nima težav s škodljivci. Problematične so le okužbe z boleznimi, ki jih povzročajo glivice, a jih je v večini primerov mogoče uspešno odpraviti. V zelo redkih primerih se pojavi pepelovka, ki pa je tako redka, da je skoraj zanemarljiva.
Uporaba
Pampaška trava je trajnica, ki se uporablja izključno kot okrasna vrsta in se ne uporablja v kulinariki, medicini ali kozmetiki. Poleg estetske funkcije se njena vlakna uporabljajo za izdelavo papirja. Liste trave jeseni naberemo in jih narežemo na majhne koščke, ki jih za 24 ur potopimo v čisto vodo. Nato jih kuhamo 2 uri z lugom in zdrobimo z mešalnikom.
Nabiranje
Pampaška trava je predvsem okrasna rastlina, ki cveti pozno poleti ali jeseni. Z nabiranjem začnemo po pojavu cvetov in preden dozorijo ter začnejo gniti. Običajno jih naberemo vse naenkrat, jih posušimo ter shranimo. Po nabiranju je potrebno odstraniti vse liste, da pospešimo sušenje.
Skladiščenje
Cvetovi se uporabljajo kot dekoracija v cvetličnih aranžmajih, vse pogosteje pa se uporabljajo tudi kot okras v notranjih prostorih. Da bi se izognili težavam zaradi gnitja, cvetove posušimo v hladnem in temnem prostoru, nato pa jih rahlo poškropimo z lakom za lase. Ko naberemo cvetoče veje pampaške trave, jih ovijemo z žico in obrnjene na glavo obesimo na hladno mesto za približno 3 tedne. Za obešanje je priporočena uporaba obešalnika, na katerega jih obesimo s tanko žico ali zobno nitko.
Zanimivosti
Pampaška trava je bila poimenovana po ravninah Pampas (južnoameriška nižina, ki zajema tudi argentinske province Buenos Aires, La Pampa, Santa Fe, Córdoba, celoten Urugvaj in najjužnejšo brazilsko državo Rio Grande do Sul). Latinsko ime cortaderia (rezalnik) izhaja iz argentinsko-španskega imena, ki se nanaša na ostre liste.
V Evropi se je prvič pojavila v 18. stoletju, njen prvotni namen pa je bilo preprečevanje erozije in zaščita pred vetrom. V Kalifornijo so jo v času zlate mrzlice prinesli mornarji. Joseph Sexton je uvozil semena iz Argentine, nato vzgojil nekaj sto rastlin, kmalu zatem, leta 1872, pa je ustvaril iz tega industrijo.
V Santa Barbari so po naključju odkrili visoko vnetljivost rastline, ko se je mimoidoči z vžigalico dotaknil pampaške trave in so jo takoj zajeli plameni. Ta dogodek je bil povod za sprejem lokalnega odloka, ki prepoveduje uporabo pampaške trave kot javne dekoracije.
Za pampaško travo lahko rečemo, da je vrsta plevela, ker lahko popolnoma zaduši domače rastline, ne nudi hrane ali zavetja divjim živalim, grob koreninski sistem pa lahko odstranimo le s težko mehanizacijo.
Če posušene in rezane cvetove in stebla pustimo na vrtu, bodo ptice iz njih naredile gnezda.
Na ženski rastlini rastejo mehki srebrno beli cvetovi, medtem ko ima moška rastlina bolj grobe, sivkasto rožnate cvetove.
Foto: Nelly VINCENT / Pixabay
Dodaj odgovor