Jablana (lat. Malus) je rastlina, ki je znana po svojem užitnem plodu - jabolka. Jablana je listavec, uvrščamo jo v družino rožnic (Rosaceae) v kateri se nahaja še 62 priznanih sort, kot so hruška, sliva, češnja, mandljevec, marelica, malinjak, robida in jagodnjak.
Navadna jablana (lat. Malus domestica) je nastala s križanjem divje jablane (lat. Malus sylvestris) z vrstami M. fusca, M. baccata, M. sieversii in M. orientalis.
Jablane vzgajajo po celem svetu, po poreklu pa so iz srednje Azije, kjer še danes uspeva njihov divji prednik Malus sieversii. Jablane že tisočletja vzgajajo v Aziji in Evropi, v Severno Ameriko pa so jih prinesli evropski kolonizatorji. Jablane in njihovi plodovi imajo verski ter mitološki pomen v številnih kulturah (vključno z norveško, grško in evropsko krščansko tradicijo).
Kadar jablane vzgajamo iz semen, zrastejo visoko. V splošnem sorte jablan razmnožujemo s cepljenjem na podlage, ki uravnavajo višino drevesa. Obstaja več kot 10.000 znanih sort jablan, kar se odraža v številnih želenih lastnostih. Različne sorte vzgajamo za različne okuse in uporabo, vključno s kuhanjem in proizvodnjo.
Drevo in sadeži so podvrženi številnim glivičnim in bakterijskim boleznim, ki jih lahko nadziramo na številne organske in neorganske načine.
Leta 2010 so v okviru raziskav o nadzoru bolezni in selektivni vzgoji pri gojenju jablan sekvencionirali genom jablane. Svetovna pridelava jabolk je v letu 2018 znašala 86 milijonov ton.
Jablana je listavec, ki lahko v povprečju zraste do višine 2 - 4,5 m, če ga vzgajamo pod nadzorovanimi pogoji in do 9 m, če raste v divjini. Pri vzgoji njeno velikost, obliko in gostoto vej opredelimo z izbiro podlage in z obrezovanjem. Temno zeleni listi z nazobčanimi robovi in rahlo spuščeno spodnjo stranjo so razporejeni izmenično.
Cvetovi se razvijejo spomladi hkrati z listnimi popki. Socvetje tvori 4 - 6 cvetov - osrednji cvet imenujemo "kraljevski cvet", ki se prvi odpre in lahko razvije večji plod. Ostali cvetovi so v povprečju veliki 3 - 4 cm in so bele barve z rožnatim odtenkom, ki počasi bledi.
Sadeži dozorijo konec poletja ali jeseni. Zrela jabolka imajo večinoma rdečo, rumeno, zeleno ali rožnato lupino, čeprav je možno vzgojiti tudi številne dvo- ali tri-barvne kultivarje. Lupina je lahko v celoti ali delno hrapava in rjava ter prekrita z zaščitnim slojem epikutikularnega voska. Meso sadeža je večinoma bledo rumenkasto bele, lahko pa tudi rožnate ali rumene barve.
Jabolka so najpogostejše sadje v trgovinah, vendar pa vas bo okus popolno zrelega, ravno obranega jabolka jeseni prisilil, da zavržete vsa kupljena jabolka iz trgovine in stečete v vrtni center po sadiko jablane za svoje dvorišče. Čeprav vzgoja jablane na vrtu ni zahtevna, je potrebno vedeti nekaj zadev, preden prevzamete to obveznost. Jablane niso primerne samo za tiste, ki imajo več hektarjev zemlje. Tudi na majhnem prostoru lahko posadite živo mejo iz pritlikavih jablan in imate uspešen pridelek.
Sorodniki
Sorte
Pravilna izbira sorte jablane je osnovni predpogoj za uspešno sajenje in vzgojo. Pri okolijskih pogojih je potrebno upoštevati potrebe določene sorte. Seveda obstajajo sorte, ki se lahko odlično prilagodijo različnim okolijskem pogojem, vendar njihov plod ni vedno kvaliteten. Na primer sorta Zlati delišes bo dosegla najboljšo kvaliteto, če jo vzgajamo na področju vinogradov.
Pri izbiri sorte jablane je pomembno omeniti, da je to sadno drevo samoneoplodno (avtosterilno), kar pomeni da ne smemo posaditi nasadov jablane s samo eno sorto (monosorte), ker bi bila posledica neplodnost dreves. Za vzgojo nasada jablan potrebujemo vsaj dve sorti, z izjemo triploidnih sort (na primer Jonagold), ki se zaradi nezmožnosti klitja cvetnega prahu, ne morejo oprašiti. Pri takšnih sortah je potrebno posaditi še dve različni sorti, ki se lahko medsebojno oprašita (sta spolno kompatibilni), da bi prišlo do oploditve.
Poleg zgornjih pogojev je potrebno sestavo nasada jablan kombinirati tudi glede na povpraševanje, tržno vrednost, obilnost pridelka in glede na naravno okolje.
Danes na svetu obstaja več kot 10.000 različnih vrst jablan (nekateri podatki omenjajo tudi 20.000). Glede na to, da je tudi 10.000 veliko število, izbira ustrezne sorte jablane ni preprosta in zahteva ustrezen čas ter pozornost, da vnaprej preprečimo ekonomsko škodo, ki bi jo povzročila neustrezna analiza kompatibilnosti sort.
Udomačene sorte jablan
V Sloveniji se vzgaja majhno število vrst jablan, med katerimi sta najpogostejši Idared in Zlati delišes (Golden Delicious). Poleg teh dveh sort se v manjši meri vzgajata še Jonagold in njegov hibrid Granny Smith, ki mu sledi tudi hibrid iz sortne skupine Gala.
Druge sorte so v Sloveniji redke in za to obstaja nekaj razlogov:
- v slovenskih drevesnicah zaradi patenta EU ni na voljo matičnih dreves visoko kvalitetnih vrst, saj ta prepoveduje njihovo prodajo in razmnoževanje
- omejitev in prepoved uvoza novih vrst, ki niso uvrščene na t.im. "sortno listo".
Danes je "sortna lista" ukinjena in naše drevesnice lahko uvajajo nove sorte, vendar to traja nekaj časa, dodatno pa morajo začeti tudi uvajati novo tehnologijo, da sorte lahko vzgajajo skladno s predpisi EU.
Sortna lista
Obstajajo različne sortne liste za notranjost države, obalno področje, itd. Znotraj področja ločimo A, B in C listo.
- A lista - popis najbolje ocenjenih vrst jablan za vzgojo
- B lista - spremlja listo A, vendar sorte zaradi opraševanja ali zapletenih zahtev potrošnikov niso tako priljubljene med pridelovalci kot sorte z liste A
- C lista - vrsta za vzgojo pod omejenimi pogoji/lokalnimi razmerami
Vrste jablan za uvrstitev na sortno listo predlagajo strokovne in znanstvene inštitucije, vendar jih pridelovalci niso zavezani vzgajati. Lahko vzgajajo sorte, ki jih želijo, liste so le predlog za vzgojo boljših sort oz. vrst z dobrimi ekonomskimi in biološkimi lastnostmi, katerih plodovi bodo vedno našli svoje mesto na tržišču in dosegli boljšo prodajno ceno.
Gala
Znanstveni naziv: Malus domestica "Gala"
Križanje: "Kidd's Orange Red" in "Golden Delicious"
Višja klasifikacija: udomačena jablana
Kategorija: kultivar
Izjemno priljubljena in privlačna sorta, ki izvira z Nove Zelandije, je nastala s križanjem vrst Kidd's Orange Red in Golden Delicious (Zlati Delišes). Gala je kombinacija tradicionalnega in modernega. Jabolko je zelo aromatično, mesnati del je sočen in hrustljav, osvežilnega, sladkega in blagega okusa, kar je popolna izbira za bolj zahtevne potrošnike. Zaradi zelo blagega okusa, tanke lupine in velikosti ploda je idealna za otroke. Pogosto se uporablja za pripravo peciva in pit ter ohlajena v različnih napitkih.
Sorta je jesenska, plodovi dozorijo konec avgusta ali v začetku septembra. Plodovi so majhne oz. srednje velikosti (teža okoli 150 - 180 g), okrogle oblike in gladke površine. Jabolka so večinoma enotne velikosti. Sorta je stabilna. Plod je klasične rumene barve, na sončni strani kombiniran z rdečo barvo. Obstajajo tudi številni "hibridi", ki so rdeče barve - Galaxy, Royal Gala, Gala Must.
Zlati delišes
Znanstveni naziv: Malus domestica "Golden Delicious"
Križanje: M. sylvestris (divja jablana), M. fusca (sin. Malus rivularis, Malus roemer), M. orientalis, M. sieversii in M. baccata
Višja klasifikacija: domača jablana
Kategorija: kultivar
Sorto vzgajajo v toplih področjih po celem svetu, zato je dosegla zavidljivo priljubljenost. Lupina je tanka in nežna, mesnati del pa sočen, hrustljav in čvrst. Jabolko je zelo sladko in blagega okusa. Uporabljajo ga kot desertno jabolko, ker je izredno primerno za peko, kuhanje in sadne solate.
Sorta je zimska, plodovi dozorijo od sredine do konca septembra. Jabolka so srednje oz. večje velikosti (teža okoli 150 - 220 g). Osnovna barva je zeleno rumena, v času nabiranja pa preide v rumeno.
Jonagold
Znanstveni naziv: Malus domestica "Jonagold"
Križanje: "Jonathan" in "Wagener"
Višja klasifikacija: Jonathan
Kategorija: kultivar
Jonagold združuje najboljše od dveh sort. Ameriška sorta je nastala okoli leta 1940 s križanjem Jonathana in sorte Zlati delišes. Vzgajati/prodajati so jo začeli leta 1968 in od takrat je postala zelo priljubljena, še posebej v Evropi. Na podlagi izjemno sladkega medenega okusa Zlatega delišesa in kiselkastega Jonathana, je Jonagold dobil fantastičen sladko-kiselkasti okus, s čimer je odlična izbira za peko in sadne solate.
Sorta je zimska, okrogli plodovi dozorijo od sredine do konca septembra in so zelo veliki (teža okoli 180 - 250 g). Osnovna barva je zeleno rumena, ko dozori postane rumena z rdečimi odtenki na sončni strani.
Idared
Znanstveni naziv: Malus domestica "Idared"
Križanje: "Jonathan" in "Wagener"
Višja klasifikacija: domača jablana
Kategorija: kultivar
Idared je ameriška sorta, ki je leta 1935nastala s križanjem sort Wag(e)ner in Jonathan. Zaradi dobrega okusa, lepega ploda in časa skladiščenja je nesporno najbolj priljubljena sorta v Sloveniji.
Lupina je bleda in hrustljava, mesnati del pa nežen, sočen in sladko kiselkast, zato je izredna izbira za peko, kuhanje in sadne solate.
Sorta je zimska in najpogosteje dozori od 1.10. do 10.10. (od začetka do sredine oktobra). Plodovi so veliki oz. zelo veliki (teža okoli 180 - 250 g), ter rahlo sploščeni. Jabolka so rumenkasto zelene ali v celoti rdeče barve.
Granny Smith
Znanstveni naziv: Malus domestica "Granny Smith”
Križanje: Malus pumila in M. sylvestris
Višja klasifikacija: domača jablana
Kategorija: kultivar
Ta vrsta je najbolj priljubljena in najlažje prepoznavna izmed vseh jablan. Okoli leta 1960 jo je v Avstraliji odkrila Maria Ann Smith in predvidevajo, da je hibrid domače in evropske divje jablane. Maria Ann je novo sorto poimenovala Granny Smith, kar je postalo sinonim za jabolko. Čeprav je rahlo nenavadna, je ta vrsta zelo priljubljena pri potrošnikih zaradi vsestranskosti in časa skladiščenja. Pri nas jo najpogosteje vzgajajo na netipičnih področjih za vzgojo jablan - na Primorskem.
Jabolko je hrustljavo, sočno in trdo ter ima kiselkast okus. Sčasoma se notranjost zmehča. Jabolko je odlično za sadne solate, ker dolgo obdrži svojo svežino in barvo.
Sorta je zimska in dozori od 15. oktobra do začetka novembra. Veliki oz. zelo veliki plodovi so težki 200 - 250 g in so sprva temno zelene barve, ki med zorenjem posvetli.
Fuji
Znanstveni naziv: Malus pumila "Fuji"
Križanje: Red Delicious (Red delišes) in Ralls Genet
Višja klasifikacija: domača jablana
Kategorija: kultivar
Fuji je ena najlepših in najbolj privlačnih sort jablan, saj ima plod zanimivo barvo (rožnati predel prekriva rumeno zeleno ozadje). Izvira z Japonske, kjer je nastala okoli leta 1940 s križanjem Ralls Janet in Red Delicious. V Evropi Fuji kot plantažno sorto vzgajajo v zadnjih desetletjih.
Jabolko je hrustljavo, izjemno sočno in aromatično. Polno je soka in sladkobe ter ga zlahka pojemo. Plodovi ohranijo čvrstost dolgo časa, zato lahko Fuji sorto najdlje in najbolje skladiščimo.
Sorta je zimska in dozori od 15.10. do 31.10. (od sredine do konca oktobra). Okrogli plodovi so srednje velikosti (teža 150 - 180 g). Osnovna barva jabolka je rumeno zelena, a je nato prepletena z rdečo in rumeno oranžno barvo z rožnato obrobo.
Rdeči Delišes
Znanstveni naziv: Malus domestica 'Red Delicious'
Križanje: /
Višja klasifikacija: udomačena jablana
Kategorija: kultivar
Rdeči delišes je ena najbolj znanih ameriških sort. Čeprav imata Golden Delicious in Red Delicious podobno ime, gre za dve različni sorti, čeprav so jima določene zanimivosti skupne. Rdeči delišes vzgajajo v moderno organiziranih nasadih. Jabolka imajo zmerno blag in sladek okus. Meso je sočno in hrustljavo z nizko vsebnostjo kislin in visoko vsebnostjo sladkorja.
Podolgovati plodovi dozorijo od 1.9. do 15.9. (od začetka do sredine septembra) in so veliki oz. zelo veliki (teža 180 - 250 g). Podlaga je zelenkasto rumena, vendar je 88% površine jabolka močne temno rdeče barve.
Manj priljubljene sorte jablan
- Court Pendu Plat - najstarejša znana in lahko dostopna zimska namizna sorta, ki je znana še iz rimskih časov. Pri pridelovalcih je priljubljena in pozno cveti.
- Golden Reinette in Golden Pippin - Golden Pippin je redko dostopna sorta, čeprav obstaja dvajset podobnih istoimenskih sort. Golden Reinette je bila poznana že pred letom 1650 in je v Evropi še vedno priljubljena srednje zimska namizna sorta.
- Ribstone Pippin - ena najbogatejših sort z vitaminom C in odličnega okusa. Vzgajajo jo od leta 1707 in ji vlažna zbita tla ne ustrezajo.
- Orleans Reinette - je poznana že od leta 1776. Jabolko je sočno, zelo okusno in ima trdo podkožno tkivo. Ne uspeva na vlažnih področjih.
- Pitmaston Pine - ima majhne plodove z bogato aromo po medu
- Wagener - sorta je bila vzgojena v državi New York leta 1791 in je dostopna od sredine do konca zime. Plod ima zelo trdo meso.
- Bramleys Seeding - sorto uvrščamo med najbogatejše z vitaminom C med namiznimi sortami. Vzgojili so jo leta 1809. Zraste lahko zelo visoko, zato jo vzgajajo na manj bujni podlagi od ostalih sort.
- Cornish Gillyflower - je zelo okusna sorta, ki so jo vzgojili leta 1813. Za razliko od številnih drugih sort uspeva tudi v rahlo vlažnem podnebju, ni pa primerna za vzgojo v špalirju
- Blenheim Organe - ena najboljših jablan z dvojnim namenom. Deblo je visoko, široki in ploščati plodovi so zlato rdečkasto rjave barve.
- Coxs Organe Pippin - je najboljša desertna sorta, ki pa je ni preprosto vzgajati, saj je nagnjena k boleznim in ne prenese vlažnih tal.
- Beauty of Bath - je ena najbolj znanih zgodnjih sort z majhnimi, sladkimi, sočnimi rumeno rdeče oranžnimi plodovi, ki dozorijo pozno poleti. Sorta je bila vzgojena leta 1864, plodovi zrastejo pri vrhu.
- Egremont Russet - sorta je nastala leta 1872 in je ena najboljših iz skupine jablan s plodovi z grobo, hrapavo lupino brez vonja. Jabolka so sladka in okusna, vendar nikoli preveč sočna ali kisla.
- James Grieve - sorta pogosto zboli za rakom. Dobro opraši Cox ter obrodi osvežilne kisle dišeče plodove.
- George Cave - sorta je bila vzgojena leta 1945 in je moderna v hortikulturnem smislu. Dozori pozno poleti in je med zgodnjimi vrstami. Sorta ima boljšo aromo od Beauty of Bath. Lahko jo obrezujemo na običajen način, čeprav pogosto obrodi pri vrhu.
- Discavery - izvira iz leta 1962 in ima zgodnje škrlatne plodove s kremno belim mesom. Dozori pozno poleti oz. zgodaj jeseni. Cvetovi so dokaj odporni na mraz, jablana je odporna tudi na jablanov škrlup (lat. Venturia inaequalis). Na tržišču zgodnjih sort jabolk hitro dominira, saj se ta ohranijo bolje in dlje časa kot večina drugih sort.
Divja jablana
Divja jablana (lat. Malus sylvestris Mill) raste v divjini kot manjše drevo ali grm in jo najpogosteje uporabljamo za pridelavo jabolčnega vina. V višino lahko zraste tudi do 10 m, povprečna višina pa je 3 - 4 m. V primerjavi z zgoraj navedenimi vzgojenimi sortami ima manjše plodove bolj živih barv.
Plodovi so različno veliki, večinoma so neokusni ali celo popolnoma neužitni. Pri mladi divji jablani je lubje svetlo sive barve, pri starejši pa sive ali temno sive barve in je razbrazdano. Veje so pri mladih rastlinah prekrite s trni in dlakaste. Jajčasti listi so kratko zašiljeni in razporejeni izmenično. Dvospolni cvetovi so rožnate ali bele barve. Krošnja je gosta in nepravilne oblike.
Plodovi sort divje jablane so odlični za pripravo jabolčnega vina in so podobni kulinaričnim jablanam z rezkimi in grenkimi plodovi. Divjo jablano vzgajajo v okrasne namene ter jo uporabljajo kot opraševalca drugih sort, zato jih lahko najdemo tudi na manj bujnih podlagah. Sveži plodovi divje jablane so izvrstni za pripravo želeja.
Najbolj znane sorte divje jablane:
- Johan Downie- značilni so zlato oranžni plodovi
- Golder Nornet- značilni so svetlo rumeni plodovi
Podvrste divje jablane:
- Malus sylvestris subsp. orientalis
- Malus sylvestris subsp. praecoxs
- Malus sylvestris subsp. sylvestris
Večina sort so medvrstni hibridi, ki imajo zelene in trde plodove, poganjki pa so pogosto prekriti s trni. Sorte, ki rastejo na področju Sredozemlja, imajo slajše in bolj pisane plodove ter mehkejše liste.
Pritlikava sorta jablane
Številni nimajo prostora za velike sadovnjake z visokimi jablanami, zato se usmerijo k vzgoji manjših, bolj kompaktnih in produktivnih dreves. Ne le, da je njihova nega preprostejša, pogosto so tudi odpornejša na bolezni. Njihovi plodovi dozorijo prej kot pri njihovih sorodnikih polne velikosti.
To sorto sadimo sredi jeseni ali v začetku zime, ko ni prehladno za rast in dobro vzpostavitev korenin. Poleg te sorte je potrebno posaditi vsaj še eno jablano, ki istočasno cveti in s tem pomaga pri oprašitvi. Pritlikava sorta jablane zahteva sončno ali delno senčno lego. Odporna je na mraz in ne zahteva dodatnega gnojenja, če je samo posajena ali ozko razporejena. Obrezujemo jo konec sezone, ko (po potrebi) oblikujemo ali odstranimo pregoste ali odmrle veje. Posamezne rastline posadimo na medsebojni razdalji 3,5 m v vsaki vrsti ter uporabimo veliko komposta ali drugih organskih snovi.
Priporočene sorte jablan
Če poiščete drevesa, ki so odporna na bolezni (npr. Liberty, Jonafree, Macfree in Williams Pride), vam bodo omogočila organsko vzgojo sadja ali vsaj zmanjšano uporabo kemikalij ter lažje vzdrževanje.
Izbrana sorta jablane naj temelji na značilnostih sadja, času zorenja in kompatibilnosti cvetnega prahu. Posvetujte se z lokalno drevesnico, kjer boste izvedeli, katera drevesa so potencialni navzkrižni opraševalci na vašem področju. Za najboljše rezultate uporabite:
- Grimes Golden
- Golden Delicious (Zlati delišes)
- Red Delicious (Rdeči delišes)
Te sorte so znani opraševalci. Večina sort jablan ne opraši niti svojih niti cvetov iste sorte jablane. Zato je potrebno drugo ob drugi posaditi vsaj dve različni vrsti jablan, da ju lahko oprašijo čebele.
Gojenje
Jablanam ustrezajo rodovitna, vlažna, dobro drenirana in ilovnata tla, sadijo pa se tudi v slabših rastnih pogojih. Ne prenesejo pa tal z visoko ravnijo podtalnice ali prostora, kjer so že prej rasle jablane ali pa je v bližini drugih jablan, ki so posajene že dlje časa. Na mrzlih mestih jablana prav tako ne bo napredovala v rasti, saj bo njena vzgoja onemogočena.
Ustrezno opraševanje bo zagotovljeno, če posadite skupaj vsaj 3 sorte, saj je potrebno upoštevati, da številne sorte med seboj niso kompatibilne. Diploidne in triploidne sorte imajo nespremenljive razlike v kromosomih. Sorti Cox in Bramley sami ne bosta obrodili, če pa jima dodate sorto James Grive, bodo obrodile vse tri. Divje jablane so dobri opraševalci priznanih sort.
Tla
Preden posadite rastlino, je potrebno vsakič preveriti tla, da pridobite natančne podatke o njihovi vrsti in kvaliteti ter tudi pomembne podatke o značilnostih tal v vaši okolici. Vsekakor se lahko obrnete tudi na ekipo za zbiranje vzorcev tal, ki vam bo pomagala pri razumevanju rezultatov preverjanja tal in ki bo določila, katere spremembe je potrebno izvesti zaradi pomanjkanja hranljivih snovi in prilagajanja pH tal. Vsako dopolnjevanje tal se izvaja na globini 30-45 cm, kjer se bo drevo ukoreninilo in ne le v sadilni jami.
Jablano je potrebno posaditi na dobro drenirana in ne preveč vlažna tla, ki morajo biti zmerno rodovitna ter zadrževati vlago in zrak. Po sajenju drevo zastremo s slamo, senom ali drugim organskim materialom, da tla obdržijo vlago ter jim zagotovimo hranljive snovi, ki nastanejo ob razpadanju teh materialov.
Izberite sončno lego. Za pridelavo najboljših plodov jablana potrebuje veliko sončne svetlobe (tj. dnevno 6 ur ali več neposredne poletne sončne svetlobe). Najustreznejša lega jablane je na nagnjenem pobočju, ki je obrnjeno proti severu ali vzhodu.
Na potrebno razdaljo med drevesi vplivajo podlaga, rodovitnost tal in obrezovanje. Sadike ali drevesa polne velikosti zasadimo v nizu na razdalji okoli 450 - 550 cm, korenine pritlikavih vrst pa so v nizu lahko oddaljene 120 - 240 cm.
Pritlikave jablane so že razvpito nagnjene k pokanju lubja pod težo pridelka, zato jim je potrebno zagotoviti sistem zaščitne podpore. Svoja drevesa lahko vzgajate ob ograji ali pa jih lahko podprete v obliki špalet. Pazite, da drevesa ne posadite v talne žepe, ki so nastali zaradi mraza, ko se je hladen zrak nakopičil na nizkih področjih. Če je možno, izberite višjo lokacijo, kjer bo zrak bolj svobodno krožil. Jablan ne sadite blizu gozdnih področij ali dreves.
Podnebje
Jablana ne bo povsod uspešno rasla. Vsaka vrsta ima določeno število dni, ki je potrebno, da sadje dozori. Na oznakah sadnega drevja, ki ga kupite v vrtnih centrih in kmetijskih trgovinah, ni vedno označeno, kje katera sorta najbolje uspeva.
V Sloveniji so pogoji za vzgojo jablan izpolnjeni, razen na planinskih področjih nad 850 m nadmorske višine. V primerjavi z ostalim sadjem, je jablana najmanj zahtevna glede toplote in ji najbolj ustreza zmerno kontinentalno podnebje s povprečno letno temperaturo okoli 11°C. V fazi mirovanja lahko jablana prenese nizke temperature do -34°C.
Vsaka vrsta jablane ima tudi določeno temperaturo, ki ji najbolj ustreza za uspešen razvoj. Minimalna temperatura za sajenje sadik je 0 - 7°C. Bolj ko se nahajate severno, te bolj zgodaj je potrebno saditi, da se izognete težavam z zmrzaljo, ki pogosto nastopi pozno spomladi. Na oznakah sadik preverite informacije glede temperatur ali vprašajte prodajalca.
Čas sajenja
Spomladansko sajenje je priporočljivo na osrednjih in severnih področjih. Jesensko sajenje je lahko prav tako uspešno, vendar le na področjih, kjer sta jesensko in zimsko vreme milejša in bolj vlažna.
Kolobarjenje
Jablane niso ustrezna predhodna kultura za krompir, ki postane bolj podvržen gnitju. Ustreza jim drobnjak, če pa pod jablano posadite kapucinke, bodo odganjale jabolčne ose in listne uši.
Škodljivce bodo odganjali tudi gabez, vodna kreša, kamilica, bazilika, limonska trava, rman in limona, hkrati pa predstavljajo tudi naravno zastirko.
Za zatiranje plevela posadite česen in čebulo. Rabarbara, artičoka, meta, timijan in bela detelja pa so odlični pri zasenčenju tal ter preprečevanju klitja semen trave in plevela. Da bi pritegnili koristne žuželke, ki bodo oprašile jablane pa posadite koper, komarček, koriander, čili paprike, koprivo, peteršilj in timijan.
Če imate težave z muhami in plenilskimi gosenicami, posadite ajdo ali limonsko travo, za zaščito pred pršicami pa lucerno in ognjič.
Krizantema bo odvračala japonske hrošče, pelin pa molje. Kot naravno gnojilo posadite regrat, potrošnik, borago, fižol, bob in grah.
Oblika vzgoje
Jablane pogosto več let pustimo rasti brez obrezovanja, razen tistega dopolnilnega po izoblikovanju krošnje. Oblikujemo in obrezujemo jih lahko poleti in pozimi. Jablane so primerne za vzgojo v skoraj vseh oblikah pahljače. Najlepše in najbolj produktivne jablane vzgajamo v špalirju, največ sort dosežemo pri stebričasti vzgoji (kordon), najbolj lahkotna in najbolj kvalitetna pa so obrezana mala drevesa v obliki čaše. Nekatere sorte, še posebej zgodnje, obrodijo plodove na vrhu drevesa. Njih je potrebno rahlo obrezovati, saj bi močno obrezovanje odstranilo poganjke.
Prav tako pomembno kot obrezovanje je tudi redčenje. Odstranjevanje gosto zraslih, poškodovanih in bolnih plodov izboljša velikost in kakovost tistih, ki ostanejo ter prepreči pojav izmenične rodnosti. Razredčite jih v juniju in nato še dvakrat. Ostanke odstranite in na njih uničite možne škodljivce.
Sajenje
Sajenje in vzgoja jabolk nista namenjena samo tistim, ki imajo velika dvorišča, saj lahko tudi na čisto majhnem prostoru posadite živo mejo iz pritlikavih jablan. V osrednjih in severnih področjih priporočamo spomladansko sajenje. Jesensko sajenje je lahko uspešno, vendar le na področjih, kjer sta jesensko in zimsko podnebje v splošnem bolj blaga in vlažna.
Pogosto se zastavlja vprašanje, ali je bolj preprosto posejati semena jablane kot pa kupovati mlada drevesa ali sadike. Čeprav je zagotovo možno vzgojiti jablano iz semen, najverjetneje ne bo takšna, kot ste si obetali. Ob upoštevanju nasvetov za sajenje in vzgojo jablane boste lahko uspešno pridelali okusne plodove in drevo, ki bo dragocen dodatek vrtu.
Jablane imajo različne oblike in so primerne za vse velikosti vrtov zahvaljujoč pritlikavim podlagam. Kompaktne ostanejo celo življenje in jih lahko vzgajamo celo v posodah. Za vzgojo potrebujejo vlažna, dobro drenirana tla na sončnem mestu. Obrezujemo jih poleti ali pozimi, odvisno od želene oblike drevesa. Plodove oberemo, ko dozorijo.
Glede na to, da je nasad v veliki meri odvisen od same kvalitete sadnega materiala, je potrebno izbrati sadni material visoke kvalitete oz. sadike z dobro razvitimi koreninami ter omogočiti najboljše možne pogoje za pravilen razvoj in rast mladike. V nadaljevanju navajamo vse nasvete in optimalne pogoje za sajenje jablane.
Priprava tal
Pred sajenjem je potrebno tla kvalitetno pripraviti, sam teren pa izravnati in ga pripraviti. Tla je potrebno dobro zrahljati ter se posvetiti analizi tal, na podlagi katere bomo ugotovili, katerih hranilnih snovi v tleh primanjkuje. Če je potrebno, izvedite kalcifikacijo, odstranite iz tal odvečno vodo, globinsko preorjite skladno z izbrano podlago in bujnostjo. Če uporabljate manj bujno podlago, so tla lahko bolj plitva (ne manj kot 50 cm). Težja tla je potrebno zrahljati globje, na globini 55 - 77 cm. Globinsko oranje je potrebno pred sajenjem izvesti vsako leto.
Izbira podlage za sajenje
je odvisna od vrste tal in velikosti želenega drevesa. Podlage so označene z M (Mailling) ali MM (Maillirig Merton), kar sta imeni raziskovalnih ustanov, kjer so bile podlage pripravljene.
Priporočilo:
- pritlikava drevesa- M91 podlaga
- večja drevesa- M26 podlaga
- srednje velika drevesa- MM106 podlaga
Na podlagi M25 bodo jablane zrasle v višino okoli 5,2 m in v širino 6 m. Za manj bujno krošnjo uporabite podlago M27, ki je uporabna pri vzgoji v posodah. Vendar pa bodo te pritlikave vrste potrebovale oporo ves čas življenja. Veje se bodo začele razvijati tako nizko, da spodaj ne bo možno kositi ali vzgajati drugih rastlin.
Na M9 zraste 2 m visoko drevo, ki prav tako potrebuje oporo, vendar je primerna za stebričasto sadno drevje (stebričasta jablana kordona).
M26 je primernejša podlaga za bujna drevesa, ki zrastejo do višine 2,8 m in še vedno potrebujejo oporo, vendar so najverjetneje najboljša rešitev za majhne vrtove. Rastline na vsaki strani potrebujejo 3 m prostora.
MM106 podlaga je primernejša za bolj revna tla, na bolj bogatih pa je še vedno kompaktna in lahko omogoči rast do višine 4 m, zato je potrebno imeti med drevesi razmik 4,5 m.
Sejanje
Sejanje ni priporočljivo, saj takšen način vzgoje redko privede do dobrega drevesa.
Sajenje sadik
Jablane večinoma posadimo iz sadik. Pred samim sajenjem je potrebno odstraniti vse poškodovane dele korenin. Drobnih korenin se ne smemo dotikati. 24 ur pred sajenjem v zemljo je potrebno korenine sadike namočiti v pripravek iz zemlje, hlevskega gnoja in 1% raztopine Curpablau v razmerju 1:1:1. Če opazite, da so korenine sadike suhe, jih je potrebno vsaj 24 ur pred sajenjem v zemljo namočiti v vodi.
Sajenje drevesa v zemljo:
- pred sajenjem odstranite ves plevel in travo v krogu premera 4 m
- ko ste kupili drevo, ga zaščitite pred poškodbami, izsušitvijo, zmrzovanjem ali pregrevanjem. Če so se korenine posušile, jih namočite v vodo 24 ur pred sajenjem.
- izkopljite sadilno jamo v velikosti dvakratnega premera koreninskega sistema in globine 2 m. Del zrahljane zemlje položite nazaj v jamo in zrahljajte zemljo na stenah jame, da bodo korenine lažje prodirale v tla.
- korenine drevesa razširite na ohlapnih tleh in pazite, da niso zvite ali zavihane v jamo. Nadaljujte z zamenjavo zemlje okoli korenin. Ko začnete prekrivati korenine, utrdite tla ter se prepričajte, da zemlja dobro obkroža korenine in odstranite zračne žepe.
- med sajenjem ne dodajajte gnojila, saj to lahko "zažge" korenine. Preostanek jame napolnite z rahlo zemljo in dobro potlačite.
Gojenje v rastlinjaku
Jablanam ne ustreza, da so ves čas pod steklom, saj potrebujejo zimski mraz. Poleg tega so bolj izpostavljene boleznim in škodljivcem, še posebej, kadar je vroče in suho. Lahko pa uporabimo uveljavljene preparate, s čimer pospešimo in spodbudimo, da jablane obrodijo. Nekatere francoske sorte (npr. klasična Calville Blanche d' Hiver) pa lahko v hladnejšem podnebju vzgojimo samo v zaščitenem prostoru. Proces sajenja je odvisen od sorte, zato je pomembno prebrati in slediti navodilom na deklaraciji sadike.
Gojenje v posodah
Na manj bujni podlagi lahko jablane vzgajamo v velikih loncih. Pozimi jih je potrebno obrezovati, poleti pa je potrebno predolge mladike presaditi, zato sorte, ki obrodijo plodove le na vrhu, niso idealne za tak način vzgoje. Za vzgojo v posodah so razvili posebne pritlikave sorte, ki potrebujejo malo obrezovanja.
Vzgoja nasada
Pred vzgojo v nasadu je potrebno imeti načrt-projekt, s katerim boste opredelili vrsto nasada. Bodite pozorni na naslednje dejavnike:
- način zaščite pred boleznimi in škodljivci
- nabava sadik
- način gnojenja
- oblika vzgoje
- izbira sorte
- izbira podlage za sajenje
- način sajenja
- mehanizacija, ki jo boste uporabljali
- zaščitni pas pred močnejšimi sunki vetra
- namakanje
- način priprave tal
- meliorativni posegi v tleh
Nega
Jablano je potrebno vsak mesec opleti, zastreti in škropiti z raztopino iz morskih alg. Plodove je potrebno razredčiti, obrezati in poškropiti z raztopino. Najprej uporabite slabše plodove, najboljše pa naberite in jih uskladiščite. Jablane dovolj obrežite, dodajte kompost in odstranite odmrle plodove.
Namakanje
Jablane je tako kot hruške zaželeno namakati v fazi oblikovanja plodov, kadar je suša. Danes se najpogosteje uporablja kapljično namakanje. Proces namakanja opredelimo glede na notranje fiziološke kazalnike, zunanje spremembe, kritična obdobja glede vode, stanje rastlin in vlažnost tal. Pomembno je doziranje vode, optimalno vlažnost pa lahko dosežemo s strokovnim upravljanjem z vodo na področju rizosfere. Če drevesa namakamo pogosteje, kot je to potrebno, lahko pride do težav z namakanjem, gnitja korenin ter nezmožnosti doseganja obilnega in kvalitetnega pridelka sadja.
Globina tal, ki jo je potrebno navlažiti, je odvisna od razvoja rastline, sorte in globine korenin. Peščena tla (lažja) potrebujejo manjšo količino namakanja kot glinena (težja) tla. Vendar pa je potrebno lažja tla pogosteje namakati, saj drevesa potrebujejo vodo ne glede na to, na kakšni vrsti tal jih vzgajamo. V praksi obseg namakanja določimo glede na kritična obdobja glede vode. Jablana potrebuje največ vode od konca cvetenja do zaključka rasti plodov.
Če so bile pozimi padavine redke in je pomlad sušna, je potrebno izvesti prvo namakanje 10 dni po cvetenju. Drugo namakanje izvedemo v začetku julija, v fazi največje rasti vegetativnih organov, ko rastejo plodovi in se oblikujejo cvetni poganjki.
Tretje namakanje izvedemo v začetku avgusta, ko se plodovi debelijo, saj jih bomo obirali konec avgusta in v septembru. Četrto namakanje izvedemo samo pri sortah, ki so namenjene zimski porabi, in sicer 25 - 30 dni pred obiranjem.
Kapljično namakanje
se najpogosteje uporablja pri pridelavi sadja v nasadih, saj ne zbije tal in ne šokira sadnega drevesa. V primerjavi z drugimi načini namakanja je poraba vode pri tem načinu najbolj racionalna. Osnovni princip tega namakanje je, da voda preko sistema plastičnih cevi izhaja čez posebne kapalke, ki so postavljene vzdolž cevi in s kapljanjem vlažijo tla ob sadiki.
Pri tem načinu je edina pomanjkljivost zamašitev kapalk, ki je posledica nastanka netopnih soli, kar pa lahko preprečimo z uporabo filtrov. Pri tem načinu namakanja je možno hkrati z namakanjem tudi dodajati tekoča gnojila.
Namakanje z mini razpršilniki
Pri takem načinu namakanja pade voda na tla v obliki meglice ali majhnega curka. Namakamo samo del nasada, kjer se razvija večina korenin in deluje pod manjšim tlakom. Najpogosteje se uporablja pri vzgoji kultur, ki se sadijo na večjih razmikih (vinogradi, sadovnjaki). Upoštevati pa je potrebno, da je takšen način namakanja občutljiv na vlago in veter (na področju visoke vlage in močnega vetra bo sistem zelo občutljiv).
Namakanje s sistemom kapljanja
Pri tem načinu namakanja se voda razporedi po tleh v obliki dežja, kar ima številne prednosti: ekonomična uporaba zaradi natančnega doziranja vode, omogoča uporabo mehanizacije, ne zavzema obdelovalne površine, pripravljalna dela so minimalna ali celo niso potrebna, možnost uporabe v različnih pogojih. Naprava med namakanjem zajame vodo, jo pošlje skozi cev in izloči preko škropilnika.
Za namakanje jablan je najboljše rahlo kapljanje v obliki dežja, zato izberite škropilnike z majhnim dometom in intenzivnostjo. Razporedite jih enakomerno in določite obroke namakanje glede na trenutno stanje vlažnosti tal, posajeno sorto in značilnosti tal.
Gnojenje
Med eno vegetacijsko sezono jablana iz tal počrpa povprečno 120 - 150 kg/ha kalija, 30 - 40 kg/ha fosforja in 80 - 100 kg/ha dušika, kar ustreza odmerku 4-1-3,5. Plodovi jablane letno počrpajo tudi do 130 kg kalcija, kar se nadomesti z gnojenjem. Na primer na 500 kg/ha NPK v premeru 7-14-21 dodamo 35 kg dušika, 70 kg fosforja in 105 kg kalija.
Vsa sadna drevesa, ki imajo pH tal nižji od 5,5 zahtevajo gnojenje s kalcijevimi gnojili. Najpogosteje se uporabi običajno gradbeno apno, ki je dostopno, ima fino strukturo in se hitro aktivira. Zmleti kalcijev karbonat, ki se postopno razgrajuje več let pa se uporablja za dolgoročni popravek pH tal.
Spomladansko gnojenje
Spomladansko obrezovanje jablane je najboljši čas, da ugotovimo, ali drevo potrebuje gnojenje z dušikovimi gnojili. Obrezovanje mora biti obvezno usklajeno z gnojenjem in dognojevanjem, saj je od tega odvisna nadaljnja rast in razvoj tako drevesa kot plodov.
Pri večini sort se razvije rodno drevo v obdobju 3 let. V prvem letu rastejo veje, v drugem letu se razvijajo cvetni popki, v tretjem pa obrodi. Zato je pomembno pravilno vzdrževanje in obrezovanje ter skrb za to, da je na jablani vedno zadostno število vej. Glede na bujnost vej lahko ocenimo, ali sadno drevo potrebuje dodatno gnojenje z dušikovimi gnojili. Če so enoletne veje daljše od 1 m, je jablana pregnojena in je gnojenje z dušikovimi gnojili nepotrebno. Če pa so veje dolge 5 - 20 cm, je potrebno jablano močneje pognojiti z dušikovimi gnojili.
Upoštevajte, da je bolje, da je jablana pognojena premalo kot pa preveč, saj lahko gnojilo vedno dodamo, odvzeti pa ga ne moremo. Če opazite, da se v delu nasada pojavi nekaj neenako bujnih krošenj, ta del nasada ročno gnojite. Šibkejšim drevesom dodajte več gnojila, zelo bujnih dreves pa ni potrebno dodatno gnojiti.
Potreba po gnojilu se razlikuje tudi glede na starost in sorto, zato nasada ne smemo vedno gnojiti z enako količino dušika. Na primer, če so drevesa posajena globoko, sorta pa je namesto podlage Mg pognala korenine, je taka drevesa težko kontrolirati, zato je potrebno spomladi previdno gnojiti z dušikovimi gnojili ali pa jih celo izpustiti.
Spomladansko gnojenje z dušikovimi gnojili izvajamo od aprila do junija. S kalijem gnojimo junija in julija, ko se v plodovih kopičijo ogljikovi hidrati in sladkorji. S fosforjem pa gnojimo v fazi razvoja generativnih organov v aprilu in maju.
Jesensko gnojenje
Pri večini sort postanejo korenine neaktivne, kadar pade temperatura tal pod 8°C. Takrat prenehamo z gnojenjem do pomladi, ko se temperatura tal ponovno zviša. Prezgodnje dodajanje hranilnih snovi ni potrebno, ker dež sloje tal izpere in se snovi porazgubijo. Pri jesenskem gnojenju, ki ga izvajamo, dokler so tla še aktivna in topla, dodamo 1/3 skupne povprečne količine dušika, kalijevih gnojil ter 2/3 fosfornih gnojil.
Gnojenje z dušikovimi gnojili
je možno šele, ko začetna analiza tal pokaže, da so tla kisla, srednje humozna in dobro preskrbljena s kalijem in fosforjem. Cilj takšnega gnojenja je povečati širino, višino in maso ploda, povečati škrob in kisline v plodovih ter izboljšati rast in razvoj. Dušikova gnojila so najbolj koristna in potrebna v fazi intenzivnega razvoja in rasti, tj. od začetka vegetacije do zaključka rasti ploda, kar je najpogosteje od aprila do junija.
Gnojenje z zrelim hlevskim gnojem
Čeprav za gnojenje jablan, ki so namenjene ekološki vzgoji, uporabljamo zreli hlevski gnoj, ima ta način nekaj pomanjkljivosti, ki niso zanemarljive in nepomembne. Največja težava je vsekakor dostopnost kvalitetnega in zrelega hlevskega gnoja. Težave se pojavijo tudi pri prevozu, kar poviša stroške in fizično delo. V hlevskem gnoju se pojavljajo tudi škodljivi mikroorganizmi ter semena plevela, ki se hitro razširi po sadovnjaku.
Navedene težave lahko odpravimo z nakupom organskega peletiranega gnojila. Pri izbiri upoštevajte, da so ta gnojila ekološka, organska in proizvedena po pravilih EU glede uporabe živalskih stranskih produktov ter pod nadzorovanimi pogoji. Takšna organska gnojila se sproščajo postopno in imajo velik delež sestavin pridobljen z ekstenzivno vzgojo (na kontroliranih farmah), velik delež ohranjenih organskih snovi, ne vsebujejo pa semen plevela in škodljivih organizmov.
Organska gnojila se razlikujejo glede na ohranjenost organskih snovi (proizvajajo jih pri nizkih temperaturah, tako da organske snovi ne zgorijo, ampak so odlično ohranjene in ne vsebujejo kemičnih snovi), glede na delež odstranjenih škodljivih primesi, delež vode in organskih snovi ter ali so bila ta gnojila odobrena za ekološko pridelavo ali ne.
Vzdrževanje mladih dreves
Mlada drevesa redno zalivajte, še posebej tista na podložkah ali pritlikavih podlagah, da se bo koreninski sistem dobro vzpostavil. Zastirko občasno obnavljajte, jeseni pa jo ločite od drevesa, da se čez zimo pod njo ne ugnezdijo miši in ne pojedo drevesnega lubja.
Pri mladih drevesih je potrebno negovati obliko ogrodja vej (krošnje), da bodo drevesa zmogla nositi težke pridelke jabolk.
Obrezovanje mladega drevesa
Minimalizirajte obrezovanje mladega drevesa!
Obrezovanje upočasni celotno rast mladega drevesa ter lahko odloži rast in razvoj plodov, zato ne hitite z obrezovanjem, razen za odstranitev napačno usmerjenih, polomljenih ali mrtvih vej.
Obstaja nekaj tehnik, s katerimi usmerjamo rast brez večjega obrezovanja - na primer:
- odstranite neustrezne poganjke, preden zrastejo v napačno postavljene veje
- deblo zvijte v skoraj vodoravno lego za nekaj tednov, s čimer upočasnite rast ter pospešite veje in kolobarjenje
- veje z žicami privežite na količek v zemlji ali na spodnje veje
Obrezovanje
Zrelo drevo obrežite enkrat na leto!
Ko jablana obrodi plodove, zahteva letno obrezovanje, kar zmanjšuje bolezni, saj se poveča prepustnost svetlobe in zraka. Večja drevesa bodo lahko potrebovala več obrezovanja (in lestev!).
- svoje zrelo drevo obrežite med mirovanjem. popolnoma odrežite pretirano živahne, pokončne poganjke (najpogosteje visoko na deblu).
- odstranite šibke poganjke, ki pogosto visijo s spodnje strani vej
- skrajšajte poganjke, ki postajajo preveč vlažni (vodni poganjki), še posebej tiste nižje na deblu
- po desetih letih postanejo rodni poganjki prenatrpani in oslabljeni. nekatere odrežite, druge skrajšajte
- z leti začnejo rodni poganjki upadati zato jih zmanjšajte, da naredite prostor za mlajšo zamenjavo
Redčenje
Jablano pogosto vzgajamo brez redčenja, razen tistega, ki ga omogoča narava. Da pa bi se izognili možnim boleznim in težavam z žuželkami, je koristno okoli 4-6 tednov po cvetenju razdaljo med plodovi razredčiti na 6-8 cm. To se zdi težko, vendar na ta način izenačimo rast plodov, preprečimo, da težak pridelek ne zlomi vej ter zagotovimo boljši okus sadja.
Najmanjša ali poškodovana sadna drevesa odstranite takoj, ko dozorijo sadeži, vmes pa odstranite okoli 4 cm.
Razmnoževanje
Kvalitetna drevesa redko zrastejo neposredno iz semen, vendar pa so številne sorte, ki jih danes vzgajajo v Sloveniji nastale slučajno, iz semen. Jablane redko vzgajamo iz potaknjencev na lastnih koreninah ali na setveni postelji, ker takrat zrastejo v velika drevesa, ki so primerna samo za pašnike.
Škodljivci
S pogostimi škodljivci ravnamo na običajen način, vendar pa jablane prizadenejo tudi nekatere specifične vrste: jabolčni zavijač, jabolčna grizlica in listne uši.
Jabolčni zavijač
Jabolčni zavijač (lat. Cydia pomonella) poškoduje plodove z vrtanjem lukenj v jedro plodov, odpadni material pa izmeče skozi "muho" (ostanek čaše, prašnikov in vratov pestiča). Jabolčnega zavijača omejimo oz. zatiramo z nastavljanjem lepenke na deblo dreves, z izobešanjem dispenzorjev feromona, škropljenjem v času cvetenja in pravilno higieno drevesa.
Jabolčna grizlica
Jabolčna grizlica (lat. Hoplocampa testudinea) je še en škodljivec, ki vrta ozke predore. Pojavi se lahko kjerkoli in lahko preide tudi na drug plod. Najbolje jih nadziramo in omejimo z odstranjevanjem ter uničevanjem okuženih plodov med redčenjem. Insekticide lahko uporabimo po cvetenju.
Listne uši
Pepelaste listne uši (lat. Aphids) lahko poškropimo ali nanje nanesemo milo ali rastlinski insekticid. Lepljivi ovitki na deblih omejujejo številne škodljivce čez celo leto, še posebej pozno poleti in jeseni.
Plodove lahko poškodujejo tudi ptice, ose in občasno strigalice, zato plodove zaščitite s papirnimi vrečkami, če želite popolno sadje. Vse te težave, vključno s plesnijo najbolje kontroliramo s higieno, zalivanjem, obrezovanjem in zastiranjem drevesa.
Kako se izogniti uporabi pesticidov
Ena izmed idej, kako se izogniti pesticidom, je izbira sort, ki so odporne na bolezni (npr. "Prima", "Priscilla", "Liberty" in "Freedom"). Te sorte ne zahtevajo škropljenja lubja in niso podvržene običajnim boleznim. Večina preostalih sort pa zahteva periodično škropljenje vsako pomlad in poletje po sajenju.
Preizkusite lahko tudi olje proti insektom, ki ga lahko kupite v kmetijskih trgovinah in vrtnih centrih. Razpršite ga spomladi, ko so vaše jablane v fazi brstenja: ko so se listi razvili iz rodnega brsta, vendar preden postanejo popki rožnate barve.
Če niste uporabljali veliko škropiv, bo za ostale škodljivce (luskavce, pršice, listne uši) poskrbela naravna populacija zajedavcev in plenilcev.
Žuželke se bodo izogibale jablani, če boste nanjo obesili širok plastični nepokrit vrč, v katerem je raztopina iz 1 skodelice kisa, 1 skodelice sladkorja in 1 litra vode.
Uporaba
Les jablane uporabljajo za izdelavo palic za golf in za graviranje. Les ima pri gorenju blag vonj in je uporaben tudi za dimljenje hrane ali za ogrevanje. Seveda pa je najpomembnejša uporaba jabolk v kulinariki.
Obiranje
Večino jabolk je najbolje pojesti takoj, ko dozorijo na drevesu, vendar pa se bodo številne sorte ohranile več tednov, če jih oberemo tik preden dozorijo in jih shranimo v hladnem prostoru. Sorte, ki dozorijo pozno in se dlje ohranijo, lahko ostanejo na drevesih, dokler mraz ni premočan ali dokler ptice ne povzročijo prevelike škode. Takrat jih lahko uskladiščimo za 6 mesecev ali dlje, če jih pazljivo oberemo in shranimo v hladnem in temnem prostoru. Na tak način imate lahko jabolka skoraj v vsakem delu leta, pod pogojem, da vzgajate zgodnje in pozne sorte ter imate dobre pogoje za shranjevanje.
Po vseh obrezovanjih in skrbi, jablane vsekakor oberite, dokler so na vrhuncu popolnosti. Jablane je najbolje obirati ročno, tako da jabolko potegnemo navzdol in ga nežno položimo na tla, ki so prekrita s suho slamo ali narezanim časopisnim papirjem.
Jabolka naberite, ko niso več čisto zelena. Pecelj lahko nežno ločimo od veje, ko jabolko držimo v dlani in ga nežno zavrtimo. Različne sorte jabolk dozorijo ob različnem času, zato se lahko čas obiranja raztegne od avgusta do oktobra.
Če je jabolko prezrelo ali mehko, ga uporabite za kuhanje!
Skladiščenje
Skladiščite samo jabolka, ki dozorijo v srednji ali pozni sezoni. Sort zgodnje sezone ne hranimo in jih je najbolje pojesti takoj, ko smo jih nabrali. Sorte srednje sezone lahko skladiščimo nekaj tednov, sorte pozne sezone pa bodo ostale v dobrem stanju do 5 mesecev.
Jabolka, ki so namenjena skladiščenju, morajo biti popolna, brez modric ali madežev, ki bi lahko omogočili vstop gnilobi.
Posamezna jabolka shranite tako, da jih zavijete v časopisni papir ali papirnate prtičke. Tako zavita jabolka postavite na podlago, ki omogoča kroženje zraka. Lahko jih hranite tudi ne da bi jih zavili, vendar se plodovi ne smejo dotikati.
Idealno mesto za shranjevanje so hladni, mračni in dobro prezračeni prostori (npr. garaža), podstrešjem in kletem pa se je potrebno izogibati zaradi prevelike vročine, pomanjkanja zračenja ali nizke vlažnosti. Uskladiščena jabolka redno preverjajte in odstranjujte mehka, rjava ali gnila jabolka.
Zgodnjih sort ne shranjujte skupaj s poznimi, prav tako tudi ne v bližini hrušk, čebule, česna ali krompirja. Jabolka ne smejo biti zmečkana, gnila ali imeti vdrtin, pecelj pa moramo za ustrezno shranjevanje ohraniti na plodu.
Iz jabolk lahko naredite tudi pire ter ga zamrznete, lahko jih posušite narezane na kolobarje ali pa naredite jabolčno vino.
Ozimnica
Kulinarika
Jabolka so odlična surova, dušena, v pitah in želejih, še posebej v kombinaciji z drugim sadjem. Jabolčni sok je izvrsten, ko je svež, lahko pa ga tudi zamrznemo in uporabimo izven sezone. Namizne vrste se razlikujejo od tistih za pripravo jedi - te so veliko večje, bolj kisle in manj sočne, ko so surove. Pri segrevanju večinoma razpadejo v penasti pire in redko obdržijo svojo teksturo.
Jabolka so tudi priljubljena sestavina zavitkov, krostat, toplih tort in kot sadni nadev palačink. Pogosto se narežejo na kolobarje, pomočijo v tekoče testo in ocvrejo na olju. Jabolka so zaradi raznolike uporabe sestavni del ozimnice - od kompotov, marmelad, džemov, do sokov, vina in kisa.
Prav tako lahko jabolka posušimo v pečici ali na zraku, s čimer dobimo okusni sadni čips. Številni jih dodajo kot osvežilno živilo tudi v francosko solato, pogosto pa je jabolko tudi sestavina mesnih solat, saj se odlično ujema z majonezo in solatnimi prelivi.
Jabolka pogosto pripravimo tudi kot pire, ki se postreže kot omaka pri raznih pečenkah.
Medicina
Jabolko je bogato s hranilnimi sestavinami, njihova količina pa je odvisna od načina in vrste vzgoje, vendar vsebuje skoraj vse potrebne hranilne snovi. Jabolko je bogat vir vitaminov C, B6, B2, B1, E in A ter beta-karotena. Vsebuje železo, magnezij, fosfor, kalcij in kalij. Bogato je z rastlinskimi spojinami in antioksidanti, zaradi česar ga je priporočljivo zaužiti vsak dan.
Zaradi visokega deleža glukoze in fruktoze preprečuje izgubo koncentracije in utrujenost ter oskrbuje organizem z energijo. Zaradi visokega deleža vitamina C je odlično v borbi proti prostim radikalom, bakterijam in virusom ter močno vpliva na spodbujanje imunosti. Zmanjšuje povišan holesterol, izboljšuje prebavo in uravnovesi črevesno floro, zato ga pogosto priporočajo pri težavah z zaprtjem.
Kozmetika
Jabolko je bogato z vitamini, ki ščitijo organizem, zato je zaveznik v boju proti staranju kože. Zaradi pektina kožo mehča in pomirja. Maleinsko kislino iz jabolk uporabljajo v proizvodnji pilingov za kožo. Jabolčne maske za obraz spodbujajo cirkulacijo, koži dajo naravni lesk ter jo očistijo in osvežijo ter tako ščitijo pred staranjem. V kozmetične namene uporabljajo bolj kisle sorte jabolk, ki so še posebej učinkovite pri mastni koži.
Zanimivosti
Jabolko je poznano kot "kralj sadja", "prepovedan sadež" in "sadež spoznanja", v nordijski mitologiji pa ga opisujejo kot sadež, ki omogoča večno mladost. Kultivirana (domača) jablana je uvrščena v družino rožnic, glede na Genezo pa je Eva po prigovarjanju kače Adamu ponudila jabolko, zaradi česar sta bila za vedno izgnana iz raja. Tako je jabolko postalo simbol zla in tudi seksualnosti, greha, nesmrtnosti in znanja.
Jablana je najpogosteje vzgajano sadno drevo na svetu, kot divje drevo pa uspeva že iz prazgodovine. Domače kultivirane jablane izvirajo iz Azije in južne Sibirije, znano pa je, da so Rimljani in Grki vzgajali različne sorte. Rimljani so imeli rek "ab ovo usque ad mala", kar v prevodu pomeni "od jajca pa vse do jabolka", saj so obrok začeli z jajcem in zaključili z jabolkom.
Središče vzgoje sort iz družine Malus sta Kavkaz in vzhodna Turčija, kjer so jablane tudi prvotno vzgajali. Aleksander Veliki je odkril sorto jablane v Mali Aziji in jo leta 300 pred našim štetjem prinesel v Grčijo.
Leta 800 je Karel Veliki v nemških deželah ukazal sajenje jablan, do leta 1600 je bilo znanih že okoli 200 različnih sort jablan. Danes poznamo okoli 10.000 različnih sort, ki se razlikujejo po svoji sočnosti, konsistentnosti, kislosti, sladkosti, okusu in barvi.
Ali ste vedeli, da čeprav je jabolko znano kot prepovedani sadež v raju, ta informacija v Bibliji ni nikjer omenjena?
Stari Rimljani so imeli jabolka za luksuzno sadje, v kitajski kulturi pa je priljubljeno darilo, kadar nekoga prvič obiščete na domu.
Isaac Newton je odkril gravitacijski zakon ravno s pomočjo jabolka. Po pripovedovanju naj bi Newton počival pod jablano, ko mu je na glavo padlo jabolko in mu pomagalo razumeti, kako deluje gravitacija.
Največ jabolk pridelajo na Kitajskem, največje uvoznice pa so Velika Britanija, Nemčija in Rusija.
Foto: pasja1000 / Pixabay
Dodaj odgovor