Ciklama (lat. Cyclamen) je okrasna cvetlica iz družine jegličevk (Primulaceae). Kot pove že samo ime, je predstavnik družine jeglič, spomladanska rastlina značilne rumene barve in videza trobentice. Predstavniki so najpogosteje poltrajne ali trajne zelnate vrste, med bolj znanimi so še švicarski oklep (lat. Androsace), pijavčnica (lat. Lysmachia) in vodna grebenika (lat. Hottonia palustris).
Latinsko ime izhaja iz grške besede, ki označuje okroglo stvar ali pogačo, nanaša pa se na okrogle gomolje ciklame. Pri nas je ciklama ljudsko poimenovana še kokorik, zajček, bogov korček, kržič, planinska vijolica, krešec, turki, soldatki.
Ciklama je trajna zelnata rastlina, ki je znana po svojem lepem in dišečem cvetu. Gomoljaste korenine so okrogle in imajo na spodnji strani majhne koreninice. Sivo zeleno steblo je pokončno, pogosto obraslo z majhnimi dlačicami in v spodnjem delu odebeljeno. Zraste lahko do višine 20 cm. Na vrhu stebla je cvet, ki je najpogosteje rožnato-rdeče barve, čeprav je lahko tudi v številnih odtenkih od vijolične do bele barve. Posamezni upognjeni cvetovi tvorijo zaprto čašico, ki ima intenziven vonj.
Ležeči srčasti listi so temno zelene barve in prepredeni s srebrnimi žilami. Na dotik so kožnati. Zanimivo je, da vzkalijo jeseni, rastejo pozimi, spomladi odmrejo in poleti mirujejo. Ciklama cveti od junija do septembra, plod pa je v obliki zaprte glavice, ki vsebuje nekaj manjših semen.
Ciklama je zelo razširjena rastlina na evrazijskem področju, saj jo najdemo tako v notranjosti kot tudi ob obali. Zelo pogosto jo vzgajajo tudi kot okrasno rastlino. V naravi se najpogosteje nahaja v iglastih ali listnatih gozdovih (odvisno od vrste), ob poteh in v senčni legi. Rastlina je zaščitena in njeno nabiranje je strogo omejeno.
Vrste
Trenutno obstaja na svetu okoli 25 osnovnih vrst ciklam. Glede na čas cvetenja jih delimo na spomladanske, poletne in jesenske ciklame. Nekaj najbolj priljubljenih vrst (npr. gozdna ciklama) ima svoje hibride, ki se razlikujejo glede na barvo in velikost cvetov ter so prilagojeni za vzgojo v zaprtih prostorih.
Obstajajo številne vrste, ki so na določenih področjih avtohtone– na primer na področju Turčije, Cipra, Afrike ali Južne Evrope. V nadaljevanju navajamo najbolj znane vrste in njihove značilnosti.
Alpska ciklama
Alpska ciklama raste na gozdnih področjih na nadmorski višini med 3.000 in 5,000 m. Listi so ovalne in okrogle oblike ter na zgornji strani srebrnkasti. Cvetovi imajo 5 cvetnih listov rožnate ali temno vijolične barve, čeprav lahko na številnih področjih najdemo tudi cvetove z belimi cvetnimi listi.
Balearska ciklama
Balearska ciklama je zelnata rastlina, ki jo lahko najdemo na izoliranih področjih na Balearih in Pirenejih. Uspeva nad višino 1.400 m, najpogosteje ob različnih vrstah hrasta in pušpana. Steblo lahko zraste do višine 10 - 25 cm. Uspeva spomladi, cvet sestavlja 5 belih cvetnih listov, listi pa so modro zelene barve.
Zimska ciklama
Zimska ciklama je enoletna rastlina, ki uspeva na področju med Južno Evropo in do vzhodnih delov Male Azije. Steblo zraste do višine 7 - 8 cm. Listi poženejo jeseni in so podolgovate srčaste oblike, cvetovi pa zrastejo med decembrom in marcem. Najpogosteje so bele barve, lahko pa tudi rožnate ali rdeče ter lepo dišijo.
Elegantna ciklama
Elegantna ciklama je vrsta, ki jo lahko najdemo v severnem Iranu na planinski verigi Alborz, v gozdovih na nadmorski višini 500 m. Njene značilnosti so podobne zimski ciklami, le da so njeni listi in cvetni listi daljši. Cvetovi so lahko rožnate in vijolične barve.
Libanonska ciklama
Libanonska ciklama uspeva na hribovitih področjih Libanona, na nadmorski višini 750 - 1.400 m. Odkrili so jo leta 1895, vendar je potem na tem področju niso videli do leta 1961, tako da je že veljalo prepričanje, da je vrsta izumrla. Cveti med septembrom in aprilom. Cvetovi so sprva beli, kasneje pa barva preide v bledo rožnato. Cvetni listi so ovalne oblike ter dolgi 1,6 - 2,5 cm. Srčasti listi so sivkasto zelene barve in dolgi do 8 cm.
Drobno-cvetna ciklama
Drobno-cvetna ciklama je najmanjša in raste v Pontskih planinah v Turčiji. To je edina vrsta ciklame, ki uspeva v alpski tundri. Glede na to, da je najmanjša, je težko zadovoljiti njenim pogojem za vzgojo. Okrogli listi so dolgi 1,5 - 4 cm. So temno zelene barve ter rdeči v spodnjem delu.
Perzijska ciklama
Perzijska ciklama raste na skalnatih hribih, najdemo jo lahko na gozdnih in grmičastih področjih na 1.200 m nadmorske višine, pretežno na področju južne in srednje Turčije. Podolgovati listi so dolgi 14 cm. Cvetovi imajo 5 cvetnih listov dolžine 20 - 37 cm, ki so svetle oziroma bledo rožnate barve in imajo ob dnu temno rožnat madež.
Pseudiberska ciklama
Pseudiberska ciklama je večletna rastlina, ki uspeva na hribovitih področjih Nura in Alagadarja v Turčiji na nadmorski višini 500-1.500 m. Rožnati cvetovi rastejo od marca do maja. Cvetni listi so dolgi 18-25 mm. Srčasti listi so dolgi 2 - 7 cm, široki pa 2 - 8 cm.
Primorska ciklama
Primorska ciklama je večletna zelnata rastlina, ki uspeva po Sredozemlju na nadmorski višini do 1.200 m. Steblo lahko zraste v višino 10 - 20 cm. Gomoljaste korenine imajo premer 2-6 cm. Temni srčasti listi imajo nazobčan rob in so dolgi 4 - 9 cm. Cvet ima 5 cvetnih listov karmin rožnate ali bele barve, dolgih 1,5 - 2,5 cm. Ta vrsta ciklame cveti od marca do maja.
Afriška ciklama
Afriška ciklama uspeva na področju severne Alžirije in Tunizije v skalnih razpokah in podrasti. Pogosto se križa z neapeljsko ciklamo. Zraste lahko do višine 15 cm. Veliki listi lahko zrastejo do 10 cm. 5 cvetnih listov je svetle ali temno rožnate barve in zrastejo v jesenskih mesecih.
Cicilijska ciklama
Cicilijska ciklama je bila poimenovana po starodavni regiji Cicilija na področju jugovzhodne Turčije. Uspeva v iglastih gozdovih na področju Taurusa. Najdemo jo med skalami in balvani. Listi so lahko srčaste ali ovalne oblike ter na površini srebrnkasti. Dolgi so 1,5 - 5 cm. Cvetovi imajo 5 cvetnih listov svetlo rožnate barve, ki zrastejo v jesenskih mesecih.
Kolhidska ciklama
Kolhidska ciklama je trajnica, ki uspeva na gozdnih področjih in apnenčastih skalah, najdemo pa jo lahko tudi v skalnih razpokah in ob koreninah dreves. Uspeva na nadmorski višini 300 - 800 m. Srčasti listi so širši kot daljši, temni s srebrnimi progami na zgornjem delu. Listi in cvetovi zrastejo istočasno. Cvetovi so svetlo rožnate barve, temnejši v spodnjem delu. Ovalni cvetni listi so dolgi 8 - 16 mm.
Ciprska ciklama
Ciprska ciklama uspeva na hribovitih področjih Cipra na nadmorski višini 300 - 1.200 m. Za razliko od grške in perzijske ciklame, je na Cipru endemična. Srčasti listi imajo grobo nazobčane robove ter so na površini srebrno ali vijolično progasti. 5 cvetnih listov zraste v jesenskih mesecih in so lahko beli ali bledo rožnati s temnimi rožnatimi madeži na notranji strani.
Grška ciklama
Grška ciklama uspeva na različnih področjih po Grčiji, najdemo jo na nadmorski višini 1.200 m na skalnih področjih. Srčasti listi z nazobčanim robom so pretežno temne barve, lahko pa so v različnih odtenkih zelene in srebrne barve. Cveti v jesenskih mesecih. Cvetovi so bele ali bledo rožnate barve in imajo 5 cvetnih listov s temnejšim robom.
Neapeljska ciklama
Neapeljska ciklama je vrsta, ki je razširjena na skalnatih in grmičastih področjih po Sredozemlju. Uspeva na nadmorski višini do 1.300 m. Najpogosteje zraste do višine 15 - 20 cm. Listi so lahko različnih barv in oblik ter malo spominjajo na bršljanove liste. Cveti na prehodu med poletjem in jesenjo. 5 cvetnih listov je bele, rožnate ali vijolične barve, na spodnjem delu pa imajo temno rožnat madež.
Nenavadna ciklama
Nenavadna ciklama uspeva v jugozahodni Turčiji na nadmorski višini 400 - 1.600 m v gozdovih brucijskega bora in makije. Zaobljeni listi z nazobčanimi robovi imajo na zgornji strani srebrnkast vzorec, na spodnji strani pa so rdečkasti. Pogosto so enake širine in dolžine. Beli ali rožnati cvetovi imajo močan vonj. Cvetni listi so dolgi 15 - 23 mm, v spodnjem delu so temno rožnati, robovi pa so nazobčani.
Divja ciklama
Divja ciklama uspeva po Evropi na nadmorski višini 250 - 1.300 m. Je večletna zelnata rastlina, ki lahko zraste v višino 5 - 15 cm. Listi so srčasti ali v obliki fižola ter imajo lahko na zgornji strani bel in srebrnkast vzorec. Cvetovi so rožnati in zrastejo v poletnih mesecih. Imajo po 5 cvetnih listov, ki imajo temno obarvan spodnji del.
Rohlsova ciklama
Rohlsova ciklama uspeva na področju severno vzhodne Libije na nadmorski višini 450 m na rdeči prsti med makijo. Trebušasti listi zrastejo konec poletja in so na zgornji strani svetlo zeleni (včasih s srebrnim vzorcem), na spodnji strani pa so rdečkasti ali vijolični. Dolgi so lahko 3,5 - 11,5 cm. Cvetovi zrastejo istočasno z listi in imajo sladek vonj. 5 ovalnih cvetni listov je svetlo rožnate barve in dolžine 1,1 - 2,6 cm.
Gojenje
Ciklamo lahko vzgajamo na vrtovih kot okrasno rastlino, kot sobno rastlino ali v komercialne namene. V naravi jo je prepovedano nabirati, saj je zaščitena z zakonom, zato jo je najlažje dostopna kot vzgojena rastlina. V nadaljevanju navajamo nasvete, ki lahko pomagajo pri vzgoji ciklame.
Kolobarjenje
Čeprav obstajajo vrste, ki rastejo kot enoletnice, so ciklame večinoma trajnice, zato je potrebno njihovo mesto rasti in potencialne širitve dobro načrtovati. Ciklamo lahko vzgajamo za sadike na istem mestu tudi do 3 leta. Dobro se ujema s spomladanskimi rastlinami, kot so zvončki, mačice, žafrani, zvončnice, pasji zob, vijolice, teloh in jegliči. Vendar pa je ujemanje odvisno tudi od vrste, zato če jo vzgajamo kot jesensko rastlino, jo lahko kombiniramo tudi s hortenzijo.
Dobro prenaša tudi kisla tla, zato ji ustreza lega pod vsakim drevesom, priporoča pa se sajenje poleg rastlin iz družine čebulnic, kot so čemaž, česen, mlada čebula in čebula, ker bodo sčasoma zadušile ciklamine manjše gomolje.
Glede na to, da ciklamo pogosto napade ciklamni črv, je priporočeno posaditi žajbelj, pelin, sivko ali meto, ki bodo delovali kot naravni repelenti. Proti rdečemu pajku pa bodo pomagali limonska trava, kamilica, rožmarin, materina dušica in majaron.
Zalivanje
Čeprav ciklami ustrezajo vlažna tla, ki pospešujejo njeno rast, lahko preveč vode povzroči gnitje rastline. Pred zalivanjem je potrebno pustiti substrat, da se posuši in zalivati šele potem. Pri manjših količinah zadošča zalivanje enkrat tedensko, pri večjih pa je potrebno vzpostaviti namakanje. Strogo se je potrebno izogibati zalivanju po listih, zato je potrebno zalivati okoli rastline ali kapljično. Pri domači vzgoji je najlažje, če v vodo potopimo cel cvetlični lonec, nato pa ga vzamemo po 10 minutah iz vode in dobro odcedimo. Ciklamo je priporočljivo postaviti na kamenčke nad podstavek z vodo, s čimer povečamo vlažnost v okolici.
Gnojenje
Za osnovno gnojenje zadošča, če tla jeseni pripravimo z dodajanjem hlevskega organskega gnoja. V času cvetenja je zaželeno vsake 2-4 tedne dodajati tekoče mineralno gnojilo. Ko cvetovi odpadejo, je potrebno prenehati z gnojenjem. Ciklami ustrezajo gnojila na osnovi dušika. Dodatno gnojenje je potrebno, kadar zrastejo majhni mladi listi ali izostane cvetenje.
Razmnoževanje
Ciklamo razmnožujemo s semeni ali gomolji. Za razmnoževanje s semeni je potrebno nabrati zrela semena in odpreti ovoj, ko dozori. Pomembno je, da semena hranimo na hladnem in suhem mestu, da prezimijo in so pripravljena na setev. Pri razmnoževanju z gomolji, je potrebno vzeti iz zemlje cel gomolj in z njega odrezati manjše dele s koreninicami. Vsak gomolj bo ločena rastlina, iz katere bo zrasla mladika. Pri vzgoji sadik za nadaljnjo prodajo je prepovedana vzgoja iz vegetativnih delov in nepooblaščena priprava potaknjencev.
Presajanje
Presajanje je pri ciklami zelo pomembno, kadar jo vzgajamo v cvetličnem loncu. Po 2 letih ali ko začnejo korenine poganjati skozi odprtine, je potrebno iz lonca izvleči celotno rastlino z zemljo in odstraniti presežek. Rastlino presadimo v novo rahlo zemljo, tako da ostane tretjina gomolja nad zemljo. Uporabimo substrat za sajenje, v katerega lahko dodamo granule zeolita. Pomembno je, da ciklamo presajamo v času mirovanja, saj s tem zmanjšamo poškodbe ter kasneje omogočimo nadaljevanje rasti.
Pomlajevanje
Ciklamo pomlajujejo potem, ko odcveti. Izvlečemo gomolj in odrežemo mlade rastline, ki jih lahko vzgojimo kot sadike. S pomlajevanjem pridobimo nove rastline, zmanjšamo pa tudi rast listov, s čimer starejšim primerkom omogočimo nadaljnje cvetenje.
Tla
Ciklami so všeč rahla in humusna tla, zato ji najbolj ustrezajo gozdna tla. Slabše prenaša kisla tla, všeč pa ji je mešanica ilovice in peščenih tal. Pomembno je, da je površina dobro drenirana in da ne zadržuje vode. Najpogosteje jo vzgajamo v ločenih posodah. Pomembno je, da je zemlja zrahljana in v njej ni korenin. Pri vzgoji na prostem je potrebno jeseni zemljo zorati na 30 cm in pred sajenjem razrahljati zgornjo plast.
Podnebje
Ciklama je rastlina toplejšega podnebja, vendar je to odvisno od vrste, ki jo vzgajamo. Lahko raste do nadmorske višine tudi do 2.000 m, najpogosteje ji ustreza zmerno celinsko podnebje. Gozdna ciklama dobro prenaša nižje zimske temperature, primorska ciklama pa bolje prenaša slanost in močne sunke vetra. Zato je pomembno izbrati ustrezno vrsto glede na pogoje rasti. Hibridi ciklame so idealni za zaprte prostore, zato jih najpogosteje vzgajajo kot sobne rastline. Ciklami ustreza pol senčna lega z zadostno dnevno svetlobo. Zaščitena mora biti pred neposrednimi sončnimi žarki, ki ji lahko uničijo liste.
Sajenje
Ciklamo najpogosteje vzgajamo kot okrasno rastlino, komercialno pa tudi za nadaljnjo prodajo sadik. Najlažje jo vzgojimo iz gomolja, v nadaljevanju pa navajamo še ostale načine in čemu je pri sajenju potrebno posvetiti pozornost.
Čas sajenja
Ciklame lahko sadimo spomladi ali jeseni, odvisno od tržnih potreb in želje, kdaj naj prvič cveti. Za vzgojo je idealna temperatura 10 - 15°C in tako temperaturo je potrebno zagotoviti tudi za kalitev. Ciklama najpogosteje cveti pozimi, zato jo je zaželeno saditi spomladi, da se med mirovanjem ukorenini ter je pripravljena za cvetenje pozimi.
Izbira podlage za sajenje
Ciklama je zelo priljubljena za razmnoževanje in ustvarjanje novih hibridov. Čeprav je razmnoževanje s potaknjenci prepovedano, se v praksi še izvaja oploditev in vitro, s katero se regulirajo nove rastline in ustvarjajo skupne značilnosti, ki so prilagojene modernemu načinu življenja ter pogojem v zaprtem prostoru in potrebam trga.
Sejanje
Ciklamo je možno vzgojiti tudi iz semen, vendar tak način zahteva več časa in nege sadike. Seme, ki smo ga imeli vsaj 1 leto v suhem in hladnem prostoru, je potrebno pred setvijo namočiti v vodi. Posejemo v rahlo humusno zemljo in prekrijemo s tanko plastjo zemlje, da vzkali. Posodo imamo v prostoru s sobno temperaturo in zalijemo, ko se površinska plast popolnoma posuši. Semena lahko vzklijejo tudi šele po 1 mesecu. Tudi če so semena zdrava in dobro posušena, je njihova kaljivost zelo nizka.
Sajenje sadik
Sadiko dobimo tako, da gomolj razdelimo na manjše dele. Gomolj delimo med presajanjem, najpogosteje spomladi. Bodoče mlade sadike je potrebno razdeliti v ločene posode, da razvijejo korenine. Najpogosteje so pripravljene na nadaljnje presajanje v aprilu, za nadaljnjo rast pa sta ključna prva dva tedna. Posebno pozornost je potrebno nameniti prostoru, kjer ciklama raste ter vlagi (potrebno je občasno ročno zalivanje pri korenini).
Gojenje na vrtu
Kadar vzgajamo ciklame na vrtu, je potrebno izbrati področje, na katerem se bodo lahko neovirano širile in rasle kot trajnice. Pri takšni vzgoji je potrebno pustiti med sadikami vsaj 30 cm razmika ter zemljo očistiti plevela in korenin. Ciklame lahko posadimo pod drevje ali grmovje, zaželeno je ob ograjah in v senčni legi.
Ko smo ciklamo presadili na prosto, jo je potrebno redno zalivati, da se lažje ukorenini. Ustrezajo ji področja, ki jeseni in spomladi zadržujejo vlago, vendar še vseeno prepuščajo presežno vodo.
Gojenje v rastlinjaku
Vzgoja v rastlinjaku je primerna za pridelavo sadik. Pri takšni vzgoji lahko rastline pridobimo samo iz semen ali z delitvijo gomolja. Najlažje jih je vzgajati v visečih vrtovih, razdeljene po manjših posodah. Temperaturo je zaželeno vzdrževati na minimalno 10°C ter zagotoviti vsaj 6 ur dnevne svetlobe. Med toplejšimi meseci je zaželeno rastlinjak pogosto zračiti. Ciklamam ustreza vlažnost v rastlinjaku, zalivati pa jih je potrebno ročno pri korenini ali s kapljičnim namakanjem.
Gojenje v posodah
Ciklame najpogosteje vzgajamo v posodah kot sobne rastline. Ne ustrezajo jim pretopli prostori ali umetno ogrevanje, zato jih je potrebno postaviti v svetle in hladne prostore. Pozimi aktivno cvetijo, vendar pa jih je potrebno redno zalivati in dodajati umetna gnojila, da cvetijo bujno. Ustreza jim rahla in humusna zemlja globine vsaj 30 cm.
Nega
Vzdrževanje ciklame sprva pogosto izgleda preprosto, vendar pa jo je potrebno negovati celo leto, da bodo cvetovi številni in zdravi. V nadaljevanju navajamo, kaj je pomembno za njeno vzdrževanje.
Faza mirovanja
Za razliko od drugih rastlin, se faza mirovanja pri ciklami najpogosteje začne spomladi, ko rastlini odpadejo cvetovi. Listi počasi rumenijo in odpadajo. Rastlino je potrebno prestaviti na hladnejše mesto ter popolnoma prenehati z zalivanjem in gnojenjem, da se substrat v celoti posuši. Rastline na prostem prekrijemo z listjem ali zastirko, da jih zaščitimo pred snegom ali zmrzaljo.
Vzdrževanje nasada
Najpomembnejša pogoja, ki zagotavljata rast ciklame, sta vzdrževanje vlažnosti prostora, v katerem raste ter presajanje v večji cvetlični lonec, ko gomolj preraste obstoječega. Na prostem to zajema odstranjevanje plevela (najpogosteje ročno, da ne poškodujemo korenin) in prekopavanje zemeljske skorje. V dobrih pogojih lahko ciklama uspeva in cveti več let.
Redčenje
Ciklama se preko gomolja sčasoma razširi na okoliško področje, zato je zaželeno nasad razredčiti po drugem letu vzgoje. Če pa želite gostejši nasad, lahko z redčenjem počakate do četrtega leta. Najboljši način je puljenje in obrezovanje gomolja v času mirovanja poleti.
Obrezovanje
Po cvetenju je potrebno posušene ali ovenele cvetove porezati, da spodbudimo nadaljnjo rast cvetov. Po dveh letih je zaželeno porezati starejše liste, da se zmanjša poraba energije za njihovo rast in se usmeri v rast cvetov. Med letom je zaželeno po potrebi odstranjevati poškodovano ali posušeno listje.
Nabiranje
Ciklamo nabiramo kot rezano cvetje (za grme ali vaze) in takrat je potrebno cvet nabrati v tehnološki zrelosti (do 3 dni po tem, ko se je odprl), da ostane svež in se ohrani dlje časa. Zrele cvetove nabiramo tudi za destilacijo eteričnega olja, ki ga zaradi močnega vonja dodajajo kozmetičnim izdelkom. Ciklame najpogosteje nabiramo s košnjo, ko pokosimo visoke cvetlice, liste pa pustimo za nadaljnjo rast in razvoj.
Bolezni
Ciklame so relativno odporne rastline, vendar jim poleg neugodnih pogojev vzgoje trajno lahko škodujejo tudi bolezni, ki se prenesejo tudi z drugih rastlin. V nadaljevanju jih navajamo in kako se boriti proti njim.
Odpadanje listov
Odpadanje listov je najpogostejša bolezen, ki prizadene ciklame, razlogov pa je lahko več. Pomembno je v prostoru, kjer jo vzgajamo, vzdrževati optimalno količino vlage ter tudi temperaturo, saj se s tem izognemo rumenenju in odpadanju listov.
Koreninska trohnoba
Ta glivična bolezen je med najpogostejšimi in napade cele nasade ciklam. Glivice se najbolj širijo pri poletnih temperaturah, bolezen pa je vidna šele med vegetacijskim obdobjem, najpogosteje v februarju. Mladi listi porumenijo in ovenijo, lahko pa ovenijo tudi cele rastline. Bolezen potrdimo, ko prerežemo gomolj, ki je posut z rdečkastimi pegami. S fungicidi bolezen s težavo odpravimo, zato je najbolje uporabiti zdrave sadike.
Siva plesen
Ta glivična bolezen je pogosta v kombinaciji z drugimi rastlinami. Napade vse dele rastline, opazimo pa jo kot sivkasto prevleko, pod katero okuženi del gnije. Na cvetlicah se pojavi kot pege, ki izsušijo cvet, lahko pa uničijo celo rastlino. Okužbo še poslabšuje previsoka vlaga v zaprtih prostorih ali zalivanje po listih.
Antraknoza
Ta glivična bolezen se zlahka razmnožuje in pogosto razširi z drugih rastlin, zato je potrebna previdnost pri zalivanju. Prvi simptomi so pege po listih, kasneje pa povzroči deformacijo ali zaostajanje v rasti. Poškodovani nasad je potrebno odstraniti, na sadikah pa preventivno uporabiti herbicid.
Škodljivci
Škodljivci lahko povzročijo velike težave, še posebej, če napadejo v velikih količinah, kar lahko povzroči ciklami veliko škodo. V nadaljevanju škodljivce navajamo in opišemo, kako jih odpraviti.
Ciklamni črv
Ciklamni črv v vseh stadijih in na vseh delih rastline povzroči veliko škodo. Kot ličinka luknja gomolje, v katerih se prehranjuje in skriva pred plenilci. Ko odraste ponoči je liste in za sabo pušča velike luknje. Največjo škodo povzroči jeseni in pozimi. Rastlina hitro uveni in ko jo odstranimo s koreninami, so jasno vidne nove ličinke. Težko se jih iznebimo, najbolje je, če celoten nasad izkopljemo in zažgemo, zemljo pa pred naslednjim sajenjem tretiramo in očistimo.
Ciklamna pršica
Ciklamna pršica je zelo drobna, saj ni vidna s prostim očesom ali povečevalnim steklom. Prehranjuje se s sesanjem sokov, opazimo jo šele, ko začnejo vrhovi listov črneti in razpokajo. Najpogosteje prenašajo bakterijske ali glivične bolezni ter povzročajo deformacijo listov in odpadanje cvetov. Pršice niso odporne na insekticide, se jih pa težko iznebimo, ker se hitro razširijo na okoliške rastline.
Gosenice
Gosenice metuljev se pogosto prehranjujejo z listi ciklam, saj so v gozdovih ena zgodnejših kultur. Privlači jih tudi njihov vonj. Posledice so najpogosteje vidne na listih, ki so pogrizeni in sta zato zmanjšani zmožnost fotosinteze ter kvaliteta cvetov. Pri vzgoji je potrebno vidne gosenice ročno odstraniti.
Uporaba
Ciklama je prekrasna in dišeča cvetlica, ki jo najpogosteje vzgajamo kot sobno rastlino, lahko pa tudi v koritih na balkonu ali na dvorišču. Ciklame nabiramo tudi zaradi dodatnih možnosti uporabe. Pomembno pa si je zapomniti, da je rastlina zakonsko zaščitena in je njeno nabiranje v naravi kaznivo. Pred tem je potrebno pridobiti dovoljenje in se naučiti pravilnega postopka nabiranja.
Kulinarika
Gomolj ciklame je strupen in zaužitje lahko povzroči bruhanje, vrtoglavico, krče ter celo smrt. Listi in cvetovi so grenki ter so lahko zaradi majhnih sledov ciklamida tudi strupeni. Zato se je potrebno izogibati zaužitju ciklame, čeprav ponekod uporabljajo posušene liste za pripravo čaja. Ciklama je strupena tudi za hišne ljubljenčke, zato jo je potrebno vzgajati izven dosega mačke ali psa.
Kozmetika
Ciklamo zaradi opojnega vonja dodajajo v dekorativno kozmetiko in parfume. Pomagala naj bi pri hidraciji kože, zato je pogost dodatek kremam in losjonom.
Medicina
Ciklamo so uporabljali v ljudski medicini kot alkoholno tinkturo ali mast na podlagi svinjske masti. Najpogosteje so jo nanesli na otekline ali bolna področja zunanjih delov telesa. Pri šumenju v ušesih in težavah s črevesjem, so jo nakapljali v uho.
Zanimivosti
Ciklama izvira s področja Južne Evrope, čeprav so nekatere vrste značilne za dele Azije in sredozemske otoke. Ljudje so že zgodaj spoznali, da je strupena, zato so jo uporabljali samo zaradi vonja. Na podlagi ciklamne barve so izdelovali palete za ličila ali oblačila, ki so bila rezervirana samo za bogatejše sloje.
V zgodovini je bila del številnih umetnosti, še posebej je bila cenjena zaradi vonja in kot okrasna rastlina. Zaužitje gomolja lahko povzroči splav, zato so jo v preteklosti uporabljali kot sredstvo za abortus.
Danes je ciklama ena bolj priljubljenih rastlin v času Božiča, zato se večinoma vzgaja v komercialne namene.
Ciklami pravimo tudi cvet iskrenosti in so si jo mladi pogosto podarjali kot dokaz ljubezni. Je pogost motiv v tradicionalni in ljudski umetnosti.
Zanimivo je, da z gomoljem ciklame hranijo prašiče, saj velja prepričanje, da to izboljša okus mesa.
Foto: Capri23auto / Pixabay
Dodaj odgovor