Oleander

Oleander (lat. Nerium oleander) je pogosto samonikla rastlina, ki lahko zraste v višino do 6 m. Večinoma raste na območju od Portugalske do Grčije, v Sloveniji in na Hrvaškem pa predvsem v primorskem pasu. Na območju Azije cveti v rožnati, vijolični ali beli barvi. Oleander je zimzeleni grm iz družine pasjestrupovk (Apocynaceae), ima voskast cvet in raste na sončni ali polsenčni legi. Rastlina najbolje uspeva v tropskih in subtropskih podnebjih, kjer cveti od poletja do jeseni. Uspeva na srednje vlažnih tleh, dobro pa prenese sušo in slabša tla. Oleander pogosto vidimo kot okrasno rastlino pred hišami ali celo ob avtocestah.

Temno zeleni listi so debeli in po obliki spominjajo na meč. Cvetovi so lahko dvojni ali enojni, znotraj cveta pa so semena/kapsula v velikosti 2,5 - 23 cm, ki se, ko dozori, sama odpre. Cvetovi cvetijo na koncu vej in so pogosto pokončni. Oleander je za ljudi in živali strupen, zlasti pa je nevaren otrokom. Razmnožujemo ga s potaknjenci, z zračnim grobanjem in s semeni, sadimo pa pozno spomladi ali v obdobju od poznega poletja do zgodnje jeseni. Zahteva redno zalivanje, pogostejše zalivanje pa priporočamo v poletnem obdobju in ob višjih temperaturah.

Oleander lahko posadimo tudi v posode, pomembno pa je zagotoviti dobro drenažo. Po cvetenju lahko z ostrimi škarjami odstranimo cvetove, je pa potrebno uporabiti zaščitne rokavice, da se zaščitimo pred strupenim mlečnim sokom. Oleander je ena redkih vrst rastlin, ki ne potrebujejo gnojenja, saj uspeva na najrazličnejših tleh. Glede na to, da oleander spada v skupino sredozemskih rastlin, najbolje uspeva pri višjih temperaturah, tj. okoli 20°C, prenese pa tudi temperature do -4°C, čeprav lahko nizke temperature poškodujejo rastlino, saj zmanjšajo njeno cvetenje v naslednji sezoni.

Vrste

Rastlina je zaradi hitre rasti in širjenja v obalnem pasu izjemno priljubljena. Oleander je zimzelena rastlina, ki ima vse leto enako obarvane liste, poleti pa jo krasijo raznobarvni cvetovi. V odvisnosti od vrste se lahko oleandri razlikujejo po višini, vsi pa imajo isto lastnost - da so to rastline, ki lahko v zelo kratkem ustvarijo zavetje. Oleander običajno posadimo na južno ali zahodno stran, najbolj znane vrste pa so Beli oleander, Hardy Red, Pritlikavi oleander, Calypso, Jabolčni cvet in Twist of pink.

Beli oleander

Beli oleander je vrsta, ki v višino zraste 1,5 - 2,5 m s premerom do 1,5 m in jo uvrščamo v pritlikavi tip oleandra z belimi cvetovi. Od pomladi do zgodnje jeseni cveti s cvetovi v obliki obilnih grozdov. Glede na to, da je pritlikava vrsta, ga lahko posadimo v posodo, ki jo bomo v času nizkih temperatur prenesli v zaprt prostor (npr. rastlinjak), da rastlino zaščitimo. Beli oleander raste v dobro odcednih tleh na polnem ali delnem soncu in ga pogosto zasadijo kot živo mejo.

Rdeči oleander

Hardy Red ali rdeči oleander je izjemno odporna vrsta in prenese tudi nižje temperature. V času od junija do septembra cveti s temno rdečimi cvetovi, raste pa na vlažnih in dobro odcednih tleh, kjer ga sadimo na razdalji približno 60 cm, saj lahko v višino zraste tudi do 4 m. Uspeva na kislih oz. nevtralnih tleh (tako kot ostale vrste oleandrov), najbolj pa mu ustrezajo glinasta, ilovnata, peščena ali muljasta tla. Sadijo ga kot živo mejo ali kot okrasno rastlino v sredozemskih, primorskih in mestnih vrtovih. Je zelo odporen na sušo in ga je potrebno zmerno zalivati.

Pritlikavi oleander

Pritlikavi oleander je sestavljen iz listov enake oblike in cvetov, ki so običajno rdeče barve, pojavljajo pa se tudi v drugih barvah. Je tropska rastlina, ki cveti poleti in lahko ob enaki širini zraste v višino tudi do 2 m. Raste na polnem soncu in je idealen za sajenje ob ograjah in zidovih ali kot okrasna rastlina v posodi na terasi. Posadimo ga v rodovitno in dobro odcedno zemljo, ki mora biti vlažna, zato je priporočljivo zalivanje 2-3 krat tedensko, dokler se ne vzpostavi koreninski sistem. Če ga sadimo v zemljo, ga odmaknite od temeljev in sten ter posadite v jamo, ki je trikrat širša od koreninske grude. Priporočljivo ga je obrezati, da spodbudimo rast novih poganjkov ter odstranimo veje s starimi ali posušenimi cvetovi.

Calypso

Calypso je ena izmed najbolj priljubljenih vrst oleandra za sajenje. Cveti z rožnatimi cvetovi, tako kot druge vrste pa najbolje uspeva v tropskem podnebju, kjer cveti poleti. V višino lahko zraste do 6 m s premerom 3 m. Je trdoživa rastlina, ki prenese temperature do -7°C. Najbolje ga je kombinirati z rastlinami, kot so bodika, loropetalum in lagerstremija. Tako kot pritlikavi oleander tudi Calypso posadimo v rodovitno in dobro odcedno zemljo, ki jo moramo vzdrževati vlažno.

Jabolčni cvet

Jabolčni cvet je manj znana pastelno rožnata vrsta oleandra, ki cveti z enojnimi cvetovi s 5 cvetnimi listi od pozne pomladi do jeseni, čeprav lahko cvetenje traja celo zimo. Prenese ekstremno vročino in mraz, tako da tudi če rastlina izgubi liste, bo ponovno pognala iz korenin. Najbolje uspeva v subtropskem podnebju. Brez težav ga lahko posadimo v obalnem pasu saj ni občutljiv na sol in vlago. Ta vrsta oleandra je brez vonja, v višino lahko zraste 1,8 - 3 m ter tvori velik grm, ki je lahko širok tudi do 4 m. Za rast potrebuje sončno lego in zmerno zalivanje.

Twist of pink

Twist of pink je vrsta, ki v višino in širino zraste tudi do 2,5 m, sadimo pa jo na sončni legi. Je zimzelena rastlina s temno rožnatimi cvetovi, ki cvetijo poleti. Ne potrebuje veliko vode. Pred sajenjem je potrebno rastlino zaliti in jo presaditi v pripravljeno jamo, ki je 2-krat večja od posode. Pri sajenju je potrebno paziti, da je rastlina posajena približno 5 cm nad nivojem tal, da jo lahko zastremo. Gnojimo zgodaj spomladi.

Gojenje

Oleander je rastlina, ki jo gojijo na območju Sredozemlja, način razmnoževanja pa je s potaknjenci, zračnim grobanjem in semeni. Oleander izvira iz tropskega in subtropskega podnebja in je odporen na ekstremne temperature, kot sta ekstremna vročina ali mraz. Ob hudem mrazu listje odpade, vendar rastlina ne bo propadla, ampak bodo iz tal ponovno pognali poganjki.

Spomladi oleander posadimo na mesto, kjer bo prejel vsaj 8 ur sončne svetlobe ali pa ga posadimo v polsenci. Zalivamo po potrebi, a ne smemo dopustiti, da se zgornja plast zemlje izsuši. Na začetku, ko je oleander šele posajen, ga zalivamo 2 - 3 krat tedensko. V poletnem času ga lahko dodatno zalivamo, saj se tla hitreje izsušijo. Cveti do pozne jeseni, ko lahko odstranimo cvetove ali suhe veje, da se rastlina obnovi in pripravi na cvetenje v naslednji sezoni.

Tla

Oleander je zelo prilagodljiv in ga je mogoče posaditi v skoraj vse vrste tal, od težkih glinastih tal do peščenih tal. Čeprav brez težav enako dobro uspeva v bogati in revni zemlji, ima najraje odcedna peščena ilovnata tla, ki so rahlo kisla oz. nevtralna, torej tla s pH vrednostjo med 5,0 - 8,3. Oleander prenese visoke vsebnosti natrijevega klorida in podobnih soli, pred sajenjem pa je dobro preveriti pH vrednost tal in po potrebi dodati zmleti apnenec ali lesni pepel, če so tla kisla. Če pa so tla preveč alkalna, se za zmanjšanje uporabljajo organski kompost, žveplo, aluminijev sulfat in železov sulfat.

Podnebje

Oleander je izjemno odporna rastlina, ki izvira iz območij, kjer prevladuje tropsko in subtropsko podnebje. Rastlina je vajena vremenskih in temperaturnih nihanj, zato se brez težav prilagaja nižjim in višjim temperaturam. Čeprav prenese temperature do 20°C, bo oleander brez težav preživel pri temperaturi 8 - 10°C v zimskem obdobju, medtem ko pri temperaturah pod -7°C izgubi liste, ki pa se bodo spet pojavili spomladi in rastlina se bo obnovila. Raste na nadmorski višini 100 metrov v bližini Mrtvega morja ali pa na nadmorski višini približno 2.500 m v gorovju Atlas v Severni Afriki.

Čas sajenja

Na splošno velja, da rastlino sadimo spomladi v obdobju od marca do aprila ali jeseni. Vrste ki so posajene pozno jeseni so običajno manj občutljive na nizke temperature. Oleander lahko posadimo v posodo, ki jo imamo lahko pozimi v zaprtem prostoru, na primer v rastlinjaku. Rastlino lahko tudi posejemo, vendar se to zelo redko uporablja, saj semena potrebujejo 1 - 3 mesece, da vzkalijo, zato pogosteje uporabljamo metodo sajenja sadik, pridobljenih z razmnoževanjem potaknjencev ali z zračnim grobanjem.

Kolobarjenje

Zaradi globokega koreninskega sistema oleander posadimo na razdalji vsaj 3 - 3,5 m od hiš, enaka razdalja pa velja tudi za medsebojno razdaljo med dvema sadikama. Oleander posadimo na sončno ali delno sončno lego in ga občasno zalivamo.

Čeprav je strupena vrsta, jo zlahka kombiniramo z drugimi vrstami rastlin, kot so carissa, modra lilija, afriška perunika, šeflera, lantana, divja rabarbara in sončnica.

Skupaj z oleandrom pa ni priporočljivo saditi koruze, paradižnika, krompirja, čebule, jajčevcev, kumar, rožmarina, zelene in korenja. Priporočljivo je tudi, da oleander posadite stran od dosega otrok ali domačih živali zaradi strupenih listov in izjemno strupenega dima, ki nastane pri sežiganju oleandrovih listov.

Gojitvena oblika

Oleander je grm ali drevo, v vrtnarstvu pa je priljubljenih več gojitvenih oblik. Ena najpogostejših gojitvenih oblik oleandra je oblika grma. Ta oblika ima več stebel, ki rastejo iz ene same korenine in ustvarjajo bujen grm. Takšen oleander se običajno oblikuje v obliko krogle ali piramide in se lahko uporablja kot živa meja ali okrasni grm v vrtovih.

Druga gojitvena oblika oleandra je drevo, kjer oleander običajno vzgajamo kot manjše drevo z enim ali več debli, ki jih odrežemo na želeno višino. Na vrhu debla je krona z gostimi vejami in listi, drevo pa pogosto gojimo v posodah za notranjo in zunanjo dekoracijo.

Oleander lahko gojimo tudi kot bonsaj. Pri tej obliki rastlino gojimo v posodah, s skrbnim obrezovanjem in oblikovanjem vej in listov pa dosežemo estetsko privlačno obliko. Če oleander gojimo kot bonsaj, raste v manjših posodah in ga uporabljamo v notranjih prostorih kot okrasno rastlino

Obstajajo pa tudi druge manj pogoste gojitvene oblike oleandra, vključno s plezajočimi in visečimi oblikami. Plezajoči oleander običajno gojimo kot plezalko in ga lahko uporabljamo za prekrivanje zidov in ograj. Viseča oblika oleandra pa ima elegantne veje, ki se povesijo do tal in ga lahko gojimo kot okrasni grm v vrtovih in parkih.

Faza mirovanja

Ob nizkih temperaturah oziroma, ko temperature padejo pod -7°C, moramo rastlino prenesti v zaprt prostor. Oleander vstopi v fazo mirovanja, zato ga je potrebno zmerno in manj pogosto zalivati ​​. Če sadiko posadimo na prosto in je ni možno prenesti v zaprt prostor, potem celotno sadiko prekrijemo z vrtnarsko volno, predhodno pa je potrebno rastlino še zastreti. Sončna svetloba in višje temperature v zaprtih prostorih spodbujajo mirovanje oleandra. Preden rastlino prenesemo na prosto, jo je priporočljivo pognojiti z gnojilom 20-20-20.

Sajenje

Oleander zahteva sončno ali delno sončno lego, Spomladi ga posadimo v dobro odcedno zemljo, ki jo po sajenju zastremo z organskim kompostom. Sadiko posadimo v predhodno izkopano jamo globine približno 40 cm in dvojne širine, po sajenju pa je potrebno rastlino zaliti. Oleander raste poleti in razmeroma hitro, približno po 1 m na leto. Oleandru najbolj ustreza sončno območje, kjer ga lahko kombiniramo z drugimi rastlinami.

Zaradi globokih korenin je oleander priporočljivo posaditi na oddaljenosti vsaj 3 m od hiše, upoštevati pa je potrebno tudi razdaljo med dvema sadikama. Dokler rastlina ne doseže višine, ko ne bo več mogla rasti v posodi, lahko oleander posadimo tudi v posodo. Ko nastopijo zimske razmere in temperature padejo pod -7°C, prenesemo oleander v zaprt prostor, na prosto pa ga ponovno prenesemo pri temperaturi okrog 10°C.

Sejanje

Oleander je možno posejati, vendar je postopek dolgotrajnejši in zahtevnejši. Med nabiranjem semen je potrebno nositi rokavice, da preprečimo draženje kože. Semena odstranimo z drgnjenjem ali jih ročno izpulimo, pri sajenju pa je potrebno paziti na temperaturo, saj na novo posajena semena ne morejo preživeti pri temperaturah nižjih od 0°C. Seme pri temperaturi 20°C posejemo v predhodno pripravljeno posodo in bo vzkalilo v 1 - 3 mesecih. Ko se oblikuje več listov, je oleander pripravljen za presaditev na prosto ali v večjo posodo.

Sajenje sadik

Sadiko spomladi ali jeseni posadimo v predhodno izkopano jamo globine 40 cm in širine 80 cm, ki jo predhodno napolnimo z drenažnim materialom. Pomembno je, da so tla vlažna in dobro odcedna ter da je pH vrednost v intervalu 5,0 - 8,3. Oleander dobro prenaša skoraj vse vrste tal - od kislih do alkalnih. Minimalna razdalja med dvema sadikama naj bo vsaj 1 m, idealna pa je 3 m. Ko rastlino presadimo, je potrebno tla zastreti z organskim kompostom, da se ne izsušijo in da ne izgubijo prevelike količine vode. Pri sajenju v posodo v zaprtem prostoru (rastlinjaku) je potrebno oleandru zagotoviti dnevno 12 ur sončne svetlobe ali delno senco. Zelo pomembno je tudi, da rastlini zagotovite zavetje pred neposrednimi sunki vetra, tako da posodo z rastlino postavite ob steno ali na teraso.

Ko rastlina doseže določeno višino, jo je priporočljivo presaditi na odprt vrt - samostojno ali pa poleg rastlin, s katerimi se bo dobro ujela. Nega rastline vključuje redno zalivanje, ki ga moramo v poletnem obdobju okrepiti - priporočljivo je zalivanje dvakrat dnevno.

Cepljenje

Cepljenje je postopek spajanja delov dveh rastlin, da nastane nova rastlina z lastnostmi obeh rastlin. S tem postopkom lahko ustvarimo bolj odporne rastline proti boleznim in škodljivcem ali izboljšamo estetske lastnosti.

Cepljenje oleandra se običajno izvaja spomladi ali jeseni, ko so rastline v fazi rasti. Za podlage za cepitev oleandra lahko uporabimo različne rastline, odvisno od želene rastne oblike in rastnih razmer. Pogosti podlagi za cepljenje oleandra sta lovorikovec in oljka.

Postopek cepljenja je sestavljen iz več korakov. Najprej je potrebno izbrati zdrave in močne rastline za podlago in cepič, ki ju izrežemo v obliki črke T, nato pa oba dela spojimo. Pomembno je zagotoviti, da se lubje spoji, da se zagotovi uspešna integracija obeh rastlin. Ko se cepljeni del dobro prime, bo postala podlaga osnova za rast cepiča.

Postopek cepljenja oleandra lahko uporabljamo za različne gojitvene oblike, vključno z obliko grma, drevesa in bonsaja. Prav tako se lahko uporablja, da postanejo rastline bolj odporne na specifične rastne razmere, kot sta suhost tal ali morska sol.

Gojenje na vrtu

Oleander lahko v odvisnosti od vrste sadimo do zgodnje zime, čeprav je sajenje najbolj idealno spomladi ali jeseni. Posadimo ga v predhodno izkopano jamo, ki jo napolnimo z drenažno plastjo. Izberemo mesto, kjer bo imela rastlina veliko sončne svetlobe, dobro pa prenaša tudi polsenco. Oleander posadimo v dobro odcedno in bogato zemljo, ki mora biti vlažna, vendar ne mokra, najbolje pa uspeva v peščeno ilovnati zemlji.

Gojenje v rastlinjaku

Oleander lahko gojimo v rastlinjaku, vendar le nekatere manjše vrste, kot je pritlikavi oleander, ki lahko zraste v višino do 2 m. V splošnem velja, da zaprtega prostora oziroma rastlinjaka, v katerem je oleander, ne ogrevamo, če pa je temperatura dlje časa pod 0°C, potem je z ogrevanjem potrebno začeti.

Sadike, ki so posajene v posode, a večino leta preživijo zunaj na terasah ali ob stenah, v obdobju mirovanja prenesemo v rastlinjak, da rastline nizke temperature ne uničijo. Če v rastlinjaku izvajamo postopek razmnoževanja rastlin s setvijo semen, naj bo takrat v njem temperatura 20 - 21°C.

Gojenje v posodah

Oleander lahko posadimo v posodo ne glede na vrsto in način razmnoževanja, predhodno je potrebno le pripraviti posodo z zemljo, da lahko rastlino presadimo. Za sajenje je pomembno, da ima rastlina oblikovane 3 - 4 liste ter da se je začel razvijati koreninski sistem.

Setev poteka tako, da v posodo damo do 3 semena, pri čemer mora biti posoda z zemljo predhodno navlažena, predvsem zgornjih 5 cm zemlje.

Posoda mora biti napolnjena s šoto, po sajenju pa je ni priporočljivo prekriti z zemljo, temveč s plastično folijo ali vrečko, pri temperaturi okoli 20 - 21°C.

Oleander kali zelo počasi in lahko traja tudi do 3 mesece, da vzkali. Takoj ko semena vzklijejo, jih ni več potrebno pokrivati, zato folijo odstranimo in posodo postavimo na mesto, kjer bo zadostno število ur sončne svetlobe.

Vzdrževanje nasada

Oleandre sadimo na medsebojni razdalji vsaj 1 m, pri čemer je zaželeno, da sadikam zagotovimo celodnevno ali delno sončno svetlobo ter zavetje pred neposrednim vetrom, še posebej, če so bile sadike ravno posajene. Sadike, ki so bile posajene v posode, presadimo na vrt, ko dosežejo zadostno velikost oziroma, ko postanejo trenutne posode premajhne za koreninski sistem.

Rastlina zahteva redno zalivanje, zlasti po sajenju in ob vročem vremenu, čeprav lahko prenese sušna obdobja. Priporočljivo je zalivanje zgodaj zjutraj in pozno zvečer, da preprečite uničenje korenin s prezgodnjim ožigom listov ali gnitjem korenin zaradi velike količine vode. Oleander najbolje uspeva v tropskem in subtropskem podnebju, kjer je povprečna temperatura okrog 20°C.

Nega

Vzdrževanje oleandra je povsem preprosto in se nanaša na odstranjevanje odvečnih vej v fazi mirovanja in redno zalivanje. Oleander ne prenese neposrednih sunkov vetra, je pa izjemno odporen na sušo in nižje temperature, zato je dodatno zalivanje v poletnem obdobju več kot zaželeno.

Obrezovanje je postopek, s katerim je mogoče odstraniti suhe in obolele veje, da se bolezen ne razširi na okoliške sadike. Oleander je potrebno takoj po sajenju zaliti in zastreti z organskim kompostom.

Zalivanje

Oleander posadimo na mesto, kjer bo imel zagotovljeno sončno lego ali tudi polsenco. Ravno zaradi svoje lege predvsem v obdobju od pomladi do jeseni zahteva redno zalivanje, saj je pomembno, da mu v času nastajanja cvetov zagotovimo zadostno količino vode.

Idealno je, če oleander zalivamo dvakrat dnevno, enkrat zjutraj in enkrat zvečer, vendar pa lahko preveč vode povzroči gnitje korenin, porumenitev listov in zmanjšanje števila cvetov. Pri zalivanju je potrebno poškropiti tudi liste, da jih očistimo. S prihodom zimskega obdobja se zmanjša potreba po zalivanju, potrebno pa je nadzirati stopnjo vlage, da ni previsoka. Ob redni in marljivi negi bo oleander cvetel 3-4 krat v letu.

Gnojenje

Oleander običajno ne potrebuje velike količine gnojila, zato ga je priporočljivo gnojiti večkrat letno v manjših količinah - najbolje trikrat na leto, saj lahko prevelika količina gnojila rastlino opeče in uniči. Spomladi oleander gnojimo z gnojilom 10-10-10, jeseni pa z 120 ml gnojila na rastlino.

V obdobju intenzivne rasti je potrebno uporabiti dušikovo gnojilo, v poletnem in jesenskem času pa je priporočljiva uporaba kalijevega in fosfatnega gnojila. V splošnem uporaba alkalnih gnojil ni priporočljiva. Čeprav priporočajo opisani način gnojenja, nedavne raziskave trdijo, da je za oleander idealno gnojenje vsakih 4-6 tednov s 3-4 žlicami gnojila 10-10-10.

Razmnoževanje

Rastlino razmnožujemo s setvijo semen, zračnim grobanjem in potaknjenci.

Metoda zračnega grobanja je zelo preprosta in je omejena na deževno obdobje, ki je idealno za ukoreninjenje rastline. Dovolj je, da izberemo vejo, ki je bližje tlom, jo ​​odrežemo s primernim orodjem, kot so škarje, nakar jo položimo v zemljo. Ukoreninjenje lahko pričakujemo v približno 60 dneh, nato je možno presajanje.

Razmnoževanje s potaknjenci poteka tako, da odrežemo 15 - 20 cm velik potaknjenec, ki ga potopimo v vodo in pustimo v njej 30 - 40 dni, nato pa ga vstavimo v peščeno podlago. Preden potaknjenec položite v pesek, ga za 24 ur namočite v kalijev permanganat ali indolecentno kislino. Ta metoda razmnoževanja je hitrejša od metode zračnega grobanja in traja le 20 dni. Z razmnoževanjem je najbolje počakati do pozne pomladi in zgodnjega poletja, odrezanim vejam pa je potrebno vzdrževati stalno vlažnost z delno senco, tako da se bodo v takih razmerah ukoreninile v samo 15 dneh.

Presajanje

Presajanje rastline je preprost postopek, ki ga je najbolje začeti v novembru, saj nižje temperature manj stresno vplivajo na rastline. Pred presajanjem je potrebno zagotoviti zadostno količino vode in rastlino zaliti vsaj 48 ur pred presajanjem. Na mestu, kamor bomo oleander presadili, moramo očistiti plevel in izkopati do 40 cm globoko in približno 80 cm široko jamo. Koreninski sistem rastline je potrebno očistiti in odstraniti morebitne poškodovane korenine. Ko rastlino položimo v jamo, jo je potrebno zaliti, da se zemlja posede, nato pa zastreti v debelini približno 7,5 cm, pri čemer mora biti zastirka od debla rastline oddaljena približno 10 cm.

Pomlajevanje

Prekomerno pomlajevanje in redčenje lahko povzročita prekomerno nastajanje listov in stimulacijo bazalnega kaljenja. Pomlajevanje oleandra se razlikuje se od ostalih načinov pomlajevanj. Pomlajevanja naj ne bi izvedli takoj, ampak po možnosti v obdobju treh let, tako da vsako leto odstranimo 1/3 rastline.

V prvem letu odstranimo 1/3 vseh zrelih stebel do tal, v drugem letu odstranimo zrasla stebla in tista, ki so zrasla prejšnje leto, v tretjem letu pa odstranimo starejše veje do dolžine 8 cm. Na splošno je s pomlajevanjem priporočljivo počakati do poznega poletja ali jeseni, ko mine obdobje cvetenja. Vrste oleandra, ki cvetijo izključno poleti, obrežemo pozno pozimi ali spomladi.

Redčenje

Postopek redčenja zahteva določeno znanje, samo redčenje pa poteka spomladi z odstranjevanjem predolgih poganjkov, s čimer spodbudimo rast krošnje. Če oleander redčimo jeseni in ga pripravljamo na zimsko obdobje, vejo odrežemo na 40 - 50 cm. Korenine morajo biti zdrave, tanke veje pa lahko porežemo do osnove, da razredčimo sredino rastline.

Zaščita pred vetrom

Oleander je rastlina, ki dobro prenaša veter, še posebej, če je posajen v podobnih pogojih kot je njegovo naravno rastišče. Če pa raste na odprtem in izpostavljenem mestu, je možno, da bo izpostavljenost močnemu vetru negativno vplivala na rastlino.

Veter najpogosteje povzroči pokanje in lomljenje vej ter poškodbe listov in cvetov. Prekomerna izpostavljenost vetru lahko tudi povzroči, da se rastlina posuši hitreje, kot bi se v normalnih razmerah. Zato je priporočljiva ustrezna zaščita.

Oleander pred vetrom najbolje zaščitimo tako, da ga posadimo v zaščitenem prostoru, na primer ob ograji, zidu ali drugem varovalnem objektu. Oleandre lahko tudi posadimo v skupinah, kar lahko pripomore k ustvarjanju naravnega vetrobrana. Redno obrezovanje lahko pripomore k ohranjanju oblike rastline, zaradi katere bo lažje prenašala izpostavljenost močnemu vetru.

Priprava na naslednjo sezono

Glede na to, da je oleander večletna rastlina, ob koncu cvetenja z rastline odstranimo vse cvetove, da pripravimo prostor za prihajajoče cvetove. Odstranimo tudi suhe in obolele veje, da se bolezen ne razširi na celotno sadiko. Z rednim jesenskim obrezovanjem preprečimo širjenje bolezni. Sadike, ki so posajene v posodah, prenesite v zaprt prostor, da preprečite izgubo listov zaradi nizkih temperatur.

Bolezni

Oleander je občutljiva rastlina in zlahka postane tarča različnih škodljivcev ter bolezni. Bolezni na oleandru hitro opazimo. Preventivni ukrep je, da oleander postavimo na sončno mesto, kjer bo zaščiten pred neposredni vetrom. Oleander večinoma ni toleranten na bolezni, kot so suha trohnoba, rak in siva plesen.

Suha trohnoba

Suho trohnobo povzroča glivica Ascochyta, ki se najpogosteje pojavi v obdobju po močnem poletnem deževju, lahko pa tudi spomladi po fazi mirovanja. V nasprotju z drugimi boleznimi, ki običajno napredujejo od korenine do preostalega dela rastline, se ta glivična okužba širi od vrha do korenine in prizadete korenine ni mogoče rešiti. Rastlino lahko rešimo le tako, da jo obrežemo. Za preprečevanje pojava te bolezni je možna uporaba fungicida med škropljenjem, najbolje jeseni, samo obrezovanje pa je priporočljivo odložiti do pomladi zaradi velike možnosti pojava te bolezni.

Rak

Oleandrov rak povzroča gramnegativna bakterija Pseudomonas. Prvi znaki okužbe se pokažejo na popkih ali cvetovih, ki ovenijo, preden se razvijejo, popki pa se zgostijo, počrnijo in se zelo hitro odlomijo. Na listih se pojavijo rjave lise, ki sčasoma povzročijo zvijanje listov. Odrezane dele je potrebno sežgati, da preprečimo prenos na zdrave rastline. Ustreznih sredstev za boj proti tej vrsti bakterij ni, bolezen pa se bo vsako leto znova pojavila.

Siva plesen

Siva plesen je bolezen, ki jo povzroča glivica Botrytis cinerea, ki običajno prebiva v prostorih z visoko vlažnostjo in napade celotno rastlino od korenin do cvetov, na listih pa se pojavijo rjavi madeži. Poleg visoke vlažnosti k napredovanju glivic prispevajo nizka temperatura, gostota rastlin in prekomerno gnojenje. Prizadete dele rastline je potrebno odstraniti in sežgati, za preprečitev pojava pa je potrebno v poletnih deževnih dneh odstraniti odmrle cvetove. Preventivno je potrebno uporabiti fungicide ali naravne pripravke.

Škodljivci

Za napad škodljivcev so ugodne razmere visoka temperatura, visoka vlažnost ter zmanjšano kroženje zraka. Oleander je najpogosteje je lahka tarča škodljivcev, kot so listne uši in pajkove pršice, med največjimi škodljivci oleandra pa je gosenica.

Listne uši

Oleandrova listna uš (lat. Aphis nerii) je rumeni škodljivec s črnimi nogami, ki se prehranjuje z mladimi listi in cvetovi, med napadom pa tvori izloček, imenovan medena rosa. Največ jih je spomladi, njihovo širjenje pa poskušamo preprečiti z izpiranjem s curkom vode, kar večkrat ponovimo. Škodljivce je mogoče zatirati tudi z insekticidnim milom, neemovim oljem ali naravnimi sredstvi. Da bi preprečili okužbo, je potrebno zmanjšati gnojenje, zalivanje in obrezovanje.

Pajkova pršica

Pršica (lat. Aculops cannabicola) je vrsta škodljivca, ki zaradi napada povzroča uvelost, pa naj gre za sadiko, posajeno na prostem ali v zaprtih prostorih. So majhne in očem skoraj nevidne, nahajajo se v kolonijah in se prehranjujejo z vsemi deli listov, najlažje pa jih opazimo na spodnji strani listov. Rastlina ima posledično zmanjšano sposobnost rasti in napredovanja, kar vključuje manjše število brstov, prezgodnje odpadanje listov in porumenitev listov. Za boj proti pršicam se lahko uporabljajo naravne metode, kot je odstranjevanje okuženih sadik, ali insekticidi, kot sta milo in olje na osnovi oljne repice ali neema.

Gosenica

Gosenica vešče (lat. Syntomeida epilais) je škodljivec, ki naj bi izviral s Karibov, napad pa je zelo enostavno opaziti, saj se prehranjujejo z novimi poganjki, zaradi česar se poganjek obarva rjavkasto. Najbolj jim ustreza toplo vreme, odstranjevanje napadenih vej pa je najučinkovitejši način zatiranja. Veje odstranimo in damo v vrečko, ki jo zamrznemo za 24 ur. Namesto tega je mogoče za nadzor njihovega širjenja uporabiti tudi naravne plenilce, kot so parazitske ose ali muhe.

Uporaba

Oleander je izredno strupena rastlina in njegova uporaba v kakršni koli obliki ni priporočljiva. Vsebuje glikozid, ki je lahko zelo strupen za ljudi in živali, samo zaužitje cveta pa lahko povzroči smrt. Smrtonosni odmerek listov za konja je 15 - 30 g, za kravo 10 - 25 g in za ovco 1 - 5 g.

Nabiranje

Oleander je za ljudi in živali zelo strupena rastlina, zato se njegovo nabiranje odsvetuje. Edina oblika nabiranja je nabiranje semen za razmnoževanje.

Zanimivosti

Prvi oleander je bil posajen v Ameriki leta 1841 v Teksasu. Oleander simbolizira zapleteno naravo ljubezni, romantiko in usodo, v grški mitologiji pa ga povezujejo s šarmom.

Vonj cveta oleandra spominja na marelico, v Svetem pismu pa ga imenujejo Jerihonska vrtnica.

Najpogostejši toksični učinek je draženje kože, vdihavanje dima pri sežigu rastline pa lahko povzroči draženje dihalnih poti. Je ena najbolj strupenih rastlin na svetu. Ciceron naj bi imel oleander v svojih vrtovih, Plinij pa je v svoji knjigi Historia Naturalis prvi podal navodila, kako razmnožiti oleander.

V Indiji na pogrebih uporabljajo cvetove oleandra, ker verjamejo, da imajo velik duhovni pomen. Tournefort je bil francoski botanik, ki je napisal elemente botanike in uvedel latinsko ime za rod oleandrov. Ime Nerium izhaja iz grške besede "neros", kar pomeni "ljubitelj vode".

Foto: Hans Braxmeier / Pixabay