Hibiskus (lat. Hibiscus) je rastlina iz rodu slezenovcev, ki obsega več kot 400 vrst grmovnic, trajnic ali zelnatih rastlin. Red je del družine slezenovk (Malvaceae), iz katere so najbolj znani predstavniki navadni slez, bombaževec, kakavovec in okra, pa tudi nekatere invazivne vrste, kot je oslezovec. Latinsko ime je rastlina dobila po besedi "ibiscus", kar pomeni zdravilno sredstvo, v naših krajih pa ga imenujemo tudi divji oslez.
Hibiskus je lahko zimzelena ali listopadna trajnica, običajno v obliki grma ali nižjega drevesa. Korenine so razvejane in rastejo v širino. Rastlina lahko zraste do višine 5 m in razvije 3 m visoko krošnjo, v posodah pa zrastejo največ do višine 2 m Glavno steblo je pokončno in sčasoma oleseni, prav tako veje, ki so specifično pokončne. Trikraki listi so temno zelene barve in imajo nazobčan robi. Poganjki so sprva dlakavi, kasneje postanejo gladki.
Cvetovi so različnih barv, od belih, roza, bež, vijoličastih do živo rdečih, pri nekaterih pa se barve cvetov s starostjo spreminjajo. Najpogosteje so dvobarvni s poudarjeno sredino. Cvetovi so trobentaste oblike, s petimi ali več nežnimi in nagubanimi cvetnimi listi, pestič pa je izbočen.
Cveti od junija do septembra, plod pa je strok z več semeni v vsakem režnju.
Hibiskus izvira iz Azije, danes pa je ena najbolj razširjenih rastlin na svetu. V hladnejših predelih ga vzgajamo kot sobno rastlino, čeprav so se nekatere vrste prilagodile vzgoji na prostem. Hibiskus je zelo koristna rastlina, znana tudi po tem, da cveti le en dan. Čeprav je to res, vsak dan požene nove popke in daje razcveten videz.
Sorodniki
Vrste
Trenutno je znanih več kot 400 vrst hibiskusa, od katerih imajo nekatere več kultivarjev. Kultivarji so običajno manjši, zato so primerni za domačo vzgojo. Vsaka vrsta ima več križancev, ki se razlikujejo predvsem po barvi in velikosti cvetov, danes pa so razširjeni po vsem svetu. V nadaljevanju predstavljamo nekaj najbolj znanih vrst in možne hibridne različice.
Sirski oslez
Sirski oslez (lat. Hibiscus syriacus) je pri nas ena najbolj vzgajanih vrst hibiskusa, in sicer ga najpogosteje vzgajamo na prostem. Raste kot listopadni grm ali nižje drevo, izvira pa iz Azije. Ima velike cvetove v obliki trobente v različnih barvah, od rožnate in vijolične do bele, vsem pa je skupno poudarjeno središče. Je lepa okrasna rastlina, ki jo gojimo ob ograjah in na terasah v posodah. Rastlina ima zjutraj odprte cvetove, ki čez dan odmrejo in zvečer odpadejo. Iz posušenih cvetov in listov lahko pripravimo čaj.
Kitajski oslez
Kitajski oslez (lat. Hibiscus rosa-sinensis) izvira iz Azije, zanj so značilni veliki rdeči cvetovi in rumeni prašniki. Danes poznamo številne kultivarje z različnimi barvami cvetov. Rastlina je zimzelena in poleti raste na toplem in odprtem prostoru, pozimi pa jo je potrebno prestaviti v zaprt prostor. Cvetove lahko skuhamo in zaužijemo kot prilogo ali jih posušimo in kandiramo kot poslastico.
Močvirski hibiskus
Močvirski hibiskus (lat. Hibiscus moscheutos) je listopadna trajnica, ki čez zimo izgubi nadzemni del, spomladi pa se le-ta ponovno obnovi. Ima velike cvetove v velikosti majhnega krožnika, ki na manjši rastlini izgledajo impresivno. Zraste do višine 2 m in je priljubljena okrasna vrsta v vrtovih in na terasah.
Škrlatni hibiskus
Škrlatni hibiskus (lat. Hibiscus coccineus) je trajnica, ki je po barvi cvetov podobna močvirskemu hibiskusu. V višino lahko zraste do 2 m in ga pogosto vzgajamo na prostem in v zaprtih prostorih kot okrasno trajnico. Za cvetove so značilni ločeni venčni listi, list pa je peterokrak in spominja na list konoplje, vendar s to vrsto ni v sorodu.
Gojenje
Hibiskus je nezahtevna rastlina, ki je zelo cenjena zaradi velikih in lepih cvetov. Vzgoja hibiskusa je preprosta, vendar se v nekaterih primerih razlikuje glede na to, ali rastlino vzgajamo v zaprtih prostorih ali na prostem. V nadaljevanju navajamo podrobnejše nasvete.
Tla
Rastlini ustrezajo humusna in rahlo kisla ter dobro odcedna tla z ustreznim odtekanjem vode. Hibiskus lahko raste na revnih in suhih tleh, kisla tla pa mu ne ustrezajo. Prav tako se morate pri vzgoji hibiskusa izogibati tlom, kjer so predhodno rasli iglavci ali močvirnim tlom.
Podnebje
Hibiskus, v odvisnosti od vrste, prenese različne temperature. Nekatere vrste, kot je sirski oslez, lahko prenesejo temperature do -10°C, medtem ko je potrebno zimzelene vrste običajno prenesti v zaprti prostor in ne prenesejo temperatur pod 7°C. Za boljše cvetenje je optimalno, da rastlina preživi vsaj 5 ur na sončnem ali polsenčnem mestu.
Čas sajenja
Semena posadimo spomladi, konec aprila, ko se temperature dvignejo nad 18°C, kar je najprimernejša temperatura za kalitev in dozorevanje potaknjencev. Sadike sadimo pozneje, poleti, v juniju in avgustu, vendar je potrebno s sajenjem začeti že prej, da rastlina razvije korenine pred mrzlim vremenom.
Kolobarjenje
Pri izbiri rastlin, ki bodo rasle poleg hibiskusa, je pomembno upoštevati velikost in rastne navade hibiskusa ter potrebe drugih rastlin. Nekatere izmed vrst, ki so zaradi podobnih rastnih razmer primerne kot sosede hibiskusa, so maslenica ter različne vrste makov in ciklam.
Hibiskus je na splošno nezahteven glede sosed, zato je lahko dobra izbira za sajenje poleg večine rastlin. Hibiskus bo na primer pomagal ohraniti vlago v trti ali zagotoviti senco rastlinam, občutljivim na sonce, kot so praproti.
Pomembno je upoštevati tudi potrebe rastlin po zalivanju. Hibiskus zahteva pogosto zalivanje, zato je pomembno izbrati rastline, ki imajo podobne potrebe. Rastline, ki imajo rade suhe pogoje, kot so kaktusi in sukulente, niso najboljša izbira.
Okrasne vitice sladkega krompirja se večinoma uporabljajo za sajenje v viseče košare, so pa tudi idealne spremljevalke hibiskusa, ki pokrivajo tla, saj je njihovo teksturirano listje v kontrastu z živahnimi cvetovi hibiskusa, zlasti pri temno vijoličnih sortah. Najpomembneje je, da so odporne na vročino in ščitijo hibiskus pred invazivnimi pleveli, ki bi mu odvzemali energijo. Lilije so vsestranske trajnice, ki uspevajo ob enakih rastnih pogojih kot hibiskus in se za razliko od drugih invazivnih rastlinskih vrst ne bodo potegovale za prostor. Čeprav obilno cvetijo od poletja do zime, bo njihovo listje predstavljalo kontrast hibiskusu, tudi ko ne cveti.
Medtem ko bodo nekatere vrste hortenzij prenehale cveteti hkrati s hibiskusom, bodo druge zacvetele prej. Če ste za sajenje poleg hibiskusa izbrali hortenzijo, je potrebno izbrati vrsto, ki cveti ob drugem času kot hibiskus. Neposredno ob hibiskusu sadimo hortenzije, potonike, mirte in jetičnik, ker so visoke, grmičaste rastline, ki sicer zakrivajo sonce.
Čeprav se morda zdi dobra ideja, da pod hibiskus posadite čebulice, ki vzcvetijo spomladi, bodo zelo verjetno zgnile, zato je bolje, da posadite čebulice tulipanov, ki jih po cvetenju preprosto odstranite, saj tulipani naslednje leto najverjetneje ne bodo cveteli, tudi če rastejo v najboljših pogojih.
Gojitveni obliki
Gojitveni oblik je način vzgoje in oblikovanja hibiskusa za estetski videz rastline in lahko vključuje obrezovanje vej, oblikovanje rastline v želeno obliko ter obrezovanje za ohranitev določene oblike. Obstaja več različnih oblik vzgoje hibiskusa, vključno s standardno obliko, obliko bonsaja in obliko grma.
Faza mirovanja
Hibiskus je v času cvetenja zelo aktiven, zato takrat zahteva največ nege. Faza mirovanja se začne jeseni, ko popolnoma izgubi liste in cvetove ter dozori plod s semeni. Pozimi je rastlina gola in hibernira do pomladi. Da bi rastlino zaščitili pred mrazom, še posebej mlajšo sadiko, jo lahko pokrijemo z agrotekstilom ali najlonom za ohranjanje toplote in zaščito pred mrazom.
Prav tako je pozimi priporočljivo korenino in spodnji del rastline pokriti z zastirko ali slamo, da pri nizkih temperaturah ne zmrzne. Če hibiskus pozimi prenesemo v ogrevan prostor, je potrebno povečati raven vlažnosti v zraku ali navlažiti liste, da ne odpadejo. Listje običajno odpade, če temperatura pade pod 10°C. Bolje je, da postavite hibiskus na vlažno in hladno mestu, stran od virov toplote. Pozimi je potrebno zmanjšati zalivanje, saj prevelika količina vode povzroči porumenelost listov.
Sajenje
Hibiskusa ni težko posaditi. Rastlina se hitro prime in zlahka vzkali, zato v nadaljevanju podajamo vse nasvete o sajenju.
Sejanje
Glede na to, da na hibiskusu zraste veliko semen, je sejanje pogost način vzgoje. Semena nabiramo septembra, ko dozorijo v stroku ter jih shranimo na suhem in hladnem mestu. Za setev se najpogosteje uporabljajo semena, stara vsaj eno leto. Semena lahko pred setvijo stratificiramo, vendar imajo na splošno visoko stopnjo kaljivosti. Semena položimo v zrahljano zemljo in prekrijemo s tanko plastjo zemlje, tla pa ohranjamo vlažna. Seme običajno vzklije po 14 dneh, z rednim zalivanjem pa moramo nadaljevati.
Sajenje sadik
Sajenje sadik z razvitimi koreninami je najlažji način, da pridemo do zdrave rastline. Pomembno je, da izberemo tretirane in preverjene rastline z razvitimi koreninami. Sadiko posadimo v približno enako veliko jamo kot je bila posoda, v kateri je sadika do sedaj rasla in jo prekrijemo s svežo zemljo. Sadike lahko posadimo tudi bolj na gosto in ustvarimo živo mejo, sadimo pa jih spomladi ali jeseni.
Cepljenje
Cepljenje hibiskusa je zelo priljubljen način vzgoje kultivarjev. Sorte z različnimi barvami cvetnih listov najpogosteje mešamo in cepimo eno na drugo z vstavljanjem popkov, da dobimo mešanico barv. Poleg tega lahko s to metodo vzgojimo rastlino določene višine in barve cvetov. Primer je kultivar tropskega hibiskusa, ki lahko zraste v višino do 5 m, Cooper pa ima prav tako škrlatne cvetove, posejane z belo barvo, vendar zraste v višino le do 2 m.
Gojenje na vrtu
Za vzgojo na prostem je najprimernejša vrsta sirski oslez. Spomladi ga posadimo ob robove vrta ali kot ograjo. Rad ima senčna ali polsenčna mesta, zaščitena pred neposrednim vetrom. Rastlina mora imeti dobro drenažo in mora biti zaščitena pred neposredno sončno svetlobo. Čeprav lahko prenese krajše sušno obdobje, ga je potrebno poleti zalivati.
Gojenje v rastlinjaku
Vzgoja v rastlinjaku je idealna za zimzelene vrste, ki pozimi ne prenesejo nižjih temperatur. Rastlino postavite na vzhodni ali zahodni del rastlinjaka, tako da ima dovolj svetlobe, vendar ni izpostavljena neposredni sončni svetlobi. Temperaturo je potrebno vzdrževati pri 15°C, pozimi pa lahko pade še nekaj stopinj nižje. Poleti hibiskus obilneje zalivamo in gnojimo s tekočim gnojilom, pozimi pa zalivanje zmanjšamo in prenehamo z gnojenjem. Rastlinjak je potrebno redno prezračevati, da se izognemo razvoju bolezni.
Gojenje v posodah
V posodah je možno vzgajati predvsem zimzelene vrste hibiskusa, ki rastejo počasneje in so primerne za domačo vzgojo. Posamezna vrsta mora biti posajena v humusno zemljo, pomešano s peskom in z dovolj globokim dnom, da se korenine pravilno razvijejo. Pomembno je, da je posoda prepustna za vodo in da je dovolj težka, da zagotavlja ravnovesje visokemu hibiskusu. Rastlina ima rada polsenčna mesta, zato jo je idealno imeti v zahodnem ali vzhodnem delu vrta ali terase. Ta način vzgoje je primeren za občutljive vrste, ki jih je pozimi potrebno prenesti v zaprte prostore.
Vzdrževanje nasada
Vzdrževanje hibiskusa se nanaša na odstranjevanje plevela, ki lahko ovira rast ali izčrpa rastlino. Pomembno je, da ima rastlina dovolj svetlobe, zato je potrebno upoštevati morebitne okoliške višje rastline. Tudi rastlini, ki raste na prostem, je potrebno občasno zrahljati zgornjo plast zemlje, da dobi več kisika.
Nega
Hibiskus je zelo hvaležna rastlina in ne zahteva veliko nege in vzdrževanja. Da pa boste s svojim hibiskusom zadovoljni, navajamo nekaj pomembnih nasvetov.
Zalivanje
Hibiskus zalivamo tako, da ohranjamo vlažen substrat ali zemljo, v kateri raste. Pomembno je, da je zemlja dobro odcedna in da se voda ne zadržuje, saj sicer rastlina zboli. Najbolje je, da za zalivanje uporabite postano vodo ali deževnico, saj lahko pride do kloroze, ki jo povzroča klor, če vodo natočite neposredno iz pipe. Prevelika količina vode povzroči odpadanje listov, premalo vode pa povzroči krčenje cvetov, zato je potrebno količino vode prilagoditi rastlini.
Gnojenje
Pred sajenjem tal ni potrebno gnojiti, rastlino pa je potrebno redno gnojiti v obdobju vegetacije. Tekoče gnojilo dodamo med zalivanjem vsaj enkrat mesečno od aprila do septembra. Rastlina potrebuje rodovitna tla. Če ji tega ne moremo zagotoviti, jo lahko gnojimo skozi vse leto, vendar takrat dodamo mineralna gnojila 2 ali 3-krat na mesec poleti in enkrat na mesec pozimi.
Razmnoževanje
Hibiskus razmnožujemo z zelenimi in olesenelimi potaknjenci ter s semeni. Z ostrimi škarjami odvzamemo zelene in pol olesenele potaknjence, izberemo take z vsaj enim popkom. Zelene potaknjence odrežemo junija, pol olesenele pa avgusta. Potaknjence posadimo v mešanico peska in substrata za rože in jih hranimo v polsenčnem prostoru, dokler se ne ukoreninijo ter jih občasno zalivamo. Z razmnoževanjem s potaknjenci pridobimo rastline enakih lastnosti, s setvijo pa vzgojimo popolnoma različne rastline.
Presajanje
Presajanje je potrebno le pri vzgoji hibiskusa v posodi, saj lahko hibiskus uporabljamo tudi za vzgojo gostejših živih mej. Ko korenina doseže dno ali začne izhajati skozi spodnji del posode, je potrebno rastlino presaditi v večjo posodo. Hibiskus hitro raste in podvoji svojo velikost, zato ga je potrebno v prvih letih rasti presajati vsako leto. Rastlino iz zemlje izvlečemo skupaj s koreninami in jo položimo na novo in zrahljano zemljo v večjo posodo. Korenina mora biti v celoti prekrita z zemljo, substrat pa zalit.
Pomlajevanje
Hibiskusu čez čas spodnje najstarejše veje olesenijo in lahko sčasoma požene manj cvetov. Rastlino pomladimo tako, da ji obrežemo najstarejše veje in krošnjo, da dobi dovolj svetlobe in zraka. Grm je dobro pomladiti vsaka 3 - 4 leta.
Redčenje
Redčenje izvajamo, če smo hibiskus posadili kot živo mejo ali če je v posodi posajenih več sadik. Nasad je potrebno redčiti in odstraniti vse rastline s koreninami, ki so druga od druge oddaljene manj kot 1 m, če pride do prepletanja vej ali odmiranja rastline zaradi prevelike bližine druge rastline. Nadaljnje presajanje je možno, če odstranimo celo rastlino skupaj s koreninami.
Obrezovanje
Rastlino obrezujemo, da odstranimo obolele ali suhe veje in da oblikujemo grm v želeno obliko. Hibiskus je najbolje obrezati konec zime, kar pomeni februarja ali v začetku marca. Ker obrezovanje dobro prenaša, lahko hibiskus preprosto oblikujemo po želji. Najpogosteje porežemo najvišje in olesenele veje na enako višino, da novi poganjki zapolnijo prostor in mu dajo košato obliko. Bolne ali poškodovane veje lahko porežemo med sezono, ne pa tudi med cvetenjem.
Zaščita pred vetrom
Hibiskus je na splošno odporna rastlina, ki lahko prenese močne sunke vetra, če pa je rastlina še v fazi rasti in ni dovolj močna ali če so veje hibiskusa tanke in krhke, ga bo morda potrebno zaščititi pred močnimi vetrovi. Rastlino postavimo v zaščiten prostor, na primer pred zid ali ograjo, ali pa v posodo, ki jo lahko v primeru močnega vetra prestavimo na zaščiteno mesto. Rastlino lahko tudi podpremo.
Zaščita čez zimo
Hibiskus je rastlina, ki običajno raste v toplejšem podnebju, zato lahko nizke temperature, ki so pogoste na našem področju, na hibiskusu povzročijo škodo. Če hibiskus raste na vrtu in ga ni mogoče prestaviti v toplejše prostore ali rastlinjak, ga je potrebno ustrezno zaščititi.
To lahko storite tako, da korenine prekrijete s plastjo zastirke ali z drugim pokrivalom, da preprečite poškodbe korenin. Ta plast tudi pomaga ohranjati vlažnost tal. Debelina zastirke mora biti vsaj 15 cm.
Ustrezno zaščito lahko zagotovijo tudi dobro nameščene zaščitne mreže. Prav tako je potrebno zagotoviti, da dobi rastlina dovolj svetlobe in zraka, s čimer preprečimo gnitje listov.
Bolezni
Čeprav je vzgoja hibiskusa enostavna in ne zahteva veliko vzdrževanja, ni imun na nekatere bolezni. Da bi jih preprečili, v nadaljevanju svetujemo, kako ga pravilno negovati in kaj storiti, če se bolezni vseeno pojavijo.
Myrothecium Roridum
To bolezen povzroča glivica, ki se zlahka prenese z okužene rastline ali z uporabo okužene zemlje in orodja. Je zelo agresivna vrsta, ki napade celo rastlino, suši poganjke in povzroča odpadanje listov. Pomembno je, da za sajenje uporabimo svežo zemljo in poskrbimo za higieno rastline, preventivno pa lahko uporabimo tudi fungicide.
Črne pege
Črne pege so pogosta bolezen hibiskusa in so znak rasti v prevlažnih pogojih. Največkrat se pojavijo kot komaj opazne pege, ki se sčasoma razširijo in povzročijo odpadanje obolelih listov. Rastline ne smemo preveč zalivati in mora imeti vedno dober pretok vode.
Siva plesen
Siva plesen je pogosta bolezen, ki napada različne rastline in se zlahka preseli tudi na hibiskus. Najbolj prizadene popke hibiskusa, ki sčasoma porjavijo in odpadejo. Plesen se zlahka širi, zato je potrebno okuženo rastlino takoj odstraniti. Očiten znak okužbe je tudi siva prevleka na listih. Proti plesni lahko učinkovito uporabimo fungicide.
Gnitje korenin
Gnitje korenin povzroči prevelika količina vode, ki se dlje časa zadržuje v bližini korenin rastline. Za bolezen je značilno odpadanje listov in venenje rastline. Ko rastlino odstranimo skupaj s koreninami, ima značilen smrad. Rastlino zalivamo šele, ko je zemlja suha in omejimo možnost zadrževanja vode.
Škodljivci
Glede na to, da hibiskus najpogosteje raste na prostem, ga napadejo številni škodljivci. V nadaljevanju navajamo nekatere od njih in načine, kako se proti njim boriti.
Rastlinske uši
Rastlinske uši so najpogostejši škodljivec, ki napada hibiskus, z njega pa se zlahka razširijo tudi na druge rastline. To so drobne črne žuželke, ki se zadržujejo na popkih ali pod cvetom. Razmnožujejo se zelo enostavno in so vidne kot črni skupki, ko se jih veliko zbere na enem mestu. Prehranjujejo se z mladimi listi in sokovi, zato lahko povzročijo zvijanje listov. Enostavno se jih iznebimo z brizganjem insekticidov.
Rastlinjakov ščitkar
Rastlinjakov ščitkar (lat. Trialeurodus vaporariorum) je škodljivec, ki je prisoten na številnih rastlinah, zato se zlahka naseli tudi na hibiskusu. Razmnožuje se v vlažnih in toplih razmerah in pušča ličinke, ki se prehranjujejo s sokovi, kar povzroči propadanje listov. S sesanjem ustvarjajo tudi medeno roso, ki privablja številne škodljive glivice. Iznebite se jih lahko z uporabo insekticidov, učinkovito pa je tudi, če okuženo območje naselite z ličinkami osic, ki se prehranjujejo z njimi.
Pajkova pršica
Pajkova pršica (lat. Tetranychus urticae) je pogost škodljivec, ki se prehranjuje z rastlinskimi sokovi in se razmnožuje na listih hibiskusa. Naseljuje mlade liste, kjer lažje pride do hrane, v notranjosti rastline pa plete mreže in se razvijajo ličinke. Pršice opazimo zaradi pojava drobnih svilnatih kopren, iznebimo pa se jih z insekticidi, ki naj prodrejo v globoko krošnjo.
Uporaba
Čeprav pri nas hibiskus vzgajamo predvsem za hortikulturne potrebe, je zelo koristna in zdrava rastlina.
Nabiranje
Hibiskus nabiramo glede na vrsto in namen uporabe. Mlade liste in popke, ki jih naberemo spomladi, lahko skuhamo in postrežemo kot špinačo. Za čaj ali začimbo se najpogosteje uporabljajo posušeni cvetovi, ki jih naberemo, ko dosežejo temno vijolično barvo oz. pred nastankom plodov. Hibiskus najpogosteje nabiramo v avgustu, pri nekaterih vrstah pa lahko tudi v celotnem obdobju cvetenja.
Cvet hibiskusa se najpogosteje posušimo, zato ga po nabiranju pustimo še vsaj teden dni na soncu, da se dobro posuši. Najbolje ga je sušiti naravno in počasi, saj tako ne bo izgubil barve. Po sušenju se cvet skrči za vsaj 3-krat glede na prvotno velikost.
Skladiščenje
Posušene cvetove shranimo v steklene ali papirnate posode. Če jih uporabljamo za čaj, jih je najbolje hraniti v papirnati vrečki in hitro porabiti. Nenehno odpiranje ali predolgo skladiščenje lahko poveča vlažnost in povzroči gnitje cvetov.
Kulinarika
Cvetove in liste hibiskusa uporabljamo za pripravo različnih jedi, kar je odvisno od vrste hibiskusa. Poleg priprave zdravilnega čaja iz posušenih cvetov, čaj ponekod po svetu sladkajo s sokom citrusov in pijejo hladnega, saj je odlična poletna osvežitev.
Kuhane mlade liste uporabljajo kot solato ali prilogo, ponekod v Mehiki pa cvet posladkajo in jedo kot sladkarijo. Posušen hibiskus pogosto dodajajo koktajlom, zato je priljubljen v gin toniku, kar mu daje lepo vijolično barvo.
Cvetove lahko skuhamo z vodo in sladkorjem in naredimo sladek sirup, s katerim lahko prelijemo puding ali pecivo. Poleg tega ga lahko dodajamo kot posušeno začimbo različnim jedem, največkrat solatam in kariju.
Medicina
Hibiskusov čaj pijemo kot ljudsko zdravilo pri številnih boleznih, predvsem zato, ker vsebuje veliko železa, znižuje krvni tlak in holesterol. Vsebuje veliko vitamina C, zato se uporablja tudi za krepitev imunosti. Deluje tudi kot diuretik, uporablja pa se za čiščenje škodljivih snovi iz jeter in ledvic.
Redno uživanje priporočajo ženskam, ki imajo težave s pogostimi vnetji mehurja. Nosečnice in doječe matere pa naj hibiskusa ne uživajo brez posveta z zdravnikom.
Hibiskusov čaj pripravimo iz posušenih cvetov, ki jih prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati 3 - 5 minut, nato popijemo, znan pa je po svoji živo rdeči barvi in kislem okusu. Hibiskusovega čaja ni priporočljivo piti zvečer, ker povečuje budnost.
Zanimivosti
Hibiskus izvira iz Azije, njegove zdravilne lastnosti pa najbolj poznajo prebivalci Kitajske, Japonske in Kambodže. Najpogosteje so ga uživali kot hladen čaj, s kolonizacijo pa je postal priljubljen v Egiptu, kjer je bil priljubljena pijača faraonov.
Skozi zgodovino so ga uporabljali tudi v kozmetiki in verjeli so, da pomlajuje kožo obraza. Hibiskus je prišel v Evropo šele v 16. stoletju in znanstveniki so ga poimenovali sirska vrtnica, ker so mislili, da prihaja iz Sirije. Danes so največji pridelovalci hibiskusa Sudan, Kitajska, Mehika in Egipt, zato je hibiskus v teh državah del kulture in gastronomije.
S hibiskusom je pri različnih kulturah povezane veliko simbolike. Ko nekomu podarimo hibiskus, mu sporočamo, naj izkoristi vsako priložnost in dan v celoti, oziroma naj uživa življenje, kar je povezano s kratkotrajnostjo hibiskusovega cveta. Hibiskus je simbol Havajev, zato je na njihovi zastavi, podarijo pa ga tudi gostom v znak dobrodošlice. Kitajci ga povezujejo z bogastvom in slavo, v Maleziji je nacionalni simbol, medtem ko ga v Južni Koreji povezujejo z nesmrtnostjo.
Poleg simbolike je hibiskus v drugih kulturah pomemben tudi zaradi gospodarskih razlogov. V te namene se najbolj uporablja vrsta Kenaf, iz katere izdelujejo papir.
Foto: Franz W. / Pixabay
Dodaj odgovor