Ognjič (lat. Calendula) izhaja iz družine nebinovk (Asteraceae, Compositae), ki obsega okoli 20.000 vrst, med katerimi so najbolj znane vrtni in njivski ognjič, kamilica, pehtran, pelin, repinec, navadni potrošnik, dalija, regrat, planika, endivija, rman in sončnica. Je zelnata enoletnica, ki vsako leto cveti od junija do oktobra in zraste v višino do 1 m.
Steblo in listi so dlakavi, Zlahka prepoznavni cvetovi rumene ali oranžne barve so široki do 7 cm. Rastlina nima najbolj prijetnega vonja, vendar je ne gojijo zaradi lepega vonja, temveč zaradi široke uporabe. Znano je, da so ognjič v zdravilne namene uporabljali že stari Egipčani in Grki, iz njega danes izdelujejo kreme za opekline, izdelke za nego obraza, ognjičev čaj, rumena barvila za tkanine, zdravilna olja itd.
Ni znano ali ognjič izvira iz Indije ali iz Sredozemlja, dejstvo pa je, da je razširjen po vsem svetu. Živali imajo rade ognjič, saj jih privlači tudi njegova privlačna svetla barva. Latinsko ime "Calendula" izhaja iz pomanjševalnice "Calendae" in pomeni "majhen koledar" ali "mala ura". Pri rastlini lahko uporabimo tako liste kot cvetove. V toplejših predelih lahko cveti vse leto. Zelo je podoben regratu in imata podobno sestavo.
Ognjič se uporablja tudi kot začimba, saj vsebuje znatne količine vitaminov A in C. Njegova vretenasta korenina hitro zraste globoko v zemljo. Ljudje ognjič pogosto zamenjujejo z žametnico (Tagetes), saj obe vrsti pripadata družini Asteraceae. V angleščini je razlika med tema dvema rastlinama le v eni besedi, Calendula je "Pot marigold", Tagetes pa je samo "Marigold".
Sorodniki
Vrste
Nekatere vrste ognjiča so enoletne rastline, druge vrste pa uspevajo več kot dve leti. Cvetni listi se razvijejo, ko čebele oprašijo glavico. Ko cvetni listi odpadejo, ostane posušena siva ali svetlo rjava glavica, ki vsebuje semena. Cvetni listi in zeleni listi te rastline so užitni.
Njivski ognjič
Njivski ognjič (lat. Calendula arvensis) je enoletna (včasih dvoletna) rastlina, ki v višino zraste do 50 cm. Cvet je sestavljen iz približno 4 cm široke glavice ki ima okoli rumene sredine svetlo rumeno-oranžne cvetne liste. Cvet proizvaja tudi tulce (akene), ki se ne odprejo in v notranjosti vsebujejo semena.
Njivski ognjič naj bi izviral iz Srednje in Južne Evrope. Ta vrsta se zlahka prilagaja razmeram in ne zahteva pretirane nege. Ustreza mu običajna ali rahlo obogatena zemlja, ki je dobro odcedna. Potrebuje občasno zalivanje. Dobro bo uspeval na soncu ali v senci. Ker mu ustreza nekoliko nižja temperatura, lahko preživi tudi na zelo senčnih legah. Vzgajamo ga lahko tudi v posodah.
Vrtni ognjič
Vrtni ognjič (lat. Calendula officinalis L.) je najbolj znana vrsta ognjiča in izvira iz Južne Evrope. Steblo je pokončno ali razvejano, v višino lahko zraste do 80 cm. Listi so podolgovati, prekriti z drobnimi dlačicami in veliki 2-7 cm. Cvetovi rastejo v rumenih socvetjih. Cvetna glavica ima premer 4 - 7 cm in je obdana z dvema vrstama listov. Na koncu vsakega stebla je cvet, ki je v sredini nekoliko temnejši.
Vrtni ognjič pogosto najdemo v toplejših predelih. Ustreza mu suha, srednje bogata zemlja. Ta vrsta za boljšo rast potrebuje stalno izpostavljenost soncu. Ker ne prenese nizkih temperatur, to vrsto sadimo po koncu zime,
Ta vrsta ognjiča ima več podvrst:
- Radio extra - podolgovata rastlina, ki cveti kot kaktus, njeni cvetovi pa so oranžni. To je ena najbolj nenavadnih vrst ognjičev.
- Pink surprise - ima nabrane zlate in/ali rumene cvetove. Posebnost cvetov je, da imajo rožnate vrhove in bordo obarvano sredico cveta. Nekateri cvetovi so lahko rožnati z zlatimi vrhovi.
- Touch of red - vrsta ognjiča s cvetovi, obarvanimi v različnih odtenkih oranžne in rdeče barve, z rdečimi vrhovi in temnejšim odtenkom rdeče barve na spodnji strani cvetnih listov.
- Tangerine cream - dvobarvna vrsta, običajno obarvana v bež in oranžni barvi
- Greenheart orange - specifična vrsta, ker se precej razlikuje od tipičnega ognjiča. Ima oranžne cvetne liste, ki obkrožajo zeleno sredino.
- Neon - vrsta ognjiča, ki ima dvojne cvetove in raste v različnih barvah.
- Citrus cocktail - zelo majhen in rumene in/ali oranžne barve.
- Golden princess - ognjič s svetlo obarvanimi cvetovi, vendar s črno sredino.
- Sherbet frizz - ognjič s cvetovi peščene barve, s temno rdečim dnom in rdečimi vrhovi.
- Dwarf gem - vrsta majhnega ognjiča, ki ima dvojne cvetove in je lahko rumene, oranžne ali breskove barve.
- Fruit twist - lahko ima dvojne cvetove, ni pa nujno. Na voljo je v različnih odtenkih rumene in oranžne barve.
- ognjič Prince - visoka rastlina, odporna na toploto. Lahko je rumene in/ali oranžne barve.
- Bonbon - ognjič, ki zgodaj cveti. Cvetovi so majhni in rumeni in/ali oranžni. Ta vrsta spada med pritlikave vrste ognjičev.
- Pacific beauty - odporen na toploto z visokimi stebli in rumenimi in/ali oranžnimi cvetovi.
- Calypso - vrsta ognjiča, ki jo je preprosto vzgajati v posodi. Cvetovi so rumeni in/ali oranžni s temno sredino in paroma cvetijo na kompaktnih steblih.
- Flashback - vrsta ognjiča s cvetovi obarvanimi v različnih barvah. Cvetovi so lahko tribarvni - v odtenkih bež, rumene, oranžne in breskvine barve.
- Kablouna - srednje odporna vrsta ognjiča z rumenimi in/ali oranžnimi cvetovi.
Obmorski ognjič
Obmorski ognjič (lat. Calendula maritima) je redka vrsta ognjiča, ki je bila razglašena za ogroženo vrsto. Raste samo na obali Sicilije. Je trajnica, ki v višino zraste 20 - 40 cm. Ovalni ali podolgovati listi imajo na površini kratke in lepljive dlake. Ima značilen zelo močan vonj. Ko je obmorski ognjič mlad, je njegovo steblo pokončno, s staranjem pa se steblo vedno bolj upogiba in se začne širiti po tleh.
Cvetovi so veliki 3 - 5 cm ter svetlo rumene barve. Cveti od maja do junija in je zelo enostaven za vzdrževanje. Potrebno ga je redno oskrbovati z zmerno količino vode. Raste na sončnih ali delno senčnih mestih.
Palestinski ognjič
Palestinski ognjič (lat. Calendula palaestina) je rastlina, ki cveti vsako leto. Listi so dolgi od 2,5 do 10 cm, široki pa so približno 20 mm. So ploščati, hrapavi in dlakav z rahlo valovitimi vrhovi.
Gojenje
Ognjič je zelo enostavno vzgajati. Če bomo dobro ravnali z njim, bo dobro tudi nam - ognjič bo z drugih rastlin odganjal listne uši, se sam urejal in nam s svojimi lepimi svetlečimi barvami polepšal dvorišče.
Tla
Ognjič bo najbolje uspeval v dobro odcednih tleh, ki so srednje bogata z vlakninami. Seveda mu ne bo škodilo, tudi če je zemlja bogata z organskim materialom. Tla, v katerih bo ognjič rasel, naj imajo pH 6,0 - 7,0, prenese pa tudi različne pH vrednosti tal. Ko rastlina oveni, obogati tla z biomaso.
Podnebje
Pri sajenju ognjiča moramo iskati rastišče, kjer bo rastlina deležna obilice sončne svetlobe. Če je temperatura previsoka, bo ognjiču ustrezala rahla senca, če pa ga gojimo na popolnoma senčnih mestih, bodo njegova stebla predolga.
Najbolje cveti pri zmernih temperaturah z nizko vlažnostjo, semena pa najbolje kalijo pri temperaturi med 15 - 25°C.
Čas sajenja
Ognjič je potrebno posaditi zgodaj spomladi (ali konec februarja na Primorskem), lahko pa ga sadimo do zgodnjega poletja, da nam zacveti jeseni. Če ga nameravamo vzgajati v zaprtih prostorih, je najbolje, da ga sejemo proti koncu februarja do sredine marca. Optimalen čas za presajanje je april.
Kolobarjenje
Če ognjič posadimo skupaj z zelenjavo, ima to številne prednosti - od privabljanja koristnih žuželk do odvračanja škodljivcev in povečanja biotske raznovrstnosti, zato je priporočljivo v bližini posaditi kumare, paradižnike, grah, korenje, šparglje in različne solate. Ognjič špargljem pomaga pri žuželkah, bučkam in bučam pri opraševanju, z drugih rastlin pa odganja listne uši. Najbolje je, če ognjič posadimo kot okvir (okoli drugih rastlin).
Ognjič pomaga pri rasti začimbnim rastlinam - predvsem baziliki, sivki, žajblju, origanu, materini dušici, timijanu in kopru ter vsem rastlinam iz družine lukovk, kot so česen, drobnjak, čebula ali mlada čebula in čemaž. Številne rože privlačijo različne škodljive žuželke, ki jih ognjič odganja, zato je skupaj z ognjičem koristno posaditi lantane, cinije, pelargonije, vodne kreše, zimzelena, petunije in verbene. Ognjič si rad deli prostor z baldrijanom.
Faza mirovanja
Faza mirovanja ognjiča običajno nastopi v poletnih mesecih, ko preneha cveteti in preden se začne novo cvetenje. V tej fazi je potrebno ognjič zaščititi pred vročimi sončnimi žarki in sušo. Lahko ga manj zalivamo. Ta faza je pomembna za krepitev korenin in pripravo na naslednje cvetenje. Če ognjič pustimo v stanju mirovanja, bo naslednje cvetenje bolj obilno in dolgotrajno.
Sajenje
Ognjič je rastlina, za katero vam ni potrebno veliko skrbeti, če pa želite, da bo vaša rastlina zdrava in močna, boste na nekatere stvari vseeno morali biti pozorni. Ognjič lahko posadite na dvorišču ali v posode.
Sejanje
Ognjič bo zrasel najhitreje, če semena posejemo na globino 0,5 - 1,25 cm na razdalji približno 10 - 15 cm in jih prekrijemo s približno 0,5 cm zemlje. Rastlino je potrebno takoj po setvi skrbno zaliti in zalivati še naslednjih 7 dni, da semena hitreje vzklijejo. Semena ognjiča izgledajo kot podkev.
Sajenje sadik
Če nameravate ognjič posaditi iz sadik namesto iz semen, ga ne presadite, dokler ne začne cveteti, ali pa ga preprosto posadite na mesto, kjer ga kasneje ne boste presajali.
Gojenje na vrtu
Ognjič bo rasel na vsakem vrtu, saj ima rad odprt prostor. Ker pa ne prenese velikih količin vode, je potrebna previdnost, da ga ne posadimo v tla, ki vpijejo veliko vode.
Gojenje v rastlinjaku
Če ognjič sejete v neogrevan rastlinjak, ga posejte po zadnji zmrzali, ko nočne temperature ne bodo padle pod -1 do -3°C. Priporočljivo je uporabiti pokrivni material, da vzkaljene sadike ponoči ne zmrznejo.
V rastlinjak lahko postavite tudi večje posode z vodo, ki se podnevi segrejejo, ponoči pa postopoma oddajajo toploto in ohranjajo temperaturo v rastlinjaku nekaj stopinj višjo od zunanje temperature.
Nega sadik v rastlinjaku vključuje zalivanje s toplo vodo in pletje plevela. Če tla pripravimo pred sajenjem sadik, posebno pokrivanje in zaščita nista potrebna. Če opazite šibko rast ali porumenelost listov, priporočamo foliarno škropljenje z raztopino 1 - 3% sečnine. Sadike ognjiča bodo sredi maja pripravljene za presajanje na prosto.
Gojenje v posodah
Ognjič lahko vzgajamo v posodah, če zanj pravilno skrbimo. Uporabite posode, iz katerih voda zlahka odteka, in organsko zemljo ali pa naredite svojo mešanico iz polovice vrtne zemlje in polovice komposta. Najpomembneje je, da izberete posodo z več luknjami na dnu, saj ognjič ne prenese zastajanja vode.
Ognjič, ki ga vzgajamo v posodah potrebuje toliko sonca kot pri vzgoji na vrtu. Če ga nameravate presaditi, počakajte, da zraste do višine približno 5 cm.
Vzdrževanje nasada
Ko se rastlina stabilizira in zraste, nasad ne potrebuje dodatne nege. Ognjič zelo hitro vzklije (v 5 - 15 dneh) ter v 6 - 8 tednih po sajenju zraste v odraslo rastlino.
Nega
Rastlina bo s prihodom zime naravno ovenela in takrat je potrebno odstraniti celotno rastlino tako, da izpulimo korenine, ki jih odložimo na kompost, semena pa shranimo za naslednjo setev.
Zalivanje
Ob visokih temperaturah rastlino zalivamo s približno 2 - 2,5 cm vode na teden. Ognjič lahko sicer preživi brez vode, najbolje pa bo cvetel, če ga še vedno zalivamo tedensko v majhnih količinah, zato naj bo zemlja zmerno vlažna (najbolje je, da rastlino za kratek čas potopimo v vodo, da se "napije").
Gnojenje
Plast vrtnega komposta, ki ga potresemo po vrtu pred setvijo, bo spodbudila zdravo rast, prevelika količina komposta pa bo spodbudila povečano rast listov in manjšo rast cvetov. Občasno lahko ognjiču "pomagamo" s tekočim gnojilom iz morskih alg ali organskim gnojilom, ki ga potresemo ob dnu rastline.
Spomladansko gnojenje s plastjo naravnega lubja ali sena okoli dna rastline lahko zmanjša plevel in pomaga ohranjati vlažnost tal.
Razmnoževanje
Ognjič pogosto gojimo poleg rastlin, ki potrebujejo pomoč pri opraševanju, saj njegovi cvetovi in njihova svetla barva redno privabljajo žuželke. Ognjič se razmnožuje z dvostarševnim razmnoževanjem, cvetovi pa so hermafroditni.
Presajanje
Ognjič običajno presajamo, ko je v stanju mirovanja (ko preneha cveteti in preden začne z novim cvetenjem), da rastlini zagotovimo čas, da okrepi svoje korenine in raste na novem mestu. Če se rastlina preveč razraste ali če se zemlja izsuši, lahko ognjič presadimo.
Za presajanje ognjiča je potrebno pripraviti posodo s kakovostno zemljo, ki vsebuje malo šote in peska, ognjič previdno odstraniti iz trenutne posode ter korenine očistiti stare zemlje in suhih korenin, pri tem pa paziti, da jih ne poškodujemo. Rastlino prestavimo v novo posodo in dobro zalijemo. Po potrebi jo lahko zaščitimo pred sončnimi žarki, predvsem v prvih dveh tednih po presajanju.
Pomlajevanje
Ognjič lahko pomladimo, da okrepimo cvetenje in podaljšamo življenjsko dobo rastline. Običajno to storimo tako, da rastlino presadimo na novo mesto ali v posodo, kjer bo imela več prostora in svežo zemljo za rast. Potrebno je tudi odstraniti odvečne korenine in staro zemljo, da rastlina prejme dovolj kisika in hranilnih snovi.
Prav tako je potrebno ognjič redno redčiti, da nadzorujemo število cvetov in zagotovimo, da rastlina ni preobremenjena, s čimer bomo zagotovili dolgotrajno in obilno cvetenje.
Redčenje
Ognjič je potrebno redno redčiti, kar nam pomaga nadzorovati število cvetov in krepi koreninski sistem. Če rastlina nima dovolj prostora za rast, se korenine prepletejo in rastlina se posuši. Redčenje omogoča boljše kroženje zraka in vlage v tleh, kar pripomore k ohranjanju zdravja rastline. Običajno se izvaja v fazi mirovanja, potem ko ognjič preneha cveteti. Rastline previdno ločimo, da ne poškodujemo korenin, in jih presadimo na novo mesto ali v posode.
Obrezovanje
Pogosteje ko ognjič nabirate, bolj bo rasel, v nasprotnem primeru pa lahko preneha cveteti. Ognjiča ni enostavno deliti. Cvetove odstranimo takoj, ko se popolnoma odprejo, najbolje pozno zjutraj in jih nato pustimo, da se posušijo. Cvetovi ognjiča se zvečer delno zaprejo.
Cvetove porežite v večjih količinah, če opazite, da jim visoka temperatura škoduje. Po odstranitvi cvetov je priporočljivo obrezati tudi steblo, da ne začne gniti.
Zaščita pred vetrom
Ognjič je lahko občutljiv na močne vetrove, zato potrebuje zaščito in skrbno načrtovanje sajenja. Da bi ga zaščitili, lahko postavite zaščitne pregrade, kot so stene, netkani materiali za zaščito pred vetrom ali žive meje. Pri sajenju ognjiča je prav tako potrebno upoštevati, da ga posadimo na zaščiteno mesto v bližini zidu ali v senci drugih rastlin.
Zaščita čez zimo
Zaščita ognjiča čez zimo je odvisna od vrste in območja, na katerem je posajen. Rastlina običajno čez zimo potrebuje zaščito, ki jo lahko zagotovite tako, da zemljo okoli rastline prekrijete s plastjo zastirke in suhega listja ali pa rastlino prekrijete z materialom, kot sta agrofibra ali netkani material.
Bolezni
Ognjič nima resnejših težav z insekti ali boleznimi. Občasno je dovzeten za pepelovko (bolezen, ki jo povzročajo glivice), vendar se najpogosteje ne bo okužil in zbolel. Redno pregledujte spodnje strani listov glede škodljivcev, ki jih lahko odpravite s pršenjem z vodo ali z uporabo insekticidnih mil.
Sajavost
Sajavost (eng. Calendula smut) je glivična bolezen, ki na ognjiču povzroči nastanek rjavih, črnih ali rumenkastih okroglih pik. Pike so odebeljene, lahko imajo temno rjave robove in se pojavljajo tako na sprednji kot na zadnji strani listov.
Alternarija
Alternarija povzroči pojav majhnih rdečkasto-vijoličnih pik in prizadene številne rastline. Da bi preprečili pojav te bolezni, je potrebno paziti na čas namakanja (izogibajte se poznemu popoldnevu ali večeru) in na pravilen razmik med rastlinami, da zmanjšate čas, v katerem rastline ostanejo mokre.
Aster yellows virus
Aster yellows virus je kronična, sistemska bolezen rastlin, ki jo povzroča več bakterijam podobnih organizmov, imenovanih fitoplazme. Da bi preprečili morebiten pojav te bolezni, lahko posadite krvomočnico (lat. Geranium) ali nedotik (lat. Impatiens).
Pepelovka
V boju proti tej bolezni lahko pomagajo domači pripravki iz sode bikarbone in tekočega mila brez detergenta. Če opazite bele liste, jih odstranite, s čimer boste to glivično okužbo omejili.
Škodljivci
Ognjič ima redko resne težave z insekti, občasno pa pritegne listne uši in bele mušice. Škodljivce zatirajte tako, da na rastlino usmerite močan curek vode iz vrtne cevi. Nevarni so tudi polži, ki se lahko prehranjujejo z ognjičem, zlasti z mladimi rastlinami. Da omejite škodo zaradi polžev naj bo na tleh čim manj nečistoč.
Uporaba
Cvetove ognjiča že od antičnih časov uporabljajo v medicinske, kulinarične in okrasne namene.
Nabiranje
Cvetove odtrgajte s prsti ali odrežite s škarjami. Bolje bi bilo, da bi uporabili škarje, saj ognjič vsebuje naravno olje, ki naredi vaše prste lepljive. Potrgate lahko tudi liste, ki so prav tako zdravilni kot cvetovi, čeprav običajno nabiramo le cvetove.
Sušenje
Za pravilno sušenje ognjiča obstaja več načinov. Najpomembneje je zagotoviti kroženje zraka in zaščito pred premočnim soncem, saj ne želimo, da sonce požge cvetove. Nabranih cvetnih glavic ni potrebno oprati, ampak jih le razporedite na prozorno površino, kot je krpa ali mreža. Lahko izdelate tudi sušilne okvirje iz lesa in tkanine.
Ob rastlinah je priporočljivo postaviti ventilator, da zrak lažje kroži, drugače pa moramo rastline redno obračati z ene strani na drugo.
Sušenje v pečici ne pride v poštev, saj ognjiča ne smemo puščati na visokih temperaturah.
Skladiščenje
Pred shranjevanjem ognjiča se je potrebno prepričati, da je popolnoma suh. Zelene glavice, iz katerih raste cvet, se sušijo veliko dlje kot cvetni listi.
Ko se posušijo, boste cvetne liste zelo enostavno potegnili iz glavice. Glavice s cvetnimi listi ali same cvetne liste lahko shranimo, glavice pa lahko uporabimo za kompost. Posušen ognjič shranite v temnem prostoru v hermetično zaprte steklene posode ali v zaprte plastične vrečke.
Pravilno posušen in shranjen ognjič lahko zdrži do 5 let; ognjič, ki je bil posušen le na zraku (najpreprostejša metoda sušenja) pa lahko zdrži približno eno leto.
Kulinarika
Užitni cvetovi in listi ognjiča so pikantni in rahlo grenki. Poskusite jih dodati solatam ali juham za bolj zanimiv okus. Cvetovi ognjiča so odličen nadomestek za žafran, ki je sicer zelo drag, zato ognjič pogosto poimenujejo žafran za reveže. Z uporabo ognjiča lahko dosežemo skoraj enako barvo, kot bi jo dosegli z žafranom.
Poleg tega lahko ognjičeve cvetove dodamo kislim kumaricam, mehkim sirom, rumenjakom ...
Ognjič se uporablja tudi za pripravo čajev.
Medicina
Ognjič ima močne protivnetne, protivirusne in antibakterijske lastnosti, zato se pogosto uporablja za lajšanje širokega nabora kožnih bolezni - na primer ureznin, odrgnin, modric, čebeljih pikov, pikov žuželk, glivičnih okužb, ekcemov in izpuščajev.
Rastlina je hipoalergena, zato se pogosto uporablja v izdelkih za nego, kot je milo za občutljivo kožo. Ognjič je sestavina številnih krem za sončenje, saj lahko pomaga zaščititi kožo pred UV-žarki. Velja, da ognjič pomaga pri lajšanju menstrualnih težav.
Zanimivosti
Ognjič je priljubljen že od pradavnine, predvsem zato, ker so vsi njegovi deli užitni in vsestransko uporabni ter seveda zaradi živahno obarvanih cvetov.
Po legendi naj bi to rastlino sv. Hildegard Bingenska (nemška opatinja, pesnica, pisateljica, filozofinja) poimenovala po Devici Mariji (Marigold = Mary's gold = Marijino zlato), čeprav naj bi po drugi različici ognjič poimenovali stari Rimljani (Calendula) zaradi dejstva, da cveti na prvi dan vsakega meseca (lat. Calend) in je bil zanje simbol sreče.
V Evropi ognjič raste že od 12. stoletja. Obstaja celo nekaj dokazov, da je bil ognjič priljubljena rastlina Aztekov.
Nekateri verjamejo, da če se ognjič zjutraj odpre, to pomeni, da bo deževalo. Ognjič simbolizira žalovanje ali sočutje. Tudi v starem Rimu so verjeli, da cvet ognjiča raste na grobu dekleta, ki je umrlo zaradi žalosti za nekim rimskim mladeničem. V Indiji uporabljajo ognjič kot eno izmed cvetlic za okrasitev templjev.
Foto: Jan Mallander / Pixabay
Dodaj odgovor