Dracena (lat. Dracaena) je priljubljena sobna okrasna rastlina, ki jo uvrščamo v veliki rod zmajevk iz družine beluševk (Asparagaceae), kamor sodijo še hosta, kamas, juka, salomonov pečat, furkreja, agava, lobodika, kačja brada, šmarnica, hijacinta, modra čebulica, preslica, kosmuljek in morska čebulica. Najpogosteje raste kot okrasno drevje ali grm, najbolj znana pa je navadna zmajevka. Latinsko ime izhaja iz grške besede drakaina, kar pomeni samica zmaja, zato jo pogosto imenujejo zmajevo drevo, zaradi ozkih in ostrih listov pa tudi koruzno drevo.
Ime "drevo življenja" je dobila po verovanju plemena, da gredo duše po smrti na drevesa, zato so jo povezovali z novim življenjem po smrti. Pogosto jo zamenjujejo z rastlino juka (lat. Yucca), ki je izvorna rastlina drevesa življenja. Zelo sta si podobni, razlika pa je le v tem, da je juka počasi rastoča, ima debelejše deblo in nekatere vrste zrastejo v višino tudi več kot 30 m, kar pa ni značilno za draceno. Drevo življenja se imenuje le ena vrsta dracene, in sicer Dracaena fragrans.
Dracena je zimzelena trajnica z močnim in razvejanim koreninskim sistemom, vajena suhega podnebja, zaradi česar je trdoživa sobna rastlina. Ima ravno olesenelo steblo, ki se konča z več rozetami, iz katerih rastejo listi. Listi so ozki, na vrhu zašiljeni, zeleni z rdečimi robovi. Zacveti spomladi, a zelo redko in večinoma šele po več desetletjih pravilne vzgoje. Cvetovi so beli, dišeči in imajo 5 cvetnih listov, plodovi pa so rumeno-oranžne jagode. Rastlina lahko zraste v višino do 6 m, vendar raste počasi in v enem letu zraste le za 10 cm.
Drevo življenja izvira iz južne in vzhodne Afrike ter Madagaskarja, zato mu ustreza toplo podnebje. Zaradi močnega koreninskega sistema je zelo trpežno, zato je priljubljena okrasna rastlina v domovih in pisarnah. Zaradi enostavnega vzdrževanja je vzgoja dracene priporočljiva tudi za začetnike.
Sorodniki
Vrste
Trenutno ocenjujejo, da na svetu obstaja več kot 150 vrst dracen, zaradi enostavne vzgoje in odpornosti pa se pojavljajo nove sorte vse bolj privlačnega videza. V nadaljevanju predstavljamo nekaj najbolj znanih in najpogosteje gojenih vrst.
Dracena draco
To vrsto imenujemo pravi zmajevec in je najpogostejši predstavnik vrste. Drevo zraste v višino do 20 m, ima ravno in pokončno deblo, krošnjo pa sestavljajo pokončni, ozki in ostri listi. Priljubljeno je zaradi svojega dekorativnega videza, najpogosteje pa ga najdemo na Tenerifih. Draceni draco ustreza toplo in suho podnebje, zato pri nas ni primerna za gojenje na prostem.
Dracena Marginatta
Ta zmajevec je prepoznan tudi po nazivu obrobljeni zmajevec in je ena najpogostejših sobnih rastlin, saj ga poleg lepega videza gojimo tudi zato, ker čisti zrak v prostoru. Ima vitko steblo in razvejane ozke liste, a v zaprtih prostorih redko cveti. Dracena Marginatta raste počasi in ni zahtevna za vzgojo, zato jo pogosto gojimo v pisarniških prostorih.
Dracena fragrans
Ta vrsta izvira z Madagaskarja, imenujejo pa jo tudi drevo življenja ali dišeči zmajevec. Priljubljen je zaradi lepega in dišečega cveta, ki pa le redko cveti na prostem. Dracena fragrans ima nekoliko širše liste, zato je pogosta izbira tudi za vzgojo doma, saj jo je preprosto vzdrževati, ni pa primerna za gojenje na prostem.
Dracena Marginata Bikolor
Ta vrsta je ena pogostejših kultivarjev in ima posebno barvo listov. Čeprav ima dracena običajno enobarvne liste, so listi pri tej vrsti zelenkasto bele barve. Vzgoja je enostavna, največkrat jo gojimo kot sobno rastlino.
Dracena reflexa
Za razliko od drugih vrst je ta vrsta priljubljena zaradi nepravilnega stebla. Izvira z otokov vzhodnega dela Indijskega oceana, pri nas pa jo gojimo kot sobno rastlino. Njeni listi so dolgi in ozki, zelene barve in z belim robom.
Gojenje
Glede na to, da je draceno težko vzgojiti, se najpogosteje uporabljajo že pripravljene sadike. V nadaljevanju predstavljamo nekaj načinov vzgoje, saj ko enkrat pridobimo zdravo rastlino, je njeno vzdrževanje preprosto.
Tla
Dracena ni občutljiva glede vrste tal, zato jo najpogosteje gojimo v mešani in rahli zemlji za rože. Za boljši pretok zraka lahko zemlji primešamo malo peska. Pri sajenju je pomembno, da prst dobro odcedimo, za kar uporabimo okroglo in večje kamenje na dnu posode.
Podnebje
Glede na to, da dracena prihaja iz toplega podnebja, je za njen razvoj pomembno vzdrževati primerno temperaturo. Rastlina ima rada višje temperature, zato pozimi temperatura ne sme pasti pod 15°C, poleti pa prenese temperature do 26°C. Umetno ogrevanje ji ne ustreza, zato jo je potrebno odmakniti od takšnega vira toplote in ohranjati vlažen zrak. Rada ima tudi veliko svetlobe, vendar ne neposredne svetlobe, ki lahko poškoduje liste. Najbolje jo je postaviti ob vzhodno okno.
Čas sajenja
Najprimernejši čas za sajenje je spomladi, vendar ko je temperatura nad 18°C, kar pomeni konec aprila in začetek maja.
Kolobarjenje
Pri ujemanju drugih kultur z draceno je potrebno upoštevati običajne pogoje glede rasti. Pri sajenju v posodo so najprimernejše trajnice, ki so enostavne za vzdrževanje in krajše rasti. Nekatere najbolj priljubljene rastline, ki jih je priporočljivo gojiti za pokrivanje tal okoli dracene, so tamariše, hojhere, sukulente in miniaturne vrste bromelij, aloj in praproti. Če gojimo draceno na prostem, se dobro obnese v bližini drugih tropskih rastlin, kot so okroglolistna tolstolistnica, bromelije, orhideje.
Tako kot filodendron, se dracena s svojimi dramatičnimi pokončnimi listi dobro ujema z drugimi rastlinami, ki jo bodo obkrožale, ko jo posadimo v sredini posode, tako da lahko okoli nje posadite šeflero, lilijo, petunijo, nedotik in vodenke, v večjih posodah pa vinsko trto, batato in zlati potos, katerega listi se bodo "prelivali" iz posode.
Faza mirovanja
Dracena v zimskih mesecih miruje, zato je potrebno v tem času zmanjšati zalivanje ter prenehati z gnojenjem. V tem obdobju ne raste, zato jo je potrebno imeti v prostoru s stalno temperaturo.
Sajenje
Draceno lahko posadimo sami in ker se zlahka razmnožuje, je na razpolago kar nekaj sadik. Spodaj so nasveti, kako biti uspešen pri sajenju.
Sejanje
Glede na to, da drevo življenja redko cveti in obrodi, ga redko vzgojimo iz semen. Semena je možno naročiti, vendar je pomembno, da so preverjena in tretirana. Če bomo uporabili semena neposredno iz plodu, je potrebno pred setvijo odstraniti pulpo. Semena posejemo v zrahljano zemljo na globino 1-2 cm in poškropimo z vodo. Vzkalilo bo pri minimalni temperaturi 20°C, lahko pa ga prekrijemo s folijo, da zadržimo vlago in toploto. Po kalitvi folijo odstranimo in rastlino pustimo na toplem in svetlem ter zmerno zalivamo.
Sajenje sadik
Sajenje sadik je najpogostejši in najvarnejši način vzgoje dracene. Pri sajenju je potrebno uporabiti tretirano sadiko, vzgojeno v ločeni posodi, tako da ima razvite korenine. Sadiko posadimo v zrahljano zemljo, na enaki globini kot prej, a na večjem prostoru, da se lahko nemoteno razvija. Da bo steblo pravilno raslo, ga lahko podpremo s količkom.
Cepljenje
Draceno lahko razmnožujemo tudi s cepljenjem, vendar za podlago običajno izberemo drugo vrsto. Ta postopek je najbolj uporabljan pri razvoju kultivarjev, ki se največkrat razlikujejo po barvi in obliki listov. Cepimo spomladi, ko z drevesa življenja, ki ga želimo razmnožiti, vzamemo mlad potaknjenec. Rastlino, na katero cepimo, do sredine stebla diagonalno zarežemo, potaknjenec zapičimo v cepič in prekrijemo z lubjem. Rez in potaknjenec ovijemo s cepilnim trakom in sadjarskim voskom. Traja do 2 meseca, da se rez prime in se oblikuje nova rastlina.
Gojenje na vrtu
V naših krajih dracene zaradi občutljivosti na mraz ni mogoče gojiti na prostem. Vzgoja na Primorskem ni primerna zaradi burje, sunkov vetra, dracena pa tudi slabo prenaša slanost.
Gojenje v rastlinjaku
Zaradi možnosti nadzora nad pogoji rasti, je vzgoja v rastlinjaku najboljši način za vzgojo drevesa življenja. Pomembno je, da ima rastlinjak minimalno 6 ur dnevne svetlobe, hkrati pa mora biti zaščiten pred neposredno sončno svetlobo. Prav tako je potrebno pozimi vzdrževati minimalno temperaturo 15 - 18°C, poleti pa 22 - 26°C, saj je dracena izjemno občutljiva na velike temperaturne spremembe. Rastlino zalivamo, ko se zemlja izsuši, saj ni občutljiva na pomanjkanje vode.
Gojenje v posodah
Drevo življenja najpogosteje vzgajamo v cvetličnih loncih. Če ga gojimo v zaprtih prostorih, ga je potrebno odstraniti z neposrednega prepiha in od virov toplote. Ustreza mu zmerna zračna vlaga. Zalivamo, ko se zemlja posuši, vmes pa lahko na podstavek položimo v vodo namočene kamne, da voda postopno izhlapeva. Ne prenese vlažne zemlje, zato je potrebno na dno posode položiti kamenje, ki bo prepuščalo odvečno vodo. Prav tako ni zaželeno, da se v podstavku cvetličnega lonca zadržuje voda. V poletnih mesecih lahko rastlino postopoma prenesemo na prosto, kjer pa naj ne bo izpostavljena neposredni sončni svetlobi.
Vzdrževanje nasada
Vzdrževanje drevesa življenja vključuje odstranjevanje plevela in brisanje prahu. Morebitni plevel odstranimo ročno, da ne poškodujemo korenin rastline in ji omogočimo nadaljnjo rast. Rastlini lahko odmaknemo lubje, zemljo pa prezračimo s prebadanjem s palico. Občasno je potrebno z mokro krpo tudi obrisati prah s por, da lahko rastlina nemoteno diha.
Nega
Drevo življenja je za vzdrževanje nezahtevno, zato je idealna sobna rastlina, primerna tudi za pisarne. V nadaljevanju so preprosti nasveti, kako skrbeti zanj.
Zalivanje
Glede na to, da je rastlina občutljiva na prekomerno zalivanje, jo zalijemo šele, ko je zemlja popolnoma suha. Ob slabši osvetljenosti lahko to traja do 3 tedne. Izogibajte se prhanju rastline, saj lahko preveč vlage in zadrževanje vode na listih škoduje rastlini, zato jo zalivamo pod korenino. Rastlino zalivamo z mehko ali postano vodo, ker ne prenese velikega deleža vodnega kamna v vodi. Če jo prepogosto zalivamo, lahko listi porjavijo in gnijejo, pomanjkanje vode pa prepoznamo po porumenelih in ovenelih listih. Prisotnost vlage povzroča gnitje korenin, zato je pomembno zagotoviti, da je zemlja dobro odcedna.
Gnojenje
Dracena ne potrebuje veliko gnojila, vendar ji lahko spodbudi rast in morebitno cvetenje. Rastlino je potrebno gnojiti spomladi, pozimi pa gnojila ne smemo dodajati, ker lahko povzroči gnitje korenin. Za gnojenje uporabimo tekoče gnojilo za sobne rastline.
Razmnoževanje
Draceno najlažje razmnožimo s stebelnimi potaknjenci, uporabljamo pa enoletne ali dvoletne potaknjence. Potaknjence je potrebno pustiti v vodi najmanj 3 tedne, da poženejo korenine. V tem obdobju je potrebno paziti, da je voda čista in jo redno menjavati. Nato potaknjenec posadimo v mešanico za sobno cvetje in ga zalijemo. Ponovno zalijemo šele, ko se zemlja posuši. Verjetnost ukoreninjenja je velika in niso potrebni rastni hormoni ali dodatna gnojila.
Presajanje
Draceno presajamo po potrebi, a glede na to, da raste počasi, se to pogosto zgodi šele vsako tretje ali celo četrto leto. Pri presajanju je pomembno, da v celoti odstranimo celotno korenino in jo presadimo v rahlo zemljo, da se še naprej razvija. Prav tako je pomembno izbrati večjo posodo, da ima prostor za nadaljnjo rast.
Pomlajevanje
Rastlina ima izrazito dolgo življenjsko dobo, zato jo lahko pomlajujemo tako, da spomladi odstranimo poškodovane, posušene ali neugledne liste.
Pri pomlajevanju rastline je pomembno tudi margotiranje (grebenčenje), ki ga prav tako lahko štejemo med načine razmnoževanja. Gre za tehniko, s katero staro in neugledno rastlino obnovimo in dobimo novo. Na steblu izberemo mesto, kjer bomo začeli ustvarjati novo rastlino in z nožem zarežemo krog. Postopek ponovimo 2 cm nižje in na tem delu olupimo trdo skorjo, dokler ne pridemo do mehke notranjosti. Na spodnji del pritrdimo plastično vrečko, napolnjeno s črno zemljo za rože, vrečko zapremo in pritrdimo z gumico.
Rastlina bo začela po 2 do 3 mesecih ob zmernem zalivanju v zemlji razvijati korenine. Obnovljeni del odstranimo s stare rastline in posadimo v novo zemljo.
Obrezovanje
Draceno obrezujemo po želji, da dobi lepo obliko ali pa da odstranimo obolele liste. Obrezovanje izvajamo spomladi z ostrimi škarjami. Pri obrezovanju je priporočljivo nositi rokavice, da se zaščitimo pred ostrimi robovi in sokovi, ki lahko vzdražijo kožo.
Bolezni
Dracena je občutljiva na bolezni, zato je pomembno, da jih pravočasno prepoznamo in ustrezno zdravimo. V nadaljevanju predstavljamo nekaj najbolj znanih bolezni.
Gniloba korenin
Gnitje korenin zaradi predolgega zadrževanja vode povzročajo bakterije, kar lahko povzroči sušenje celotne rastline. Okužbo prepoznamo po porjavelosti listov in mlahavem steblu. To bolezen lahko zlahka preprečimo z dobro drenažo tal.
Pegavost listov
Pegavost listov povzroča virus, ki ga najpogosteje prenašajo žuželke in je vidna kot rumene lise na listih. Ker se podoben virus pojavlja tudi na drugih rastlinah, se v med njimi zlahka prenaša in je potrebno pravočasno reagirati. Poškodovane dele rastline je potrebno takoj odstraniti in sežgati ali zavreči.
Škodljivci
Draceno lahko poleg tega, da je dovzetna za bolezni, napadejo tudi škodljivci, ki lahko poškodujejo liste. Navajamo nekaj najbolj znanih škodljivcev in kako se jih znebiti.
Rdeči pajek
Rdeči pajek je najpogostejši škodljivec na hišnem cvetju in zato tudi na drevesu življenja. Ta majhna žuželka se pojavi na spodnji strani listov, najpogosteje pa prisotnost nakazujejo majhne svilnate mrežice na robovih rastline. Prehranjuje se z rastlinskim sokom in lahko poškoduje celično steno, kar vodi do sušenja listov. Da škodljivca preženemo z vseh delov rastline, je potrebno nanesti insekticid po celotni rastlini.
Ščitaste uši
Eden najpogostejših škodljivcev so tudi uši, ki jih najdemo na listnih pecljih ali na hrbtni strani listov. Prehranjujejo se s sokovi in lahko povzročijo sušenje listov. Zelo hitro se razmnožujejo in širijo, zato je potrebno rastlino odstraniti od ostalih in jo takoj zdraviti. Najpogosteje jih uničimo s škropljenjem z insekticidi, rastlino pa lahko preventivno zaščitimo tudi s spomladanskim škropljenjem.
Uporaba
Draceno večinoma gojimo zaradi lepega videza in enostavnega vzdrževanja. Njena vzgoja je cenovno ugodna, razmnoževanje pa enostavno. Zaradi lepih listov ter različnih barv in oblik se zlahka ujame z različnimi stili. Vendar pa to ni njena najpomembnejša lastnost. Dracena je rastlina, ki jo gojimo predvsem za čiščenje zraka v prostoru, saj ima sposobnost absorbiranja škodljivih spojin in plinov. Absorbira škodljive spojine, ki povzročajo glavobole, nespečnost ali težave z dihanjem. Ponoči absorbira tudi ogljikov dioksid, zato je njena vzgoja varna tudi v spalnici.
Dracena je primerna za šolske prostore, saj v učilnici spodbuja koncentracijo in željo po učenju. Rastlini ustreza visoka zračna vlaga, presežek vode pa izhlapi v zrak, zato je koristna za vzdrževanje zračne vlage in odpravljanje težav z dihali.
Prebivalci Madagaskarja ali Vzhodne in Južne Afrike so dele drevesa življenja uporabljali v medicini. Korenino so zdrobili in uporabljali v obredne namene, prav tako sok in smolo. Sok je veljal za magičnega, uporabljali pa so ga tudi za zaustavitev krvavitev, menstrualne težave in za prečiščevanje.
Rastlino so uporabljali tudi pri mumificiranju, pa tudi kot sestavino pri izdelavi lakov in barv, predvsem za lake, ki so jih v Italiji nanašali kot zaključni sloj na instrumente.
Dišeče cvetove uporabljajo kot sestavino parfumov, stari narodi pa so jih uporabljali v obredih. Izredno privlačni so za ptice in žuželke. Žuželke se prehranjujejo z nektarjem, jagode pa so vir hrane nekaterim vrstam ptic.
Rastlina ljudem ni strupena, vendar lahko dolgotrajna izpostavljenost rastlinskim sokovom povzroči blažjo alergijsko reakcijo, rdečico ali srbečico. Dracena pa je zelo strupena za hišne ljubljenčke, zlasti za mačke, ki se zastrupijo z žvečenjem listov. Zastrupitev se kaže kot bruhanje in prekomerno slinjenje, zato je potrebno takoj poklicati veterinarja.
Zanimivosti
Dracena izvira z otokov na vzhodni obali Afrike, največje primerke pa najdemo na Madagaskarju ali Tenerifih. Prvič so rastlino opisali in odkrili v 17. stoletju, od takrat dalje pa jo širijo in gojijo kot okrasno rastlino.
Zanimivo je, da so draceno sprva uvrščali med lilije, čeprav je bilo to kasneje popravljeno.
Zaradi svoje lepe oblike je dracena od nekdaj privlačila ljudi in o njej krožijo številni miti. Med najbolj znanimi je povezava z zmajem, saj so posušen prah rastline zmešali z vodo in dobili rdečo barvo, saj naj bi po legendi rastlina zrasla iz krvi premaganega zmaja. Legenda pravi tudi, da se je okoli podobnega drevesa ovil zmaj Ladon. Ena od Herkulesovih nalog je bila ubiti tega zmaja, rastlina pa še vedno "krvavi", ko jo prerežete.
Na Kanarskih otokih raste dracena, ki naj bi bila stara več kot tisoč let, kar je še en pokazatelj dolge življenjske dobe rastline.
Dodaj odgovor