Sladki krompir (lat. Ipomoea batatas) je gomoljasta trajnica, ki sodi v družino slakovk (Convolvulaceae) kot dihondra, po poreklu pa je iz tropskih in subtropskih področij Srednje in Južne Amerike.
Čeprav se uporablja že več kot 5.000 let, je ta rastlina novost v Sloveniji. Najpogosteje zastopane vrste imajo oranžno lupino in meso, rdeče vijolično barvo lupine in belo meso ter belo lupino in meso.
Najpogosteje se goji s presajanjem v zemljo, ki je jeseni pripravljena z oranjem na globini 30 cm in gnojenjem. Goji se s kolobarjenjem, presajene sadike pa je potrebno zalivati vsakih 3 - 4 dni, dokler se ne ukoreninijo.
Čeprav se za batato uporablja naziv "sladki krompir", ni krompir, ampak sodi v družino slakovk (Convolvuaceae) in ne v družino razhudnikovk (Slolanacae), kamor uvrščamo krompir. Na korenih rastejo mladi listi in nastanejo zadebelitve, ki so podobne gomoljem ter po obliki spominjajo na krompir.
Vrste
Obstaja veliko sort batate (okoli 5.000), najpogostejše pa so Beauregards, Jewel, Garnet, Hannah, Okinawa in Satsuma-Imo.
Beauregards
Beauregards je najpogostejša vrsta batate v Severni Ameriki, za katero je značilna oranžna notranjost in vijolično rdeča lupina. Notranjost je po kuhanju rezkega in sočnega okusa in je zato primerna za pripravo pireja ali uporabo v desertih in peki.
Jewel
Jewel sorta batate ima svetlo oranžno lupino in je manj sladka od sorte Beauregards, vendar se vseeno lahko pripravlja po enakih receptih. Ta sorta je zelo sočna in primerna tako za kuhanje kot za peko. Notranjost je oranžne barve.
Garnet
Garnet sorta je znana po temno oranžni lupini in svetlo oranžni notranjosti. Je bolj sočna od sort Beauregards in Jewel. Ne le, da je ta sorta sladka in bogata z okusom, ohrani tudi lepo oranžno barvo po kuhanju.
Hannah
Za Hannah sorto batate je značilna bela lupina. Ta sorta je čvrsta in kremasta, zato jo je možno pražiti, peči v kosih ali pripraviti pire. Zaradi svoje gostote pa ni primerna za uporabo v receptih, ki so predvideni za oranžne sorte.
Okinawa
Okinawa sorta batate japonskega imena ima vijolično notranjost. Izstopa s svojo barvo, zmernim okusom in čvrsto teksturo. Vijolično barvo batati daje pigment antocian, ki preprečuje škodljivo delovanje UV žarkov in deluje antibakterijsko.
Satsuma-Imo
Ta sorta batate ima temno vijolično kožo in bledo rumeno notranjost, ki pri kuhanju potemni. Kuha se dlje od ostalih sort, zanjo je značilen bogat in kremast okus.
Gojenje
Batata ne potrebuje veliko skrbi glede na to, da uspeva ob majhni količini vode in na skoraj vsakem tipu tal. Nekateri pravijo, da batata potrebuje minimalno skrb, ima pa velik donos.
Tla
Najboljša tla za sajenje batate so ilovnato-peščena, kakršne najdemo v ilovnatih in malo skeletnih tleh v primorskem področju Slovenije. Glede kislosti so najboljša nevtralna do rahlo kisla tla s pH okoli 6. Humusna komponenta tal naj bo slabše izražena, tla pa odcejena.
Batato lahko sadimo tudi na malo skeletnih tleh, ki se nahajajo na Primorskem. Tla je potrebno pripraviti za oblikovanje gredic in postavitev zastirke, ker naj batate ne bi sadili v golo zemljo, ampak v črno zastirko, ki omogoča zadrževanje toplote in preprečuje rast plevela.
Podnebje
Pomembno je, da temperatura tal, v katere sadimo batato, ni nižja od 10°C, ker batata ne prenaša nizkih temperatur in mraza. Optimalna temperatura za gojenje batate je okoli 25°C. Batata ima rada neposredno izpostavljenost soncu ali delni hlad. Čim višja je temperatura, hitreje bo batata rasla.
Čas sajenja
V kontinentalnem delu Slovenije sadimo batato sredi maja, na Primorskem pa v sredini aprila pod pogojem, da je temperatura tal nad 10°C. Običajno se sadi mesec dni po zadnjem spomladanskem mrazu.
Kolobarjenje
Pšenica, ječmen in rž so prednostne predkulture sladkega krompirja. Koruze kot predkulturo ne priporočamo zaradi pozne faze obravnavanja s herbicidi, ki se potem nimajo časa popolnoma razgraditi. Gre za sredstva, ki vsebujejo visok odstotek atrazina, ki zaradi zadrževanja v tleh povzroča sušenje sadik sladkega krompirja.
Poleg sladkega krompirja je dobro posaditi tudi bob, repo, krompir ter dišavnice origano, timijan, koper, drobnjak, borago in vrtni šetraj. Materina dušica je rastlina, ki privablja koristne muhe, ki jedo uničujoče listne uši, zato se odlično poda k sladkemu krompirju in vsem vrstam vinske trte.
Sladki krompir se dobro ujame z rastlinami, ki zahtevajo enako klimo in tla, kot so: zelje, grah, koruza (samo s sladkim krompirjem, ne kot predkultura), čebula, korenje, paprika, bučke in zelena solata. Dobro se razume tudi z rastlinami, ki imajo podobne potrebe po vodi in hranilih, kot so trpotec, fižol in koprive.
Špinača deluje kot učinkovita pokrivna rastlina, zato je ena najboljših rastlin za sajenje poleg sladkega krompirja, medtem ko česen s svojo močno aromo odganja škodljivce. Hren je korenovka, ki odganja večino škodljivcev, ki napadajo sladki krompir, redkvice, repa, pastinak in rdeča pesa pa odganjajo mušice.
Faza mirovanja
Glede na to, da krompir potrebuje 4 - 8 tednov počitka po spravilu pred drugim kaljenjem, potrebuje sladki krompir enake pogoje, ko vstopi v fazo mirovanja. Če je načrtovano izkopavanje zgodnjega pridelka in takojšnjo presajanje dela krompirja za poznejši pridelek, nastopi faza mirovanja po drugi saditvi. Če pa ga gojimo kot trajnico, je treba v istem obdobju med spravilom in novim kaljenjem opraviti fazo mirovanja pozimi.
Sajenje
Batata se v Sloveniji goji kot enoletna kultura (čeprav se v tropskih podnebjih goji kot trajnica). Zahteva malo vode, najbolj ji ustrezajo peščena tla. Gojimo jo lahko v celinskem in primorskem delu Slovenije. Pri gojenju je pomembno jeseni preorati zemljo do globine 40 cm.
Čeprav batata uspeva na različnih tleh, ima najraje peščena tla s pH okoli 6. Ima razvejan in globok koreninski sistem (0,75 - 0,90 m), ki ji zagotavlja absorpcijo vode iz globljih slojev zemlje kot ostala zelenjava ter ji tako omogoča, da zavzame čim boljšo prostornino v tleh.
Sejanje
Seme batate se najpogosteje poseje konec januarja ali v začetku februarja. Dan pred tem je potrebno seme pustiti v topli vodi in ga dezinficirati ter nato posušiti. Seje se v vlažno zemljo - najbolje tako, ki je bogata s peskom in humusom- na globini 1,5 - 2 cm. Posejano seme je potrebno imeti na toplem (18 - 20°C) in ga prekriti s filmom ali steklom.
Seme pa je možno pustiti tudi v malo vode ter mu zagotoviti dovolj svetlobe in vlage. Ko seme vzklije, presadimo batato v lonček, ko pa zraste okoli 10 cm, jo presadimo na vrt.
Sajenje sadik
Gojenje batate je relativno enostavno glede na to, da se goji iz sadik in ne semena. Pri sajenju ukoreninjenih sadik je najpomembnejše, da so zdrave in dovolj velike. Najustreznejša je sadika dolžine 10 cm z 8 ali več zdravimi listi. Sadike je potrebno zalivati dvakrat dnevno, samo ukoreninjenje pa traja okoli 15 dni.
Sadike je potrebno saditi v razmiku 20 - 40 cm v vrsti ter 120 cm med vrstami, ker ima batata rada veliko prostora. Sadijo se na globini 15 cm. Na ta način na hektar posadimo 20.000 do 27.000 rastlin.
Na dvignjenih gredicah se batato sadi ob uporabi zastirke iz PE folije.
Gojenje na vrtu
Da bi zagotovili zdrav razvoj rastline, lahko batato posadimo v povišane vrste, visoke okoli 20 cm, kar pomaga pri segrevanju tal in dobri drenaži. Če se batato goji v hladnejšem podnebju, se lahko na zemljo položi črno plastiko, da bi se jo lažje segrelo, na Primorskem pa je potrebno uporabljati bel PE film.
Gojenje v rastlinjaku
Rastlinjaki omogočajo gojenje sadik iz korena batate v pogojih visoke temperature (okoli 28°C) in visoke zračne vlage (okoli 90%). Začnemo z izbiranjem zdravih korenov, ki jih položimo v lesene ali plastične zaboje, do polovice napolnjene s substratom ali peskom (imata dobro razmerje voda zrak ter visoko vsebnost hranljivih snovi).
Poganjki začnejo poganjati iz spečih brstov po 2 - 3 tednih, ko pa dosežejo dolžino 7 - 10 cm, jih je potrebno porezati z dezinficiranimi škarjami ali skalpelom. Nato jih potopimo v stiroporne posode, da se ukoreninijo, pri čemer pa jih 3 mesece vsak drugi dan obrezujemo.
Sadike je potrebno zalivati dvakrat dnevno, samo ukoreninjenje pa traja okoli 15 dni. Sadike so pripravljene za sajenje na prostem, ko so zdrave in dobro ukoreninjene, najpogosteje pa to naredimo 3 - 4 tedne po zadnjem mrazu.
Gojenje v posodah
Pri gojenju batate v posodah se je potrebno izogibati kovinski in plastični posodi. Uporabljamo lahko lesene sode in glinene posode. Rastlini je potrebno zagotoviti dovolj prostora za optimalno rast. Prav tako je pomembno, da ima posoda 4 ali več luknjic zaradi drenaže. Sadike batate sadimo na globini 15 cm z razmikom 30 cm.
Vzdrževanje nasada
Kadar je batata posajena na odprtem, jo je pomembno zaščititi pred boleznimi in škodljivci. Listi naj bi vsebovali 86%, steblo 88,4%, koren pa 70,6% vode, da se zagotovi dobra kalitev.
Nega
Vzdrževanje in nega rastline sta pomembna zaradi zaščite rastline pred boleznimi in škodljivci in zaradi česar tudi bolje obrodi.
Zalivanje
Po sajenju je potrebno vsake 3-4 dni rastline zalivati, da bi jim zagotovili zadostno količino vode za dobro ukoreninjenje. Po tem se rastlino namaka samo v primeru suše, ker batata ne prenaša prevelike količine vode v območju korena. Za rast batate je najboljša količina padavin 750 do 1000 mm letno. Batato je potrebno zalivati enkrat tedensko. Pomembno pa je, da je ne zalivamo 3 do 4 tedne pred pobiranjem pridelka.
Gnojenje
Batato je potrebno gnojiti z mineralnim gnojilom spomladi, in sicer s 50 kg dušika, 100 kg fosforja in 150 kg kalija na hektar. Za razliko od ostale zelenjave nima velike potrebe po gnojenju. Prav tako je pred sajenjem možno dodati kompost v zemljo, ki je predvidena za sajenje. Prisotnost dušika ne bi smela presegati 15 %. Seveda je gnojenje vedno odvisno od predhodne sorte in rezultatov kemijske analize površine.
Razmnoževanje
Batato je možno razmnoževati z uporabo semen, pa tudi z uporabo poganjkov iz korena. Z zrele rastline vzamemo potaknjence dolžine okoli 20 cm, ki jih nato potisnemo v zemljo. Na našem področju se za gojenje najpogosteje uporabljajo speči brsti na korenu. Gojenje z uporabo semen je redkejše, ker jih je težko vzgojiti v večji količini in se zato uporablja zaradi selekcije slabše kalitve semen.
Presajanje
Presajanje sladkega krompirja je priporočljivo v fazi, ko so kalčki visoki približno 15-20 cm, to je približno 4 - 6 tednov po sajenju. Pri presajanju je treba sladki krompir previdno odstraniti iz zemlje, da ne poškodujemo korenin, nato pa ga položiti v novo sadilno jamo.
To lahko izboljša njegovo produktivnost, saj mu omogoči rast v novih, svežih tleh z več hranilnimi snovmi, vendar pa je pri presajanju potrebna previdnost, saj lahko čezmerna travmatična poškodba korenin vpliva na sposobnost rastline, da si opomore in nadaljuje z rastjo.
Pomlajevanje
Sladki krompir lahko pomladimo tako, da odstranimo poganjke, ki jih nato uporabimo za sajenje novih rastlin. Za uspešno pomlajevanje je pomembno, da so poganjki zdravi in nepoškodovani.
Redčenje
Sladkega krompirja ni potrebno redčiti, Vendar to lahko storimo v primeru, če želimo pridobiti večje in kvalitetnejše plodove. Redčenje običajno izvedemo tako, da pustimo na vsaki sadiki samo en najmočnejši in najbolj zdrav plod, druge pa odstranimo, tako da vsak preostali plod dobi dovolj hranil in svetlobe za rast in razvoj.
Rezanje
Nekaj dni pred pobiranjem je priporočeno porezati nadzemni del batate, da bi zagotovili boljši razvoj korena.
Priprava na naslednjo sezono
Razvoj plevela in izgubo vlage preprečimo z oranjem tal na globini 15 cm. Biti mora kvalitetno, da bi se v prihodnosti zagotovila hitrejša kalitev rastlin in razvoj korenov. Del tal je potrebno izolirati na globini 40 cm in ga dodatno zrahljati še 20 - 25 cm.
Bolezni
Vsako leto je področje sajenja pomembno rotirati (kolobariti), da bi zmanjšali število bolezni, ki napadajo batato. Za zaščito pred boleznimi se najpogosteje uporabljajo fungicidi s preventivnim delovanjem. Najpogostejši povzročitelji bolezni so fuzarijska uvelost, oglena ali suha gniloba, črna gniloba in siva plesen.
Fuzarijska uvelost batate
Bolezen povzroča gliva, ki v najtoplejšem delu dneva povzroči uvelost rastline, kar se čez noč popravi. Sčasoma rastline ostajajo uvele vse dlje časa. Simptom so rumeni listi, zaradi katerih lahko rastlina tudi v celoti odmre. Lahko pride do lomljenja stebla, okuženi gomolji lahko zgnijejo in jih je težko ohraniti. Sadik ne bi smeli pripravljati iz okuženih gomoljev, ker se bo bolezen ponovno pojavila. Zaščitni ukrepi pred to boleznijo so uporaba zdravih sadik, pravilno kolobarjenje ter agrotehnični ukrepi, ki rastlini zagotavljajo boljšo rast in razvoj.
Oglena ali suha gniloba
Bolezen povzroča parazitna in polifagna gliva, ki je za batato najbolj značilna v času skladiščenja gomoljev. Okužba pride iz tal, simptomi pa se lahko opazijo na steblih v višini tal ali pri poškodovanih uskladiščenih gomoljih.
Ob tem lahko notranjost gomolja poči ali pa postanejo gomolji mumificirani. Okužba nastane v času visokih temperatur na ne presuhih tleh. Optimalna temperatura za navedeno okužbo je 30°C.
Črna gniloba
Črna gniloba je bolezen, ki zmanjšuje kvaliteto in kakovost batat. Ta gliva najpogosteje povzroči škodo v proizvodnji sadik, na polju in med skladiščenjem gomoljev. Okuženi gomolji oz. sadike so barviti, pri čemer jih del propade, del pa preživi tako, da razvija okužene gomolje, ki propadejo med skladiščenjem. V primeru večjega napada te glivice lahko odmre cela rastlina. V skladišču se na gomoljih pojavijo pege, ki so sprva majhne, nato pa postanejo črne ali zelene barve.
Siva plesen
To bolezen povzroča parazitna gliva, ki napada različne kulture. Sivo rjava barva gomolja kaže na okuženost rastline, ki začenja gniti. Ob tem, če je temperatura 2 tedna nizka, lahko propadejo tudi gomolji. Za okužene liste in stebla je značilen pojav goste, sive, pajčevinaste prevleke.
Batata mora biti v suhem in prezračenem prostoru, da bi se izognili prenosu na zdrave gomolje.
Škodljivci
Za zaščito pred raznimi škodljivci, kot so ščitasti molj, listne uši in tripsi, se v prostoru, kjer gojimo batato, postavijo lepljive rumene plošče.
Najhujši škodljivci so tisti, ki živijo pod zemljo, ker ne opazimo, da so poškodovali rastlino, dokler ne začnemo pobirati pridelka. Najznačilnejši škodljivci so strune (ličinke hroščev pokalic), ličinke majskega hrošča, bramor, slakov veščec, gliste.
Kadar odlašamo s pobiranjem batate, lahko težave povzročijo tudi polži, voluharji in poljske miši.
Strune
Strune napadajo popolnoma razvit koren batate z vrtanjem hodnikov in ob tem obstaja velika verjetnost, da preluknjajo cel gomolj.
Ličinke majskega hrošča (ogrci)
Ličinke majskega hrošča so rumene barve, dolžine 27 mm, telo je trdo in ozko. Odrasel hrošč je rjave barve in velik 25 mm. Ličinke se imenujejo ogrci, ker so zvite na tleh, imajo rjavo glavo in 3 pare nog.
Bramor
Bramor je odrasla oblika žuželke rumeno rjave barve, ki ima značilne noge za kopanje. Dolgi so lahko do 5 cm, ličinka je zelo podobna odrasli obliki. Za zatiranje je nujna redna kontrola njihove številčnosti v tleh. Pomembna je preventiva z uporabo insekticida. Na korenu naredijo površinsko škodo tako, da poskušajo čim globje odgrizniti površino.
Slakov veščec
Ta gosenica žive barve je pripravljena uničiti cel nadzemni del rastline, pri čemer so poškodbe vidne na robovih lista, ki imajo nepravilne luknje. Samica odlaga ovalna jajčeca premera 1 mm na zadnji strani lista. Gosenica je velika 10 cm in ima na zadku rog. Škodo lahko povzroči tudi v korenu rastline.
Gliste
Škodo povzročajo z luknjanjem in prehranjevanjem v korenu batate. Koren se tako lažje lomi in se lahko deformira. Simptomi, ki kažejo na gliste so zmanjšana rast nadzemnega dela rastline, uvelost in orumenitev listov ter okrepljeno cvetenje. Preventivni ukrepi so uporaba nematocidov, kolobarjenje na 3-4 leta in odstranjevanje plevela na površini.
Uporaba
Batata ima široko uporabo v kulinariki in medicini. Že v daljni preteklosti je bila znana kot zdravilno in zdravo živilo.
Pobiranje
Batato se pobira, ko je koren težji od 150 g, oziroma 100 do 130 dni po sajenju. Najpogosteje se pobira v razdobju od avgusta do oktobra, ker se želimo izogniti stiku z mrazom.
Če se želimo prepričati, ali je batata zrela, nam lahko pri tem pomaga beli sok, ki začne teči, ko prerežemo vrežo (plazeče steblo). Liste lahko oberemo tudi večkrat letno, ena rastlina pa da okoli 3 kg gomoljev ter lahko prispeva 20 do 50 t/ha.
Pobiranje je težko, ker se na manjših površinah pobira ročno, na večjih površinah pa se pobira s predelanimi kombajni za krompir. Pri pobiranju je potrebno paziti, da se ne poškoduje koren.
Prav tako batate ni potrebno zalivati teden pred pobiranjem, da se tako posuši in pride iz zemlje čistejša. Če je posajena v bolj vlažnem podnebju, je priporočljivo, da se jo pobere prej iz zemlje, da ne pride do pojava bolezni.
Sušenje
Sladki krompir sušimo tako, da ga najprej očistimo zemlje in operemo pod tekočo vodo, nato pa posušimo na zračnem mestu, na soncu ali v dehidratorju. Postopek sušenja lahko traja tudi nekaj dni, odvisno od vremenskih razmer, velikosti sladkega krompirja in načina sušenja.
Ko je sladki krompir popolnoma suh, se lupina zlahka loči od mesa in ga lahko brez težav uporabimo za različne namene, kot je kuhanje ali mletje v moko, obenem pa lahko sladkemu krompirju na tak način podaljšamo rok trajanja za daljše skladiščenje in kasnejšo uporabo.
Skladiščenje
Takoj po pobiranju, se koreni batate razvrstijo po razredih in pripravijo za skladiščenje ter prodajo. Pred samim skladiščenjem je potrebno odstraniti poškodovane korene od zdravih. Priporočljivo jih je hraniti v leseni ali kartonski škatli, v kateri ne sme biti hladneje od 10°C in v kateri se lahko skladiščijo 6 - 7 mesecev.
Batate se ne sme hraniti v hladilniku, ker se strdi, spremeni okus in se hitreje pokvari. Na uskladiščeni batati se ne sme uporabljati nobenih kemičnih sredstev.
Ozimnica
Batatin čips lahko pripravite v pečici ali sušilniku sadja. Za pripravo boste porabili okoli 40 - 50 minut, vendar boste potem lahko prepričani, da uživate živilo, ki nima aditivov in preveč maščob.
Domači batatin čips
Čips pripravite v pečici. Potrebujete pekač, batato in malo olja ter začimb. Če imate radi več začimb, lahko k navedenim količinam dodate še malo žlico rožmarina, česna, čilija, paprike,… Navedena količina zadošča za 300 g čipsa, ker med termično obdelavo batata izgubi del vode.
Sestavine
- 500 g svežih gomoljev batate
- 5 žlic olivnega ali sončničnega olja
- sol in poper po želji
Priprava
- Sveži gomolj batate olupite in narežite ali naribajte na tanke ploščice, ki naj bodo približno iste debeline.
- Na pekač položite papir za peko in nanj položite ploščice batate eno poleg druge. S čopičem jih premažite z oljem ter po želi začinite s soljo in poprom.
- Pečico segrejte na 180°C. Pekač vstavite v pečico in temperaturo zmanjšajte na 160°C. Ploščice pecite 30 - 40 minut ter preverjajte, da se batata ne zažge.
- Po predvidenem času vzemite čips iz pečice in ga pustite, da se ohladi.
- Ko se je čips ohladil, ga spravite v posodo ali vrečko ali pa ga lahko takoj pojeste.
Kulinarika
Batata se lahko uporablja kot priloga ali kot samostojna jed. Ni je potrebno soliti, ker ima sama po sebi bogat okus. Koren je užiten tudi surov, mladi listi in poganjki pa se lahko pripravijo podobno kot špinača.
Batata ni le bogata z barvami, ampak tudi z aromatičnim okusom in je zato mogoča uporaba v sladkih in slanih jedeh. Priporoča se uživanje batate z lupino, ker vsebuje koristna prehranska vlakna. Kuhan gomolj batate po okusu spominja na kuhan kostanj.
Batata bo bolje obdržala barvo, če jo kuhamo skupaj z rezino limone. Običajno se kuha okoli 10 minut. Batato lahko pražimo v ponvi, pečemo v pečici, lahko naredimo pire ali surovo naribamo za solato.
Medicina
Znana je uporaba batate v farmacevtski industriji za izdelavo dietetičnih izdelkov. Zaradi nizkega glikemičnega indeksa je batata primerna za prehrano diabetikov.
Batata je bogata z vitaminoma C in A, kalcijem in fito hranili. Oranžna batata je še posebej bogata z betakarotenom. Batata vsebuje tudi dragocene beljakovine in je odličen vir železa.
Zanimivosti
Sladki krompir se je pojavil v Srednji ali Centralni Ameriki pred 5.000 leti. Prvi Evropejec, ki je poskusil batato, je bil Krištof Kolumb leta 1492 in jo je tudi prinesel v Evropo. Iz Španije se je batata razširila v druge tople dele Evrope.
Na Kitajskem se je rastlina pojavila v poznem 16. stoletju, v preostali Aziji (ter v Afriki in Južni Ameriki) tekom 17. in 18. stoletja.
Najtežja batata na svetu je tehtala 37 kg in so jo vzgojili v Španiji. Mednarodni Center krompirja v Peruju poseduje več kot 6.500 vrst batate.
George Washington je, preden se je začel ukvarjati s politiko, gojil batato.
Foto: Éva Tóth / Pixabay
Dodaj odgovor