Šparglji, špargelj (lat. Asparagus officinalis) ali beluš je trajnica iz družine beluševk (Asparagaceae), ki je značilna za toplejše predele. Čeprav obstaja veliko divjih sort, ki so jih gojili kot okrasne rastline ali uporabljali za dekoracijo aranžmajev, je danes bolj poznan kot zdravilna in prehranska rastlina. Šparglji imajo značilen vonj in videz ter se zelo razlikujejo od druge zelenjave. Cenjeni so kot dietna zelenjava, vsebujejo malo kalorij in so priljubljeni pri diabetikih.
Špargelj ima zelo značilen videz, ki pa se med posameznimi vrstami razlikuje, skupno pa jim je, da so trajnice, ki zdržijo tudi do 15 let. Njihov nadzemni del raste glede na razmere in rastlina ga lahko v neugodnih razmerah odvrže. Korenina je majhna in nežna ter absorbira hranilne snovi.
Pomemben del je srednja, odebeljena korenina, ki spodbudi rast nadzemnega dela po fazi mirovanja. Iz razvejane osnove poženejo brsti, iz katerih bodo naprej rasli poganjki, ki jih bo s staranjem rastline vedno več. Šparglji cvetijo šele od drugega ali tretjega leta, plod pa je rdeča sočna jagoda s semeni.
Šparglji so večletna in odporna rastlina, ki je v divjini zelo razširjena in lahko preživi tudi v težkih razmerah. Najbolj poznana je v Afriki, razširjena pa je tudi v Evropi, delu Azije in Severni Ameriki. V sodobnem času je vloga špargljev v kulinariki vse bolj cenjena in jih gojijo po vsem svetu, plodovi pa so dragi in niso tako uveljavljeni kot ostala zelenjava.
Sorodniki
Vrste
Šparglji so razširjeni po vsem svetu, kar je privedlo do razvoja različnih vrst. Trenutno obstaja več kot 200 vrst, priljubljeni pa so tudi hibridi, pridobljeni z mešanjem vrst, ki so prilagojene posameznemu območju, a imajo večjo hranilno vrednost. V Sloveniji so priljubljene 4 vrste, čeprav je prisotnih vedno več hibridov, ki so kombinacija teh vrst.
Divji špargelj
Divji špargelj (lat. Asparagus acutifolius) ali ostrolistni špargelj raste v divjini, večinoma v makiji, kot grm z olesenelim steblom. Nabiramo mlade poganjke, ki so edino užitni deli rastline. Zraste iz gomolja, ki dobro prenaša sušo in tudi požare. Rastlina ni zaščitena in jo lahko uživamo.
Lasasti špargelj
Lasasti špargelj (lat. Asparagus tenuifolius) je divja, z zakonom zavarovana vrsta. Ima zelnato telo in nima olesenelega stebla. Tudi pri tej vrsti so poganjki užitni, lasasti špargelj pa predvsem najdemo v makiji in toplejšem podnebju. Plod je rdeča jagoda, ki pa ni užitna.
Obmorski špargelj
Obmorski špargelj (lat. Asparagus maritimus), kot že ime pove, raste ob morju. V kulinariki ga ne uporabljamo veliko in je zaščiten. Njegovo steblo je slanega okusa in dobro prenaša vroče ter suho podnebje.
Zdravilni špargelj
Zdravilni špargelj (lat. Asparagus officinalis L.) raste predvsem v sredozemskem območju in je z zakonom zaščiten. Njegova uporaba je predvsem medicinska in ni komercialno zanimiv. Plodovi so neužitni.
Zeleni špargelj
Zeleni špargelj je najbolj priljubljena vrsta za prodajo. Ima debele in mesnate poganjke, ki se uporabljajo v prehrani. Glede podnebja in gojenja je nezahteven, vendar je v pridobitev kakovostnih plodov potrebno vložiti čas in pozornost.
Beli špargelj
Beli šparglji so nekoliko redkejši, a iskani zaradi svojega okusa. So redkejši in dražji ter blažjega okusa. Gojimo jih v temi, da zmanjšamo vpliv klorofila in so še posebej priljubljeni v Evropi.
Gojenje
Čeprav šparglji niso zahtevna rastlina, je njihovo gojenje težavno, saj je potrebno opraviti ročno več dela kot pa z uporabo mehanizacije. Kljub temu je odlična kultura za ekološko pridelavo.
Tla
Špargelj je glede tal nezahtevna rastlina. Lahko ga gojimo na težkih tleh, dobro prenaša kisla tla in tla, pognojena z mineralnimi gnojili ter peščena tla. Pomembno je, da so tla zračna in dobro prepustna za vodo.
Podnebje
Podnebje, ki je idealno za gojenje špargljev je odvisno od številnih dejavnikov, kot so temperatura, vlažnost, sončna svetloba, kakovost tal in drugi dejavniki. Šparglji najbolje uspevajo v zmernem podnebju z blagimi pomladmi in toplimi poletji. Optimalna temperatura za rast špargljev je med 18 in 24°C, nočna temperatura pa naj bo med 10 in 15°C. Šparglji ne prenašajo ekstremnih temperatur ali visoke vlažnosti.
Čas sajenja
Na prostem je idealno posejati šparglje pozno spomladi, ko je temperatura okoli 15°C. Med kalitvijo je potrebna visoka temperatura, zato lahko šparglje najprej posejemo v zaprtem prostoru, kasneje pa jih presadimo na prosto. Če jih posejemo v zaprtem prostoru pri kontrolirani temperaturi 16 - 26°C, lahko šparglje sejemo tudi čez zimo.
Kolobarjenje
Kot predhodno kulturo špargljev uporabljamo stročnice (na primer grah, fižol, leča, čičerika, soja, bob in arašidi), saj obogatijo zemljo z dušikom, ki je ključen za rast špargljev, stročnice pa ga fiksirajo v tla. Za gojenje špargljev so uporabne tudi nekatere druge predkulture - solata ima plitek koreninski sistem, spodbuja mikrobiološko aktivnost v tleh in pomaga vzdrževati vlago. Paradižnik oskrbi tla s potrebnimi snovmi in vsebuje likopen, ki pomaga preprečevati nekatere bolezni špargljev. Čebula deluje kot naravni insekticid, česen pa vsebuje žveplo in izboljšuje kakovost tal ter ima fungicidne lastnosti.
Za sajenje poleg špargljev je pomembno izbrati rastline, ki ne bodo ovirale rasti in razvoja špargljev ter rastline, ki se bodo dobro prilagodile razmeram gojenja špargljev. Motovilec in jagodnjak sta dobra izbira, saj se dobro prilagodita senčnim razmeram, v katerih običajno rastejo šparglji. Prav tako ne bosta ovirala rasti špargljev in imata plitek koreninski sistem, ki ne bo poškodoval korenin špargljev.
Peteršilj je prav tako dobra izbira za sajenje poleg špargljev, ker ima plitek koreninski sistem in bo šparglje zaščitil pred nekaterimi škodljivci ter boleznimi. Koprive pogosto priporočajo kot rastlino, ki bo na vrt privabila koristne žuželke in pomagala ohranjati zdravje tal. Vsebuje tudi hranilne snovi, ki lahko pomagajo izboljšati kakovost tal za gojenje špargljev.
Bazilika je zeliščna rastlina, ki jo priporočamo za sajenje poleg špargljev, saj poleg tega, da je okusna za uživanje, lahko tudi odganja nekatere škodljivce in pomaga ohranjati zdravje tal.
Koruza je rastlina, ki potrebuje veliko hranilnih snovi in vode, kar lahko ovira rast in razvoj špargljev. Koruza lahko pritegne tudi žuželke, ki bi lahko poškodovale šparglje.
Krompir je rastlina, ki zahteva veliko hranilnih snovi in vode, kar lahko ovira rast in razvoj špargljev, zato ga ni priporočljivo saditi poleg špargljev. Poleg krompirja ob špargljih tudi ni priporočljivo saditi melon in lubenic, saj privabljajo žuželke in škodljivce ter zahtevajo veliko prostora in vode.
Faza mirovanja
Špargelj ima kot večletna rastlina sezonsko rast in razvoj. Spomladi in poleti šparglji aktivno brstijo in rastejo, jeseni in pozimi pa preidejo v fazo mirovanja. Faza mirovanja pri špargljih je obdobje, ko se rastlina umakne iz aktivne rasti in se pripravi na prihajajočo sezono. V tej fazi šparglji postopoma upočasnijo svojo rast in preidejo v stanje mirovanja, ko se njegova rast, razvoj in presnova upočasnijo.
Faza mirovanja špargljev je običajno pozimi, predvsem pa je odvisna od podnebnih razmer in dolžine dneva. Šparglji v času mirovanja običajno izgubijo liste in ne poženejo poganjkov. Ko se temperature dvignejo in dnevi postanejo daljši, bodo šparglji ponovno začeli rasti in pognali poganjke, rastlina pa se bo vrnila v fazo aktivne rasti in razvoja.
Sajenje
Komercialno sajenje špargljev se je razvilo šele pred kratkim. Šparglje so predvsem nabirali v naravi, njihova komercializacija pa zahteva množično in nadzorovano pridelavo, ki daje bolj mesnate plodove. Špargelj posejemo in je rastlina, ki na enem mestu ostane več let.
Sejanje
Za uspešno kalitev pustimo semena v vodi 4-5 dni. Po namakanju jih posejemo na prosto v vrste, ki so med seboj oddaljene 1 - 2 metra na globino 5 cm z razmakom 10 cm med vsako rastlino. Pomembno je določiti kolobar, saj gre za rastlino, ki ostane na isti površini 10 - 15 let.
Sajenje sadik
Začetnikom svetujemo, da namesto semen uporabijo že pripravljene sadike, saj je kalitev boljša in rezultati bodo prej vidni. Najboljše sadike so enoletnice, ker se lažje ukoreninijo. Sadike previdno ločimo in razprostremo korenine, ki jih posadimo v 20 cm globok in 30 cm širok jarek s plastjo hlevskega gnoja.
Gojenje na prostem
Šparglje je najbolj optimalno posejati na prosto, saj dobijo dovolj sončne svetlobe, ki je potrebna za rast. Špargelj se dobro prilagodi zunanjim razmeram in dolgo časa preživi na enem mestu. Čeprav seme kali počasi, gojenje na prostem omogoča hitro obroditev v kasnejšem obdobju. Bolj zaželene so moške rastline, ker ne porabljajo energije za gojenje semen in tako ustvarijo večji pridelek.
Gojenje v rastlinjaku
V rastlinjaku predvsem gojimo bele šparglje. Zaželeno je, da je špargelj zaščiten pred neposredno sončno svetlobo, zaščitimo pa ga lahko s folijo, ki jo morajo nabiralci vsakič znova namestiti, da se ne odkrije. Beli šparglji se razlikujejo le po načinu gojenja, vseeno pa jih je namesto gojenja v klasičnem rastlinjaku bolje pokriti s temno folijo, ki je ne napnemo, temveč položimo, da se rastline bolje razvijajo.
Nega
Vzdrževanje nasada špargljev je lahko težko, saj je potrebnega veliko ročnega dela. Nasad je namreč potrebno vzdrževati tako, da plevel ne uniči rastlin, a hkrati previdno, da ne poškodujemo korenin. Plevel odstranjujemo izključno ročno z okopavanjem okolice šparglja, pri tem pa pazimo, da ne poškodujemo korenin. Prav tako je potrebno visoke nasade zaščititi pred močnimi vetrovi. Jeseni rumena stebla porežemo in rastlino skrajšamo, da uspešno prezimi. Ostanke lahko uporabimo kot kompost. Pred zimo je potrebno gredico posuti z ostanki slame in jo zaščititi pred nizkimi temperaturami.
Zalivanje
Pri zalivanju špargljev je potrebno paziti predvsem na vodo, saj ne prenesejo klora in jih ne smemo zalivati z vodo iz vodovoda. Šparglji dobro prenašajo sušo in ne potrebujejo velike količine vode ali stalnega zalivanja. Namakanje je potrebno le, če julija in avgusta količina padavin pade pod 160 mm.
Gnojenje
Da bo pridelek uspešen, šparglji zahtevajo globoko oranje in ustrezno gnojenje. Izvesti je potrebno več faz. Prva je priprava na sajenje, ko zemljo preorjemo do 70 cm, nato pa vnesemo hlevski gnoj. Na močno kislih tleh lahko dodamo potrebno količino apna. Organsko gnojenje še naprej izvajamo na tri leta, še posebej priljubljeno pa je zeleno gnojenje, kjer posevek boba, detelje ali žit zaorjemo z dodatkom dušika. Gnojimo lahko tudi površinsko z organskimi gnojili.
Razmnoževanje
Semena nastajajo le na ženskih rastlinah in se nahajajo v jagodah, ki poženejo po cvetenju. Vendar ta semena pogosto niso primerna za nadaljnjo uporabo in imajo nizko kaljivost, zato je potrebno uporabiti kakovostna in preverjena semena.
Presajanje
Šparglje lahko presadimo, vendar je pred tem potrebno upoštevati nekaj dejavnikov. Prvič, šparglje presadimo šele, ko so rastline v mirovanju, običajno jeseni, ko se poganjki posušijo in ovenijo. Pomembno je tudi vedeti, da imajo šparglji globok koreninski sistem, ki lahko seže do 2 m globoko, zato je za presajanje potrebno pripraviti veliko jamo, običajno približno 30 - 50 cm globoko in dovolj široko, da sprejme celoten koreninski sistem.
Prav tako je v tleh pomembno zagotoviti dovolj hranilnih snovi, predvsem dušika, ki je potreben za razvoj poganjkov. Pred presajanjem lahko zemlji dodamo kompost ali drugo organsko gnojilo, da izboljšamo kakovost in prehranjenost tal.
Pomlajevanje
Šparglji so večletne rastline in lahko rastejo do 20 let, vendar se razvoj poganjkov s staranjem rastline običajno upočasni, zato je potrebno rastline pomlajevati, kar običajno pomeni obrezovanje poganjkov zgodaj spomladi, preden se začnejo razvijati. S tem zmanjšamo nevarnost pojava bolezni in škodljivcev, saj odstranimo starejše, manj zdrave dele rastline.
Pri pomlajevanju špargljev je pomembno, da ne odstranimo preveč poganjkov in da ne poškodujemo koreninskega sistema. Priporočljivo je odstraniti samo starejše, posušene poganjke in se omejiti na odstranitev 1/3 - 1/2 vseh poganjkov v enem letu.
Redčenje
Špargljev ni potrebno redčiti tako kot drugih posevkov, na primer korenja ali solate. Gojimo jih v posebnih gredah, kjer jih ne posadimo gosteje, kot je potrebno, zato ni potrebe po redčenju.
Vendar pa obstajajo situacije, ko je za izboljšanje rasti in donosa zaželeno število rastlin razredčiti. Na primer, če šparglje gojimo na prenatrpani gredi, se lahko rastline borijo za hranilne snovi in prostor za rast, kar lahko povzroči zmanjšano rast poganjkov.
V takšni situaciji lahko odstranimo več rastlin, da zagotovimo preostalim rastlinam dovolj prostora in hranilnih za optimalno rast. Redčenje izvajamo ročno, tako da rastline previdno izkopljemo in nežno ločimo koreninski sistem.
Obrezovanje
Špargljev ne obrezujemo tako kot drugih vrst rastlin, na primer grmovnic ali dreves. Namesto tega šparglje običajno porežemo ali naberemo, ko poganjki dovolj zrastejo. Dokler so poganjki špargljev mladi in se še razvijajo, jih pustimo na rastlini, da nahranijo in okrepijo koreninski sistem. Ko pa poganjki dosežejo višino približno 20 - 25 cm, jih običajno porežemo ali naberemo pri dnu rastline, da zagotovimo pridelek in spodbudimo nadaljnjo rast novih poganjkov.
Pomembno je tudi omeniti, da se špargljev ne sme nabirati, potem ko začnejo tvoriti liste, ker se listi uporabljajo za proizvodnjo hrane in energije, in če jih odstranimo, lahko rastlina oslabi in postane manj produktivna.
Čeprav špargljev ne obrezujemo, lahko z rastline odstranimo stare in suhe poganjke, da preprečimo rast plevela in spodbudimo novo rast ter preprečimo širjenje bolezni ali škodljivcev. Odstranjevanje starih in suhih poganjkov običajno opravimo po nabiranju, pred začetkom zime ali zgodaj spomladi.
Zaščita pred vetrom
Šparglji ne potrebujejo posebne zaščite pred vetrom, vendar pa lahko pretirana izpostavljenost močnemu vetru poškoduje rastlino in vpliva na njeno rast in pridelek. Ena izmed možnosti za zaščito je sajenje špargljev v zavarovane prostore, ki so obdani z zidom, ograjo ali drugimi rastlinami, ki lahko delujejo kot zaščitna pregrada. Razmislite lahko tudi o namestitvi zaščitne mreže ali materiala čez rastline, da zmanjšate izpostavljenost vetru.
Zaščita čez zimo
Šparglji so zelo odporni na mraz in prenesejo mile zime brez posebne zaščite. Če pa se nahajajo na območju z izjemno nizkimi temperaturami ali vetrovnimi razmerami, bodo za zagotovitev uspešne rasti v naslednji sezoni, potrebni določeni zaščitni ukrepi. Ena od možnosti je, da šparglje pokrijemo s slamo, suhim listjem ali drugimi materiali, ki bodo pomagali ohranjati toploto v tleh. Rastline je možno pokriti tudi z netkanim materialom.
Pomembno je opozoriti, da rastlin ne smemo pokrivati s plastičnimi materiali, saj lahko pride do kondenzacije vlage, ki bo škodovala rastlinam in povzročila gnitje korenin. Prav tako je pomembno preprečiti pregrevanje rastlin pozimi in zagotoviti zadostno zračenje pod pokrivnim materialom.
Bolezni in škodljivci
Čeprav je špargelj zelo trdoživa in nezahtevna rastlina, je znanih več bolezni in škodljivcev, ki se lahko lotijo nasada špargljev. Če jih pravočasno prepoznamo, niso zelo pogosti niti škodljivi. Bolezni, ki lahko napadejo šparglje so:
Rja
Rja je zajedavec, ki se loti nadzemnih delov rastline in pojavijo se rdeče-rjave blazinice. Posebej nevarna je, ker se loti mladih nasadov in trosi prezimijo. Jeseni preventivno odstranimo nadzemne dele in jih obdelamo s tekočinami proti boleznim. Rja se pojavi se zlasti na mokrih območjih in tam, kjer so rastline zadušene s plevelom.
Rdeči ožig
Rdeči ožig je bolezen, ki se pojavi na koreninah, predvsem v vlažni zemlji. Najprej zgnijejo korenine, nato še cela rastlina. Uporabimo herbicide, pomembno pa je, da zemljo ustrezno očistimo in odstranimo ostanke, na katerih bi se rja lahko zadrževala.
Poleg bolezni, ki se pojavljajo, lahko šparglje napadejo tudi škodljivci, najbolj znan škodljivec, pa je špargljeva muha.
Špargljeva muha
Špargljeva muha se najpogosteje pojavi poleti in objeda mlade poganjke. Škodo povzročajo mlade ličinke, ki na rastlini vrtajo hodnike vse do korenin. Rastlina sčasoma propade. Škodljivca se najlažje iznebimo z insekticidom, če pa to ni mogoče, je potrebno zgornji del rastline sežgati, da uničimo ličinke in preprečimo nadaljnje širjenje.
Uporaba
Šparglji so zelo razširjeni, njihov pomen za kulinariko pa je postal znan šele pred kratkim. Veliko bolj so jih uporabljali v medicini, začenši z Grki, ki so s šparglji očiščevali telo, poznali pa so jih tudi v Starem Egiptu. Uporaba špargljev je danes zelo razširjena.
Nabiranje
Šparglje nabiramo od aprila do sredine junija, lahko pa tudi dlje, odvisno od podnebja. Nabiramo poganjke v dolžini 6 - 8 cm, korenine pa ne smemo poškodovati. Šparglji so pripravljeni za nabiranje po treh letih in ko poganjki zrastejo 10 - 15 cm. En hektar zemlje lahko obrodi tono pridelka. Na vrhuncu rasti lahko pridelate do 5 ton špargljev na hektar zemlje. Šparglje je v času spravila najbolje nabirati vsak dan, da se preveč ne razrastejo, saj bi s tem izgubili kakovost. Šparglje nabiramo izključno ročno, saj so zelo občutljivi. Nabrane šparglje takoj speremo z vodo in shranimo na vlažnem mestu, da ostanejo čim dlje sveži.
Skladiščenje
Šparglje najlažje shranimo, če jih povežemo v snopiče in shranimo v lesenih ali papirnatih škatlah, pokritih s folijo. Hranimo jih v hladnem in vlažnem prostoru, zato jih je potrebno čim prej prepeljati do mesta končne porabe. Če špargljev takoj ne zaužijemo, sčasoma izgubijo kakovost. Da jih lahko dlje ohranimo, šparglje na kratko blanširamo in na hitro zamrznemo.
Ozimnica
Kulinarika
V kulinariki lahko šparglje uporabljamo na različne načine. Posebno znana je frtalja (fritaja) iz divjih špargljev in jajc. Šparglje pogosto kombiniramo z zelenjavo, kot so fižol, grah, krompir, bučke, paradižnik, olive, špinača, brokoli in z začimbami, kot so česen, limona, bazilika in peteršilj.
Divji šparglji imajo močnejši okus in se najpogosteje uporabljajo v sredozemski kuhinji, poznajo pa jih tudi v japonski kuhinji.
Komercialno so najbolj priljubljeni zeleni šparglji, ki jih lahko kuhamo ali uporabimo v enolončnicah. Uporabimo jih lahko za pripravo juh ali omak. Ker ima špargelj zelo malo kalorij, je poletna hrana in dietni obrok, še posebej pa se priporoča diabetikom. Čeprav so zelo nasitni in hranilno bogati, ima skodelica špargljev le 43 kalorij, zato jih uporabljamo za uravnavanje telesne teže.
Beli šparglji so še posebej cenjeni zaradi svojega blagega okusa in redkosti ter jih pogosto uvrščajo med luksuzna živila, tako kot tartufe, čeprav hitro zrastejo.
Obstajajo tudi vijolični šparglji, katerih okus je podoben sadju, vendar s kuhanjem izgubijo barvo. Vijolični šparglji so v cenovnem razredu luksuzne hrane. Splošno pravilo pri pripravi špargljev je, da jih za kratek čas poparimo, da se ohranijo vsi minerali in vitamini. Prav tako je pomembno, da so šparglji sveži in da so ohranili čvrstost.
Pri nakupu špargljev moramo preveriti, ali je njihova struktura čvrsta in da niso mlahavi, kar bi pomenilo, da so že dlje časa stali.
Medicina
Šparglji so v ljudskem zdravilstvu zelo razširjeni, nekatere vrste pa so še posebej zdravilne. Tu izstopajo predvsem zdravilni šparglji, ki rastejo v Sredozemlju. Pri uživanju špargljev je najbolj opazen značilen vonj po urinu, ki kaže na izločanje škodljivih snovi iz telesa. Uporablja se tudi za pomoč pri zaprtju in pri težavah z revmo. Poleg prebavnih težav se uporablja tudi pri težavah s srcem, saj je bogat z vitaminom K in deluje protivnetno. Špargelj je tudi močan diuretik.
Zanimivosti
Zgodovina špargljev je znana že od starega Egipta dalje, predvsem pa so jih uporabljali Stari Grki in Rimljani zaradi njihovih zdravilnih lastnosti za čiščenje organizma. Šparglje so v preteklosti uporabljali kot diuretik, še posebej pa so jih cenili za odvajanje odvečne vode.
Ker šparglji že od nekdaj veljajo za luksuzno živilo, so jih višji sloji uporabljali kot afrodiziak in to prepričanje se je ohranilo še danes.
Šparglje zaradi njihove prilagodljivosti gojijo po vsem svetu, najdemo pa jih tudi v Sibiriji. V Sloveniji rastejo na Primorskem, na Hrvaškem pa sta najbolj znani rastni območji Istra in Kvarner, postopoma pa se širijo tudi v notranjost.
Šparglji imajo visoko ceno, a ker zahtevajo veliko ročnega dela, se kmetje redko odločijo za njihovo pridelavo.
Šparglje je potrebno hitro porabiti, saj če predolgo stojijo, izgubijo svoje lastnosti. V sodobnem času so šparglji vse pogostejše živilo na dietnih jedilnikih in pri ljudeh, ki želijo prečistiti telo.
Foto: photosforyou / Pixabay
Dodaj odgovor