Rododendron (lat. Rhododendron) je zimzeleni grm (redkeje listopadni grm), lahko pa raste tudi kot nižje drevo iz družine vresovk (Ericaceae). Poznamo ga tudi pod imenom sleč. Njegovo naravno življenjsko okolje so skalnata in gorata območja Avstralije, Azije, Evrope in Severne Amerike.
Laiki ga pogosto zamenjujejo z azalejo, razlika pa je v tem, da je azaleja lahko zimzelena in listopadna vrsta, medtem ko je rododendron skoraj izključno zimzelena vrsta. Rod, ki mu pripada ta rastlina, šteje skoraj 1.000 vrst, edina avtohtona vrsta na ozemlju Slovenije pa je dlakavi sleč (lat. Rhododendron hirsutum).
Rododendronu so poleg azaleje sorodne vrste še borovnica, planika, vresa, brusnice. Zaradi njegove lepote ter čudovitih in vpadljivih cvetov so nastali številni kultivarji rododendrona, ki je ena izmed najljubših rastlin za okrasitev parkov, alej in drugih odprtih površin.
Glavna značilnost rododendronov so veliki cvetovi in veliki, mesnati listi, ki so zunaj temno zeleni, znotraj nekoliko svetlejši. Rododendron v domačem okolju zraste kot do 12 m visoko drevo, pri nas pa je poznan kot večji okrasni grm.
Cvetovi so lahko bele, roza, rdeče ali vijolične barve. Kot grm zraste do višine 1 m, deblo pa je intenzivno rjavo. Listi rododendrona so jajčaste oblike, pri čemer je najožji del lista pri vrhu, medtem ko je list ob steblu širši. Dolžina listov je približno 7 cm, širina pa 2 - 2,5 cm. Cvetovi cvetijo v skupinah po pet do deset popkov in v premeru dosežejo 3 - 5 cm. Plodovi in drobna semena dozorijo znotraj cveta v podolgovatih mešičkih.
Sorodniki
Vrste
Zaradi svoje lepote je rododendron zelo priljubljen med gojitelji, ki so ustvarili številne sorte te rastline. Velikost rasti in barva cvetov je odvisna prav od tega, o katerih kultivarjih govorimo. Najpogostejše vrste so Rhododendron hirsutum, Rhododendron ponticum, Rhododendron ferrugineum, Rhododendron luteum, Rhododendron japonicum in Rhododendron molle.
Rhododendron hirsutum
Ta sorta je znana tudi kot dlakavi sleč in je avtohtona vrsta v Sloveniji. Ima rdeče cvetove in zimzelene liste, ki so na spodnji strani prekriti z žlezastimi luskami. Cvetovi so dvospolni in zrastejo v skupinah po 3 - 10 grozdov na koncu vej. Najpogostejši je v alpskem in predalpskem svetu Slovenije in na visokih kraških planotah v dinarskem območju.
Rhododendron ponticum
To je zimzelen grm, ki v višino zraste do 8 m. Na odprtih legah ima kompakten grmičast videz, v senčnih legah pa se širi v višino proti svetlobi. Listi so gladki, temno zeleni, podolgovati in ovalne oblike, deblo pa je prekrito s hrapavo rjavo skorjo. Cvetovi rastejo tesno v grozdih, vsak ima po 10 prašnikov. Plod te sorte rododendrona so semena, ki se nahajajo v olesenelem tulcu.
Sorta ima pokončne veje in rastlina zraste do 1 m visoko. Razširjen je v Srednji in Južni Evropi, v gorskih predelih. Rad ima hladnejše podnebje in lahko doživi 100 let. Temno zeleni listi so dolgi 1,5 - 3,5 cm in široki do 1 cm ter so usnjati in ovalne oblike. Rastlina cveti od maja do julija, cvetovi pa so dvospolni in enodomni, v skupinah po 5 - 12 cvetov na vrhovih vej. Imajo 8 prašnikov, plod je tulec z drobnimi semeni.
Rhododendron luteum
Znan je tudi kot rumeni sleč in pontska azaleja, najbolje pa uspeva na kislih tleh. Ima podolgovate suličaste liste, ki se jeseni obarvajo oranžno, rjavo in rdeče. So rahlo valoviti in poraščeni z dlakami. Zlato rumeni lijasti cvetovi so močno dišeči. Grm lahko doseže višino do 4 m in premer približno 6 m, cvetijo pa le rastline, ki so starejše od 5 let.
Rhododendron japonicum
To je počasi rastoča rastlina, ki sčasoma doseže približno 1,5 m višine. Če rastlino posadite v posodo, bo precej manjša. Zacvetijo spomladi z obilnimi cvetovi, ki prekrijejo skoraj celotno rastlino, zaradi česar je izjemno privlačna. Cvetovi so trobentaste oblike in rastejo v različnih barvah od vijolične in rdeče do rožnate barve. Če je rastlina izpostavljena pozebi, množično izgubi liste, čeprav je zanjo značilna odpornost na izjemno nizke temperature do -15°C. Ne prenese suše, zato moramo rastlino redno in obilno zalivati.
Rhododendron molle
Ta lepa rastlina izvira iz Kitajske in Japonske, kjer raste na nadmorski višini 2.500 m. V višino zraste 50 - 200 cm, listi so elegantni in podolgovati ter lahko v dolžino zrastejo 5 - 11 cm, cvetovi pa so rumeni s temno rdečimi vzorci.
Gojenje
Da bi bilo gojenje rododendrona uspešno, je potrebno poznati nekatere posebnosti glede lokacije sajenja, da rododendron ne bo preveč izpostavljen sončni svetlobi. Poleg tega je potrebno rastlino v poletnih mesecih redno zalivati in škropiti, sicer se lahko listi posušijo.
Tla
Rododendron uspeva izključno v kislih tleh, bogatih z organskimi snovmi, zato pH tal ne sme biti nad 6. Tla morajo biti dobro odcedna, sicer pride do gnitja in propadanja rastline, ter bogata s kalijem, kalcijem, magnezijem, železom. pH vrednost tal med 5,0 in 5,5 pa najbolje dosežemo z mešanico, ki vsebuje 4% organske snovi in manj kot 5% gline. Če je zemlja na vrtu alkalna, je potrebno rododendron posaditi na dvignjeno gredico s kislo šoto. Če je zemlja alkalna, pride do zakasnitve v razvoju rastline, ki postane neuglednega videza, njeni listi pa porumenijo.
Podnebje
Rododendronu ne ustrezajo niti previsoke niti prenizke temperature, zato najbolje uspeva v sredozemskem, primorskem podnebju, kjer so padavine enakomerno razporejene skozi vse leto. Številne različice, v katerih nastajajo novi hibridi, pa so dale tudi nekatere sorte, ki zelo dobro prenašajo ekstremno nizke temperature, kot je na primer rhododendron japonicum.
Čas sajenja
Rododendron sadimo jeseni in spomladi. Najboljši čas za sajenje je od začetka aprila do sredine maja ter v obdobju med septembrom in novembrom. Sajenju poleti se je potrebno izogibati zaradi vročine in nevarnosti, da novo posajene mlade rastline doživijo temperaturni šok.
Kolobarjenje
Glede na to, da rododendronu ustrezajo le kisla tla, bodo dobre sosede rododendronu tiste rastline, ki imajo enake zahteve. Dekorativno se bo rododendron zelo lepo podal k družbi iglavcev, predvsem plazečega in navadnega brina, bora in borovcev. Ob rododendronu bodo uspevale tudi brusnice in vresa.
Pahljačasti javor in magnolija imata prav tako rada kisla tla in se bosta vizualno ujemala s čudovitim grmom rododendrona.
Od zelenjave načeloma poleg rododendrona lahko uspeva krompir, ki se uspešno prilagodi kislim tlom, če pa je pH vrednost 6 (to je največ, kar rododendron prenese), potem lahko ob tej rastlini uspevajo paradižnik, korenje in bučke.
Slabi sosedje rododendronu so zelje, česen, paprika, čebula, špinača, grah, fižol, cvetača, solata, prav zaradi zahtev po visoki alkalnosti tal.
Gojitvena oblika
Čeprav rododendron v naravnih rastiščih raste kot drevo do višine 12 m, je gojitvena oblika gojenega rododendrona grmičasta. Odvisno od tega, za kateri hibrid gre, so rododendroni lahko nizke, kompaktne rasti ali vzgojeni kot visoki in pokončni grmi. Križanci, ki jih gojimo, so lahko izredno nizki, do višine 60 cm, večina pa jih zraste do višine 1,2 m.
Faza mirovanja
Faza mirovanja rododendrona nastopi pozimi, zato je potrebno z gnojenjem prenehati že v začetku oktobra. Da bi korenine, ki so običajno plitve, zaščitili pred mrazom, je potrebno okoli rastline in okoli koreninske grude položiti zastirko iz sesekljanega lubja iglavcev, zemlje, nabrane okoli iglavcev ali hrastovega lubja. Potrebno je paziti, da se rastlina med mirovanjem ne izsuši, zato jo zmerno zalivamo. Če gre za tropsko vrsto rododendrona, jih pozimi obvezno prenesemo v zaprt prostor. Večini rododendronov ustreza temperatura v območju 8 - 16°C. Rododendrone, ki ostanejo zunaj, je potrebno zaščititi s primernim rastlinskim pokrivalom.
Sajenje
Pri sajenju rododendronov je glede na posebne zahteve rododendrona po kisli pH vrednosti najprej potrebno pripraviti ustrezno mešanico tal. Prav tako je potrebno določiti primerno mesto za sajenje, ki mora biti zaščiteno pred vetrom in neposredno sončno svetlobo. Najboljši čas za sajenje rododendronov je zgodnja pomlad, lahko pa jih sadimo tudi pozno poleti ali zgodaj jeseni. Med sajenjem rastlina ne sme cveteti.
Sejanje
Rododendron lahko gojimo iz semen, najboljši čas za to pa je konec decembra ali začetek januarja. Seme posejemo v posode s premerom približno 10 cm, ki morajo imeti na dnu luknje za drenažo. Semena posejemo na razdalji 1,5 cm, posode pa zaščitimo z najlonom, da ustvarimo učinek mini rastlinjaka. Priporočljivo je, da vodo nalijemo v majhne posodice, ker bo voda skozi drenažne luknje navlažila zemljo, hkrati pa se bomo izognili morebitnim poškodbam nežnih kalčkov. Posode s semeni postavimo v dobro ogrevane prostore s temperaturo okoli 25°C. Prvi poganjki se bodo pojavili v 2 - 3 tednih.
Ob pojavu kalčkov je potrebno spremeniti temperaturni režim in posode s kalčki postaviti v prostore, kjer je temperatura okoli 13°C. Brez zadostne količine vode bodo kalčki hitro oveneli, zato je potrebno stalno nadzorovati raven vlažnosti in jih skoraj vsak dan zalivati . Takoj, ko se sadike nekoliko okrepijo in zrastejo, jih občasno odnesemo ven, da se prilagodijo zunanjim temperaturam in razmeram.
S prihodom toplih dni sadike prestavimo na prosto in jih pustimo na prostem do jeseni, nato pa jih postavimo v zaprte in zaščitene prostore, kjer je povprečna temperatura 18°C. Kot lahko vidite iz zgoraj navedenega, je gojenje rododendrona iz semen precej dolgotrajen proces. Presaditve tako vzgojenih rastlin v zunanje prostore se lotimo šele v tretjem letu po vzkalitvi.
Sajenje potaknjencev
Razmnoževanje s potaknjenci izvajamo poleti. Odvzamemo enoletne poganjke, ki še niso popolnoma oleseneli. Dolžina potaknjencev naj bo 7 - 15 cm, na vsakem pa pustite nekaj listov na vrhu, tiste na dnu pa odstranite. Potaknjenec odrežemo diagonalno z ostrim nožem. Tako pripravljene potaknjence postavimo v vodo in jih obdelamo s hormoni za ukoreninjenje. Potaknjence posadimo v pripravljeno kislo zemljo pod rahlim kotom, prst okoli njih rahlo potlačimo in zalijemo, posodo pa pokrijemo s plastično folijo in postavimo v prostor s temperaturo okoli 25°C. Potaknjenci naj b takšnih miniaturnih rastlinjakih ostanejo približno 3 mesece. Če so bili potaknjenci odvzeti poleti, morajo ukoreninjene rastline prvo zimo preživeti v zaščitenih pogojih in zaprtih prostorih.
Rododendron lahko razmnožimo tudi s potaknjenci, ki jih položimo na dno, z njih odstranimo liste in jih z žico pritrdimo na tla, od zgoraj pa prekrijemo s plastjo zemlje.
Cepljenje
Pri cepljenju rododendronov cepič cepimo na podlago in hkrati spodbujamo ukoreninjenje podlage. Najpogosteje se kot podlaga uporabljajo tisti hibridi rododendronov, ki imajo močan koreninski sistem in se zlahka ukoreninijo. Najpogosteje se kot podlaga pri cepljenju uporablja Rhododendron ponticum. Na podlagi je najprej potrebno odstraniti vse veje in popke pod mestom, kjer bo vstavljen cepič. Mesto cepljenja z ostrim nožem razcepimo v velikosti 3-5 cm ter nato vanj postavimo cepič.
Gojenje na vrtu
Pri sajenju na vrtu je izrednega pomena, da za rastlino izberemo primerno mesto, ki mora biti senčno. Idealno mesto za sajenje rododendrona je senca večjega drevesa, ki ima tako kot rododendron najraje kisla tla. Trajne zasaditve na vrtu in v odprtih prostorih se lahko lotimo šele, ko se je rastlina dovolj razvila in okrepila ter oblikovala stabilen koreninski sistem. Za sajenje rododendrona je potrebno izkopati dovolj veliko jamo, katere dimenzije naj bodo 70 cm širine in 50 cm globine, vendar je potrebno upoštevati, da ima ta rastlina zelo plitve korenine in da je ne smemo posaditi pregloboko.
Gojenje v rastlinjaku
Rastlinjaki lahko zagotovijo idealne pogoje za gojenje rododendronov. Z zagotavljanjem potrebne količine vlage in svetlobe ter optimalne temperature je mogoče vzgojiti zelo odporne primerke te rastline. Največ sadik rododendronov tako izvira iz gojenja v rastlinjakih.
Gojenje v posodah
Rododendron je rastlina, ki jo pogosto gojimo v posodah kot okras za terase in balkone. Priporočljivo je, da je višina posode 60 - 80 mm ter da ima odprtine za drenažo. Vsake 2 - 3 leta je potrebno rastlino presaditi v nekoliko večjo posodo, vendar vedno pazimo, da posode niso prevelike. Na dno posode položimo drenažni sloj iz proda ali lomljene opeke, nato pa še mešanico kisle zemlje. Tako vzgojene rododendrone je potrebno redno gnojiti in zaliti, takoj ko se zemlja na površini posuši, v poletnih mesecih pa vsake 3 dni.
Vzdrževanje nasada
Pri vzdrževanju nasadov rododendronov je potrebno paziti, da so tla neprepustna in rahla, pa tudi, da rastline ne rastejo preveč strnjeno, saj lahko pride do slabšega cvetenja in zapoznelega razvoja. Na tleh okoli rastline je potrebno redno čistiti plevel, ki črpa hranilne snovi, hkrati pa predstavlja potencialno nevarnost za razvoj bolezni, ki lahko ogrozijo rododendron. Rododendrone lahko sadimo posamično ali v skupinah različnih barv, pri čemer je zaželeno kombinirati tiste sorte, ki ne cvetijo istočasno. Nižje sorte je najbolje saditi v manjših skupinah na medsebojni razdalji približno 80 cm.
Nega
Nega vključuje predvsem redno zalivanje in gnojenje rododendrona. Poleg tega je potrebno rastlino občasno obrezati, predvsem pa to velja za odstranjevanje odcvetelih cvetov in vej ali tistih vej, ki jih je prizadela kakšna bolezen. Pri vzdrževanju prostora okoli koreninske grude je potrebno upoštevati, da gre za rastlino s plitvimi koreninami, zato se je potrebno izogibati posegom, ki bi lahko poškodovali korenine.
Zalivanje
Rododendroni imajo plitve korenine, zato je zalivanje izjemno pomembno, saj je rastlina ogrožena takoj, ko se površinska plast zemlje okoli rastline posuši. Rododendrone, posajene na vrtu, poleti zalivamo vsakih 5 dni, tiste v posodah pa vsake 3 dni. Če je le možno, jih je najbolje zaliti z deževnico. S prihodom hladnejših dni, predvsem pa konec jeseni, ko se rastlina bliža fazi mirovanja, je potrebno zalivanje postopoma zmanjšati, vendar je potrebno tudi pozimi paziti, da se zemlja okoli rododendrona ne izsuši.
Gnojenje
Na trgu obstajajo posebna gnojila za gnojenje rododendronov, ki spodbujajo cvetenje in uravnavajo kislost tal. Pri sadikah potaknjencev je z gnojenjem priporočljivo začeti nekaj tednov po presajanju. V spomladanskem in poletnem obdobju so za gnojenje primerni pripravki z amonijevim sulfatom, kalijev sulfat pa je dobra izbira kot jesensko gnojilo. Ni dobro uporabljati koncentriranega mineralnega gnojila, ker je korenina zelo občutljiva na soli v tleh. Rododendron za pravilno rast in razvoj nujno potrebuje gnojenje, saj lahko pomanjkanje nekaterih hranilnih snovi povzroči zastoj v rasti, šibko cvetenje in pojav madežev na listih.
Razmnoževanje
Rododendron lahko razmnožujemo na več načinov - s semeni, potaknjenci, cepljenjem. Za razmnoževanje s potaknjenci je najprimernejši letni čas poletje, za razmnoževanje s semeni pa zima. Za cepljenje ni tako strogih pravil, saj poteka v kontroliranih pogojih, zelo pogosto v rastlinjakih.
Presajanje
Pri presajanju rododendrona rastlino izkopljemo s celotno korenino in zemljo na njej, pri tem pa pazimo, da ne poškodujemo korenin. Rastlino je najbolje prestaviti na želeno mesto za sajenje na ustrezni podlagi, na primer na ponjavi. Rastlino je najbolje presaditi zgodaj spomladi, pred cvetenjem, ko preide nevarnost pozebe, pa tudi zgodaj jeseni, najkasneje do sredine oktobra.
Pomlajevanje
Pri pomlajevanju rododendronov poganjke starejših rastlin porežemo v dveh fazah. Najprej spomladi obrežemo polovico grma, drugo polovico pa naslednje leto. To lahko storimo šele, ko mine nevarnost pozebe, ki lahko poškoduje rastlino, zlasti na obrezanih delih.
Redčenje
Pogosto se zgodi, da stari suhi poganjki pretirano obremenjujejo rastlino in onemogočajo pravilen dotok sončne svetlobe do vseh delov rastline. V tem primeru je potrebno takšne veje in poganjke odstraniti, še posebej pa vse obolele in deformirane dele.
Obrezovanje
Obrezovanje rastline je potrebno izvajati zmerno, po cvetenju, v drugi polovici poletja. To obrezovanje je namenjeno predvsem odstranjevanju odcvetelih cvetov, posušenih poganjkov ali poškodovanih vej. Obrezovanje izvajamo z namenom oblikovanja rododendrona, zato poganjke ob koncu zime porežemo.
Zaščita pred vetrom
Rododendron je občutljiv na veter, predvsem mladike, ki še niso dovolj ukoreninjene. V takšnih primerih je priporočljivo, da ga pred vetrom zaščitimo s pravilno izbiro mesta sajenja za zidom, ograjo ali drugimi visokimi rastlinami, ki mu bodo nudile zavetje.
Za zmanjšanje sunkov vetra je mogoče uporabiti tudi zaščitne materiale, kot so zaščitne mreže, zavese ali stene iz blaga, zastiranje tal okoli korenin pa bo pomagalo ohraniti vlago v tleh in zmanjšati izsušitev korenin zaradi vetra.
Zaščita čez zimo
Pri rododendronih, posajenih na vrtu ali drugih zunanjih prostorih, je priporočljivo okolico rastline zaščititi s plastjo organske zastirke, sestavljene iz zemlje, nabrane okoli iglavcev, lubja borovcev in drugih iglavcev, borovih iglic in podobnih organskih sestavin. ki prispevajo k povečanju kislosti tal. Rastline zaščitimo pred mrazom in pozebo s ponjavami in drugimi primernimi pokrivali. Priprava na naslednjo sezono vključuje obrezovanje starejših rastlin, s čimer spodbudimo rast novih popkov.
Bolezni
Vzroki za pojav bolezni pri rododendronu so lahko določeni škodljivci, pa tudi nepravilna vzgoja rastline, prekomerna izpostavljenost sončni svetlobi, nezadostna drenaža tal, neupoštevanje ravni pH, nezadostno zalivanje rastline itd. Najpogostejše bolezni so gnitje korenin, pepelasta plesen, fitoftora, ožig.
Gnitje korenin
Ta nevarna bolezen napreduje iz korenin v stebla in druge nadzemne dele rastline, tako da prizadeti rastlini žal običajno ni pomoči. Najpogostejši vzrok je prekomerno zalivanje in slaba drenaža tal, zaradi česar je korenina izpostavljena prekomerni vlagi, kar je odlična podlaga za razvoj bolezni. Preprečiti jo je mogoče med sajenjem rastline s spremljanjem kislosti tal, količine vlage v tleh in odstranjevanjem plevela. Že okužene rastline je potrebno odstraniti, čeprav nekateri pridelovalci predlagajo zdravljenje korenin s fitosporinom v zgodnji fazi.
Pepelovka
Pepelasta plesen oz. pepelovka je glivična bolezen, ki jo najlažje prepoznamo po tem, da so deli rastline, njeni listi in veje prekriti z belkasto snovjo, ki se širi s pomočjo vetra. Prekomerna vlaga v kombinaciji s senčnim položajem je odličen predpogoj za razvoj te bolezni. Tretiramo jo s fungicidi na osnovi bakra ali žvepla, ki jih apliciramo v hladnem in mirnem dnevu brez vetra.
Fitoftora
Bolezen povzročajo glivice iz rodu Phytophthora spp. Razvije se pri temperaturah nad 20°C in v pogojih visoke vlage. Na listih se pojavijo spremembe, ki gnijejo in se hitro širijo. Proti tej bolezni se je težko boriti in je najpogosteje potrebno odstraniti prizadete rastline.
Ožig
To bolezen povzroča glivica Phytophthora ramorum, ki napade zgornje poganjke rastline. Prizadeti deli porjavijo, videti so kot bi bili opečeni, sčasoma pa se bolezen razširi na celotno rastlino, ki jo je potrebno odstraniti in uničiti. Pred sajenjem nove rastline moramo zemljo, na kateri je bila obolela rastlina, temeljito očistiti in obogatiti z mikoriznim micelijem.
Škodljivci
Rododendron najpogosteje napadejo listne uši, rdeči pajek, progasti jajčasti rilčkar in šiške. Zatirati jih je mogoče z insekticidi, če napad ni množičen, pa z ustreznimi ekološkimi pripravki.
Listne uši
Listne uši so drobne žuželke, ki jih lahko opazimo, saj svoje kolonije najpogosteje tvorijo na zadnji strani listov rastline. Hranijo se z rastlinskimi sokovi, kar sčasoma povzroči izčrpanost rastline. Če se niso množično razmnožile, jih lahko odpravimo tako, da liste operemo z milnico ali s pripravkom na osnovi kopriv. Če se škodljivec pojavi v manjšem obsegu, ne povzroči večje škode na rastlini.
Rdeči pajek
Rdeči pajek je velik 0,4 mm, rdečkaste, rumenkaste ali rjave barve. Ugodni pogoji za njegovo hitro razmnoževanje so suho, toplo podnebje, zlasti v zaprtih prostorih. Napad tega škodljivca lahko torej preprečimo z ustrezno zračno vlago. Napad rdečega pajka opazimo tako, da se listi rumeno sivo obarvajo ter sčasoma ovenijo in odpadejo.
Poleg ustreznih insekticidov lahko tega škodljivca zatiramo z nekaterimi naravnimi pripravki, med katerimi je najbolj znan pripravek iz preslice. Pripravimo ga tako, da 1 kg sveže preslice namočimo v 10 litrov vode in pustimo stati 24 ur. Nato kuhamo 30 minut in ko se ohladi raztopino razredčimo z vodo v razmerju 1:5 ter z njo poškropimo rastline.
Progasti jajčasti rilčkar
Progasti jajčasti rilčkar je predvsem škodljivec vinogradniških rastlin, lahko pa povzroči tudi ogromno škodo v nasadih rododendronov. Ta žuželka ima črno telo, prekrito z rjavimi luskami in je velika 10 - 15 mm. Odrasli se hranijo z listi rastlin, njihove ličinke pa s stebli in koreninami. Prehranjujejo se ponoči. Napad škodljivca na rastlini opazimo po polkrožno pogrizenih listih.
Zaradi debelega oklepa je zelo odporen na insekticide, zato je v boju proti temu škodljivcu najboljša pomoč lepljenje lepilnih trakov okoli stebla rastline ali ročno pobiranje hroščev zvečer, ko se odpravijo prehranjevat.
Šiške
Glivice iz rodu Exobasidium povzročajo nastanek kroglastih izrastkov, imenovanih šiške ali cecidiji. Najbolje jih je odstraniti mehansko, saj uporaba insekticidov ni dala dovolj dobrih rezultatov.
Uporaba
Rododendron se uporablja predvsem kot okrasna rastlina, predvsem v krajinski arhitekturi. Uporablja se tudi v ljudski medicini, v zadnjem času pa so nekatere sorte predmet raziskav tudi v gospodarskem smislu. Zaradi lepote in privlačnosti cvetov je zelo priljubljen med gojitelji po vsem svetu.
Nabiranje
Dele rastline, predvsem liste, nabiramo v zdravilne namene. Nabiranje listov poteka med cvetenjem dvoletnih grmov in v ta namen uporabimo sterilizirane škarje ali nože ter liste previdno odstranimo skupaj s pecljem. V zdravilne namene lahko nabiramo tudi cvetove, in sicer pozno spomladi in poleti, pri čemer je idealno nabiranje v delno oblačnem vremenu. Seveda pa lahko naberemo cvetove tudi za namene aranžiranja različnih cvetličnih aranžmajev, saj rastlino najpogosteje gojimo ravno iz estetskih razlogov.
Sušenje
Nabrane dele rastline posušimo za uporabo v medicinske namene. Liste in cvetove sušimo ločeno, na primerni podlagi iz bombaža ali na kartonu, v prostorih, kjer je zagotovljeno kroženje zraka. Liste in cvetove je potrebno občasno obračati, saj s tem preprečimo razvoj patogenih organizmov.
Nekatere sorte rododendrona hitro absorbirajo vlago, zato se v takih primerih za pripravo različnih homeopatskih pripravkov uporabijo sveži listi.
Skladiščenje
Posušene dele rastline shranimo v čiste in suhe kozarce, ki jih nato dobro zapremo in postavimo v suh, temen ter hladen prostor. Tako shranjeni deli rastline lahko zdržijo do 2 leti. Rastlino lahko shranimo tudi tako, da damo posušene dele v vrečke iz jute.
Kulinarika
Rododendron ni užitna rastlina. Nekatere vrste, kot je Rhododendron ponticum, so strupene, ker cvetovi, listi in stebla vsebujejo grayanotoxin. Uživanje tega strupa povzroči slabost, vrtoglavico, izpuščaje, pospešen srčni utrip, v redkih primerih pa so zabeleženi tudi smrtni izidi. Rastline so strupene tako za ljudi kot za živali, zato bodite previdni pri sajenju rododendronov, če imate hišne ljubljenčke, kot so mačke ali psi.
Kozmetika
V kozmetiki se uporablja samo izvleček vrste Rhododendron ferrugineum, za katerega velja, da prispeva k vitalnosti kože, spodbuja regeneracijo povrhnjice in prilagodljivost kože na spreminjajoče se podnebne razmere. Poleg tega prispeva k nastajanju kolagena, zato njegove sestavine najdemo v negovalnih kremah in serumih.
Medicina
Nekatere sorte rododendrona se že od antičnih časov uporabljajo v ljudski medicini, saj v svojih listih vsebujejo kemične spojine erikolin in atributin, tanin, citronsko kislino, eterična olja. Listi se pogosto uporabljajo kot homeopatski pripravki. V ljudski medicini se pripravki uporabljajo za zniževanje temperature, zaradi njihovih antiseptičnih lastnosti, za normalizacijo pritiska in za pomiritev živcev.
Gospodarstvo
Z ekonomskega vidika sta predmet proučevanja dve sorti -Rhododendron luteum in Rhododendron ponticum. Ugotovili so namreč, da lahko iz teh dveh vrst proizvedejo celulozo in papir. Vse vrste rododendronov gojijo kot okrasne rastline v številnih rastlinjakih po vsem svetu in so velikega komercialnega pomena.
Zanimivosti
Ime rododendron izvira iz grških besed rhodon (rožnat) in dendron (drevo). Stari Grki in Rimljani so uporabljali strupeni med iz nektarja rododendrona pri vojskovanju, da so lažje premagali sovražnike. V zapisih generala Ksenofonta, ki segajo v leto 401 pr. n. št., je omenjeno, da so imeli sovražni vojaki po zaužitju tega medu halucinacije.
Prvi rododendron so evropski botaniki klasificirali v 16. stoletju in to je bil Rhododendron hirsutum. Zatem je sledilo pospešeno odkrivanje novih vrst te čudovite rastline, pa tudi ustvarjanje domiselnih hibridov evropskih gojiteljev.
Rhododendron macrophyllum je državni simbol države Washington, medtem ko je Rhododendron arboreum nacionalna roža Nepala. V Nepalu obstaja tudi legenda, po kateri druga drevesa niso hotela dvoriti rododendronu zaradi njegovih rahlo povešenih vej pozimi. Ko je spomladi bujno cvetel, je bil najlepše drevo v drevoredu, potem pa je zavrnil vse ljubezenske ponudbe drugih dreves, ker ni pozabil, kako so ga omalovaževali, ko je bil pozimi neugleden.
Na Japonskem rododendron simbolizira trdo delo, kronano z zasluženim uspehom.
Foto: RitaE / Pixabay
Dodaj odgovor