Dren

Dren (lat. Cornus mas) je del družine drenovk ali drenov (Cornaceae), ki je relativno majhna s 50 priznanimi in relativno nepoznanimi vrstami. Družina spada v red drenovk (Cornales), ki vključuje tudi rod hortenzij in hortenzijevk, rod topolovk ter rod golobinjih dreves.

Dren je listopadni grm, ki lahko zraste do 5 m, raste pa iz več stebel in ima gosto krošnjo. Korenine so globoke in razvejane. Lubje je sive barve, razpokano in se lušči. Listi rastejo na kratkih rdečih pecljih in lahko zrastejo do dolžine 8 cm.  Najpogosteje so temno zelene barve, na vrhu zašiljeni, gladke površine in rahlo dlakavi na zadnji strani. Zanimivo je, da jeseni dobijo izrazite rdeče pike.

Cvetovi so majhni in številčni, cvetijo od februarja do marca in je eden prvih grmov, ki cveti spomladi. Cvetovi so zlato rumene barve in združeni v grozde. Plodovi so gladke rdeče jajčaste jagode, ki jih imenujemo drnulje ter dozorijo konec avgusta ali v septembru ter imajo na sredini majhno koščico.

Dren raste počasi, lahko doživi do 200 let. Naravno je razširjen na področju jugovzhodne Evrope in delov Azije, se pa danes goji na številnih področjih sveta. V splošnem ga lahko štejemo med submediteranske rastline, raste pa tudi v delih jugozahodne Azije in na polotoku Krim. Dobro se prilagaja podnebju in je zelo odporna rastlina, zato ne zahteva veliko truda.

Njegova popularnost je narasla zaradi zdravilnih lastnosti plodov in možnosti uporabe celega grma. V naravi raste v manjših gozdovih, ob poteh ali na travnikih do 1.500 m nadmorske višine.  Raste lahko tudi v mestnih središčih, ampak na našem področju ni večjih nasadov ali gojenja drena.

Pregovor "zdrav kot dren" potrjuje njegovo odpornost na bolezni in poškodbe. Poimenovan je po latinski besedi cornu, kar pomeni rog, saj z videzom spominja na rog in ima trdno steblo.

Vrste

Dren je vrsta, ki počasi postaja pozabljena in se je načrtno ne goji, vendar je na našem področju  še vedno samonikla. Za načrtno gojenje obstaja več sort, saj je gojiteljem cilj kvalitetnejši plod. Nekatere vrste imajo celo rumene plodove, variacije barv pa so poznane že iz 17.stoletja. Sorte se večinoma razlikujejo glede na barvo listja in plodov, skupno pa jim je, da rastejo kot grmi. Dren se na našem področju šteje k divjim sadnim grmovnicam in v nadaljevanju so nekatere izmed vrst, ki jih najpogosteje najdemo.

Rumeni dren

Cornus mas ali rumeni dren je vrsta, ki je v našem prostoru samonikla in je predstavnik celotne vrste drenov. Gre za listopadni grm, ki obrodi rdeče jagode trpkega okusa. Uporabljajo se v nadaljnji predelavi za različne pripravke, kot so likerji ali marmelade. Spomladi med prvimi cveti s privlačnimi rumenimi cvetovi.

Rdeči dren

Cornus sanguinea imenujemo tudi rdeči dren in je znan okrasni listopadni grm. Lahko ga najdemo v naravi, sadi se tudi kot okras v parkih, ker je odporen. Ima velike liste in tanke veje, lahko zraste do 5 m. Cvetovi so bele barve, grozdasti in lepo dišijo. Plodovi so temno modre barve, vendar jih ni priporočljivo uživati, ker povzročajo slabost in prebavne težave. Steblo je čvrsto in se koristi za izdelavo palic.

Cornus hungarica

ta vrsta drena je bila do nedavnega nepoznana na našem področju, se pa začenja pojavljati v notranjosti Slovenije zaradi spremenjenih podnebnih razmer. Rastlina se pogosto križa z drugimi vrstami in ima mešane lastnosti. Cvetovi so bele barve in raste kot listopadni grm.

Sibirska sviba

Cornus alba imenujemo tudi Sibirska sviba in je listopadni grm, ki je posebej prepoznaven po rdečkastih okrasnih vejah. Najpogosteje se goji kot okrasno drevo, saj je lepega izgleda tudi ko odpade listje. Odporen je na nizke temperature, hitro raste, dobro prenaša tudi slaba tla in senco, tako da se goji kot živa meja. Cvetovi so majhni in beli, jagode so bele s črno piko na vrhu.

Rumeni dren cepljen Jolico

Jolico je najbolj znana in popularna sorta drena, ki se goji zaradi velikih in mesnatih plodov. Raste kot listopadni grm in lahko doseže 3 m višine. Plod je velik okoli 3 cm,  je dvakrat mehkejši in slajši od divjega ploda. Zaradi daljšega peclja plod visi in spominja na češnjo.

Rumeni dren cepljen Kazanlak

To je še ena najpogosteje gojenih sort drena na našem področju. Raste kot bujni grm do 8 m višine ter ima veliko in gosto krošnjo. Zreli plod je temno rdeče barve, Odpade, preden dozori in  je izrazito kisel. Glede tal ni zahteven, daje pa velike in sočne plodove, ki se najpogosteje uporabljajo v prehrambne namene.

Gojenje

Dren je vrsta, ki je v našem prostoru večinoma samonikla, vendar za gojenje ne zahteva posebnih pogojev. Dobro se ujema z drugimi rastlinami in v nadaljevanju svetujemo, kako ga vključiti v svoj sadovnjak

Tla

Drenu ustrezajo apnenčasta tla, pogosto pa ga najdemo tudi na kamnitih področjih. Dobro je prilagodljiv in ni občutljiv niti na osiromašena tla. Ne uspeva pa na peščenem ali močvirnem terenu. Za gojenje je najbolj optimalno izbrati rahla in humusna tla, ki ne bodo ovirala korenin pri rasti in razvoju. Pomembno je zagotoviti dobro drenažo in se izogibati kislim tlom, ker vplivajo na kvaliteto plodov.

Podnebje

Zmerno podnebje v celinskem delu Slovenije je optimalno za gojenje drena. Dobro uspeva v habitatih, ki so relativno topli in suhi ter kjer - zaradi zgodnjega cvetenja - ni zapoznelega mraza. Odporen je na nizke temperature do -30°C, ne prenaša pa spomladanskega mraza, ki lahko uniči celoten pridelek. Dobro prenaša sol in ga lahko najdemo tudi ob morju. Raste največ do 1.500 m nadmorske višine, ker mu višina ne ustreza.

Čas sajenja

Iz semena dren sejemo predvsem v zaprtem prostoru, zato je sejanje možno izvesti že februarja. Sajenje sadik poteka od aprila do maja ali zgodaj jeseni. Cepljenje se izvaja julija ali avgusta, polaganje pa od marca do aprila. Zaradi različnih načinov sajenja je z gojenjem možno začeti v katerem koli delu leta.

Kolobarjenje

V divjini najpogosteje raste v manjših gozdovih, ob livadah ali poteh ter je obkrožen s številnimi rastlinami, predvsem naravnimi prekrivali tal, kot so mahovnica ali mirta, bodičevolistni smilj, bršljan in mondo trava.

Najbolj mu ustreza, če je obdan z listopadnim gozdom in gabrom, hrastom ali cerom. Raste lahko tudi ob drugih sadnih drevesih, zato se ga v sadovnjakih pogosto sadi ob jablanah.

Kadar kolobarimo, je rastline najbolje saditi v vrstah z razmikom 2 m. Glede na to, da se rastlina širi, je potrebno pustiti minimalno 1,5 m prostora za lažje vzdrževanje.

Od cvetličnih rastlin se odlično ujema z gostom, lilijami, peruniko, koralami in rododendronom, od grmovja pa z gardenijo in azalejami. Pozimi se bo odlično ujemal in okrasil vrt z mlečkom in peruniko, v kombinaciji s ciklamo pa bo neprecenljiv dodatek delu vrta, ki je vedno v senci.

Gojitvena oblika

Dren se lahko goji v krožni obliki, ki je eden najpogostejših načinov gojenja, pri katerem so drevesa posajena v krogu. Druga možnost je v pokončni obliki, kjer so drevesa posajena drugo ob drugem v pokončnem položaju in so privezana na podporo. Obstaja tudi oblika črke V, pri kateri so drevesa posajena v obliki črke V, kar omogoča dober pretok svetlobe in zraka v središče gojenja. Pri obliki črke U so drevesa posajena v obliki črke U, kar zagotavlja več prostora za rast in razvoj vsakega drevesa. Zadnja možnost je oblika črke Y, pri kateri so drevesa posajena v obliki črke Y, kar omogoča enostaven dostop za različne posege pri gojenju.

Faza mirovanja

Faza mirovanja drena je relativno kratka in se začne z odpadanjem listja. Listje jeseni dobi rdeče pege in sčasoma porumeni ter odpade. Do novembra je rastlina večinoma brez listja in stopi v fazo mirovanja. Z vegetacijskim obdobjem začne že konec januarja, ko poženejo popki, iz katerih se v februarju razvijejo cvetovi.

Sajenje

Sajenje ni težavno, ker rastlina nudi veliko možnosti za nadaljnje razmnoževanje. V naravi je samonikla in se hitro širi, ob upoštevanju naslednjih nasvetov pa ga lahko gojite tudi na svojem vrtu.

Izbira podlage

Najboljši način gojenja drena je cepljenje in za to se najpogosteje izbere sorodna vrsta in družine drenovk ali katera izmed njenih podvrst. S cepljenjem se vrste obogatijo in lažje se vzgojijo sorte. Prav tako je to najbolj varen način za gojenje kvalitetnih plodov. Rastline se cepijo na dvoletnih sadikah ali ožiljenih potaknjencih, ki nimajo velikega potenciala, da bi obrodili plodove. Cepimo lahko z okulacijo v vrat korenine na prostem ali z običajnim združevanjem in zarezo za gojenje v zaprtem prostoru. Pomembno je, da se mesto cepljenja zaščiti s krpo ali obloži s sadjarskim voskom, da bi se cepljeni del prijel in nadaljeval z rastjo.

Sejanje

Seme drena je relativno majhno in se nahaja v sredini ploda. V 1 kg je do 4.500 zrn semen, ki jih je možno takoj posaditi v zemljo, samo se s tem zmanjša zmožnost klitja. Da bi to izboljšali, je najbolje uporabljati stratificirano seme ali pa ga pustiti ležati eno leto.

Nestratificirano seme lahko brez klitja odleži v zemlji tudi do 2 leti. Za gojenje s semeni je potrebno izbrati prostor sajenja, kjer bodo rastline brstele pod nadzorovanimi pogoji in se bo lahko preprečilo nenadzorovano rast. Seje se na 3 - 4 cm globine in za klitje je potrebno zagotoviti minimalno temperaturo 10°C. Ko se jeseni zemlja posuši do globine 2 cm, ga je priporočljivo posejati in imeti v zaprtem prostoru ob rednem zalivanju.

Pri zbiranju semen je pomembno odstraniti mesnati del, ki bi lahko zgnil ter jih sušiti na zraku. Če želimo seme obdržati do 2 leti, ga je potrebno hraniti v hermetično zaprti posodi na temperaturi do 5°C.

Sajenje sadik

Sajenje sadik je najboljši način gojenja, če želimo imeti rastline  razporejene v pravilnih vrstah. Sadika iz semena potrebuje 2 leti, da razvije korenine in je pripravljena za presajanje. Presadi se jo v jamo v zemlji, ki je 10 cm globlja od tiste, kjer je sadika rasla in prekrije z rahlo zemljo. Lahko se uporabi tudi zastirka, da se zadrži vlaga in zaščiti korenine pred zmrzovanjem. Sajenje sadik je najbolje opraviti spomladi, ko se zemlja segreje in preide nevarnost kasnejših ohladitev.

Gojenje na vrtu

Dren je rastlina, ki ima rada veliko sonca in jo je dobro postaviti na sončno in toplo mesto. Lahko raste tudi v polsenci, v senci pa le redko uspeva.  Obstajajo tudi vrste, ki so odpornejše in dobro uspevajo tudi na senčnih mestih ter jih lahko gojimo kot živo mejo. Dren se sadi ob robu sadovnjaka ali na mestih, ki jih želimo prekriti. Zaradi zgodnjega cvetenja, lepe barve vej in plodov okrasnega izgleda je izjemno dekorativna rastlina. Lahko se jo oblikuje,  naredi gosto zaščito pred pogledi.

Gojenje v rastlinjaku

Dren se goji v rastlinjaku za pridobivanje sadik ali pa za cepljenje novih vrst.  Če v zaprtem prostoru ni dovolj svetlobe (vsaj 8 ur dnevno), je potrebno uporabljati umetno razsvetljavo. Gojenje v rastlinjaku je najbolj primerno za vrste, ki se cepijo in ki ostanejo v takih pogojih vsaj 2 leti.

Gojenje v posodah

Dren je večinoma samonikla rastlina, ki jo pretežno gojimo na prostem, vendar niso redki primeri, ko se goji v cvetličnih loncih ali posodah. Pri gojenju v cvetličnem loncu lahko uporabimo pravila, ki veljajo za oleander ali grmovnice. Glede na to, da raste počasi, ga je potrebno presaditi v večjo posodo šele pod 2 - 3 letih. Pomembno je zagotoviti dobro drenažo za odtekanje vode in humusno zemljo.

Vzdrževanje nasada

Vzdrževanje drenovega nasada zajema košnjo trave in plevela okoli nasada. Če ga gojimo na prostem, ga je priporočljivo posaditi v pravilne vrste z minimalnim razmikom 2 m, kar olajša mehansko košnjo.

Nega

Dren je ena od najbolj hvaležnih vrst za gojenje, saj so potrebna minimalna vlaganja. Sama sadika je poceni, ne zahteva velikih vložkov niti dodatne zaščite, zato se jo splača gojiti. V nadaljevanju je nekaj nasvetov za enostavno vzdrževanje drena.

Zalivanje

Dren je rastlina, ki ima rada sončno stran listopadnega gozda in lahko preživi tudi krajša sušna obdobja. Ne prenaša večjih količin stoječih voda. Spomladi, ko je vegetacija najbolj aktivna, ga je potrebno pogosteje zalivati (dvakrat dnevno). Priporoča se uporaba deževnice.

Gnojenje

Gnojenje drena lahko razdelimo na 2 dela: priprava za sajenje in dopolnilno gnojenje. Pri pripravi na sajenje gnojimo z organskim gnojilom, najpogosteje s hlevskim gnojem, ki tla obogati in pospeši rast. Glede na to, da v divjini raste počasi, se lahko rast pospeši z gnojenjem. Spomladi ga je potrebno dodatno pognojiti z mineralnim gnojilom z visoko vsebnostjo dušika. Največja potreba po dodatnem gnojenju je v času rasti plodov, ki bodo zaradi tega večji in bolj sočni.

Razmnoževanje

Dren razmnožujemo s semeni, vegetativno z olesenelimi in neolesenelimi potaknjenci, cepljenjem in koreninskimi kalčki. Zaradi tako raznolikih načinov razmnoževanja se lahko na manjšem področju hitro razširi in postane invazivna vrsta, zato je potrebno gojenje drena nadzorovati.

Seme se lahko poseje takoj, vendar je najbolje uporabljati stratificirano seme. Plodove jedo tudi ptice in  so zato tudi one lahko prenašalke semen.

Cepljenje je najboljši in najbolj varen način razmnoževanja, je pa popularno uporabljati tudi potaknjence. Mlade potaknjence pustimo v vodi vsaj en teden, da zrastejo koreninice in so pripravljeni za presajanje v zemljo. Vejo položimo na tla in prekrijemo z zemljo. Na njej nato vzbrstijo novi poganjki, iz katerih nastane grm.

Presajanje

Dren se po 2 letih presadi iz posode, v kateri je zrasel,  na končno mesto rasti. Ko je korenina dovolj razvejana, ga je potrebno preseliti v jamo v zemlji, ki je globlja od dosedanje posode. Rastlini porazdelite korenine in jih pokrijte z rahlo zemljo. Dren je najbolje presajati spomladi pred vegetacijskim obdobjem ali zgodaj jeseni pred mirovanjem, da se pravočasno navadi na novo okolje in podnebje.

Pomlajevanje

Drena ni potrebno pomlajevati zaradi gojitvenih lastnosti, razen v dekorativne namene. Odstranijo se vse posušene ali bolne veje in se oblikuje deblo.

Redčenje

Dren požene nove mladike iz korenin in pogosto se zgodi, da se,  če nismo pozorni, hitro razširi na majhnem prostoru in postane invazivna vrsta. Da bi to preprečili, dren sejemo v nadzorovanih pogojih, kjer z redčenjem dobimo posamezne enote. Izrastke iz korenin je potrebno pravočasno porezati, da se ne ukoreninijo.

Obrezovanje

Drena ni potrebno obrezovati, da bi bolje obrodil, se pa lahko suhe in poškodovane veje porežejo, da se olajša obiranje. Obrezuje se jeseni, ko se zaključi vegetativno obdobje in odpade vse listje. Lahko ga tudi obrežemo in ga estetsko oblikujemo kot grm. Osnovni cilj obrezovanja je tudi nadziranje bujnosti krošnje. Najpogosteje se obirajo zreli plodovi, lahko pa se obira tudi liste ali skorjo.

Zaščita pred vetrom

Dren je lahko občutljiv na veter, zato potrebuje zaščito. Veter lahko poškoduje drevo ali ga celo podre, še posebej, če je mlado in slabo razvito. Zaščito pred vetrom lahko dosežemo s postavitvijo ovir, kot so zidovi ali živa meja, ali z gojenjem dreves bliže drug drugemu, da se medsebojno varujejo. Prav tako lahko vezanje drevesa na neko vrsto podpore pomaga zmanjšati škodo, ki jo povzroča veter.

Zaščita čez zimo

Zaščita drena pred mrazom in zimo vključuje pokrivanje rastline s plastjo listja ali slame, da se zaščiti koreninski sistem. Obenem se dren lahko tudi presadi v posodo in prenese v zaprt prostor, kjer bo zaščiten pred mrazom, ali pa se prekrije s agrokopreno, ki bo pomagala ohranjati toploto v tleh. Če je pravilno zaščiten, bo preživel zimo in nadaljeval z rastjo, ko se temperature nekoliko zvišajo.

Bolezni

Dren je izrazito odporen na bolezni in v naših krajih ni znanih bolezni, ki bi lahko škodovale rastlini ali nasadu. Zanimivo je, da ga ni potrebno zaščititi z nobenimi sredstvi in je primeren za ekološko vzgojo. Seveda s tem prihranimo tudi denar pri kemičnih sredstvih, kar potrjuje teorijo o tem, da se gojenje izplača.

Škodljivci

Ne le, da je odporen na bolezni, dren tudi ni tarča škodljivcev, tako da ni znanih napadov na posamezno rastlino ali pridelek. Tako ponovno prihranimo pri zaščitnih sredstvih. Pridelek ogrožajo le ptice, saj jih konec poletja, ko se zmanjšuje količina hrane, privlačijo zreli, rdeči in sladki plodovi. Da bi ubranili pridelek pred pticami kot je škorec, lahko zaščitimo rastline z mrežami proti toči.

Uporaba

Čeprav njegova uporaba danes ni toliko razširjena, je dren rastlina, ki se lahko, zahvaljujoč svojim zdravilnim in hranilnim lastnostim, uporablja na več načinov.

Obiranje

Plodove drena obiramo, ko postanejo žareče rdeči ali začnejo odpadati, najpogosteje konec avgusta ali septembra. Po prvem mrazu so plodovi popolnoma zreli in začnejo samostojno odpadati. Pobirajo se ročno z grma ali s tal. Divji dren lahko da do 10 kg plodov, oplemenitene sorte pa imajo 20-50 kg pridelka drnulj. Zreli plod sušimo na soncu, dokler lupina ne postane voščena. Potrebno jih je nenehno obračati, da se ne pokvarijo, hkrati pa je to tudi najboljši način za zbiranje semen.

Skladiščenje

Svežega drena ne moremo dolgo skladiščiti, ker hitro zgnije in lahko pride do uničenja pridelka. Najbolje ga je skladiščiti posušenega na nizkih temperaturah in v suhih prostorih. Po obiranju se uporablja za nadaljnjo predelavo, zaradi česar ga lahko hranimo dlje. Plodove lahko posujemo s sladkorjem in hranimo na hladnem tudi več mesecev. Lahko se tudi zmrznejo ali skladiščijo v slanici kot olive.

Kulinarika

Najpogosteje uživamo zrele plodove. Lahko se sicer jedo tudi surovi, ampak imajo trpek okus v ustih, tako da to ni priljubljen način uživanja. Zrel plod je kisel, vendar okus lahko s kuhanjem obogatimo. Iz drnulj najpogosteje naredimo kompot ali marmelado, lahko pa tudi likerje ali vino.

Dren je bogat z vitaminom C, zato se njegovo uživanje priporoča pozimi. Koščice lahko pražimo, s hladnim stiskanjem pa lahko iz njih pridobimo manjšo količino olja. Skorja in listje se posušijo in uporabljajo za čaj. Semena lahko pražimo in kasneje zmeljemo - na ta način se lahko uporabijo kot kavni nadomestek. Posušeni dren lahko dodamo v testo ali peciva. Njegovi cvetovi so medonosni in se najpogosteje uporabljajo za zgodnjo pašo čebel.

Kozmetika

Iz drena v kozmetične namene pripravljajo obloge ali pa se zmeša z vazelinom in uporabi za blaženje ekcema ter kožnih obolenj.

Gospodarstvo

Ker je dren precej raven in trden, iz njega izdelujejo palice za hojo ali bergle za pomoč bolnikom. Uporablja se tudi za izdelavo trdnih lestev. Poleg tega se uporablja tudi za izdelavo kvalitetnega pohištva, z gorenjem pa se pridobi kvalitetno lesno oglje.

Poleg gojenja za drva, se dren sadi tudi na plazovnih območjih, da se področje zaščiti pred erozijo.

Medicina

Vsi deli drena so zdravilni in se uporabljajo pri različnih boleznih. Plod je bogat z vitaminom C in deluje kot antioksidant. Pomaga pri bolečem grlu, ledvičnih težavah, pri odvajanju presežka vode, blaženju ran in pri povišanem sladkorju.

Drenov čaj pomaga pri čiščenju organizma in prebavnih težavah, sok pa se pije po visoki vročini in za okrepitev organizma po bruhanju. Čaj se pripravi iz listov, ki so bili obrani med letom, uporablja pa se tudi za pomoč pri driski in krvavitvah (pri zunanjih ranah ali menstrualnih težavah).

Čaj se pripravi iz posušene skorje, cvetov ali listov. Najprej je dele rastline  potrebno dobro posušiti na soncu ali v pečici na 60 stopnjah. Posušene plodove je potrebno shraniti v papirni ali stekleni posodi na suhem in temnem mestu.

Za pripravo čaja se voda zavre in na 2 dl vode doda čajna žlička plodov. Po 20 minutah se čaj odcedi in pije sladkan po želji. Najpogosteje se pije po jedi.

Tinktura iz drenovih cvetov se uporablja za zniževanje temperature.

Zanimivosti

Dren je rastlina, ki je razširjena na področju Sredozemlja in njegove pozitivne lastnosti so poznali tudi Stari Grki. Zdel se jim je zelo zdravilen in so ga predpisovali predvsem pri notranjih vnetjih. Hranili so ga tako kot olive in ga pozimi uživali za izboljšanje imunosti. Dren se je tekom stoletij največ gojil kot dekorativno drevo ali kot zaščita pred pogledi. V Rusiji in na hladnejših področjih je posebej priljubljen zaradi zdravilnosti in hranilnih lastnosti v dolgih hladnih mesecih.

Zaradi zgodnjega cvetenja se drenove vejice v krščanstvu pogosto nosijo v cerkev k blagoslovu na Cvetno nedeljo, saj so, kot ena prvih cvetočih rastlin,  eden izmed velikonočnih simbolov, ker najavljajo ponovno rojstvo življenja.

Zanimivo je, kako dren uporabljajo v različnih državah: v Rusiji ga uporabljajo kot začimbo in dodatek k juham; v Nemčiji ga največ pojedo kot dodatek marmeladam; v Italiji in Franciji pa se uporablja podobno kot olive. V Bosni in Hercegovini bi lahko mesto Drvar preimenovali v Dreningrad, saj se tam vsako leto, že več kot 17 let,  odvija prireditev v čast drena in njegovih proizvodov. Najbolj zanimiv in masoven dogodek je kuhanje drenovega žganja.

Foto: Goran Horvat / Pixabay