Konoplja (lat. Cannabis) je ime rodu rastlin, v katerem je edina vrsta indijska konoplja (lat. Cannabis sativa). Je enoletna zelnata rastlina, ki spada v družino konopljevk (Cannabaceae). Njen najbližji sorodnik je hmelj.
V višino zraste od 0,5 do 8 m, za rast potrebuje veliko sonca. Konoplja bo cvetela le, če bo izpostavljena najmanj 12 uram sonca in enaki količini teme. Konoplja je rastlina, ki ima najraje temperature med 20 - 30°C. Ko je rastlina v obdobju cvetenja (tj. 6 - 8 tednov po setvi), bi bilo idealno, da je temperatura nekoliko nižja. Razlika med dnevno in nočno temperaturo naj bo 8°C.
Ne glede na to, ali konopljo gojimo v posodi ali na prostem, ji najbolj ustrezajo ilovnata tla, s pH vrednostjo 5 - 7. Tla okoli konoplje je potrebno zastreti, najpomembnejši elementi, ki jih morajo vsebovati gnojila, pa so dušik, kalij in fosfat. Pri vzdrževanju rastline je potrebna previdnost, saj ji je potrebno zagotoviti vlažnost med 40 - 50%, vlažnost nad 50% pa lahko povzroči pojav plesni in glivic. Konoplja začne cveteti jeseni, kar običajno traja 8 - 11 tednov, odvisno od vrste.
Rastlina potrebuje redno zalivanje z neklorirano ali filtrirano vodo, kroženje zraka pa je ključnega pomena za napredek in zdravo rast rastline. Rastlina ima tri faze cvetenja. Prva faza traja 1 - 3 tedne in med njo rastlina zelo hitro raste ter oblikuje prostor za brste. Druga faza traja 4 - 5 tednov, med njo rastlina preneha rasti in začne pridobivati na teži. V 6. tednu pa preide v fazo zorenja, kjer so popki na otip lepljivi in imajo lahko neprijeten vonj, ki v odvisnosti od vrste lahko spominja na sadje, rože ali začimbe.
Sorodniki
Vrste
Konoplja je rastlina, ki v Evropi običajno zraste do višine 2 m, njene korenine pa so razmeroma globoke in zrastejo v globino do 140 cm. Listi rastline so podobni prstom, cvetovi pa se nahajajo na vrhovih ali stranskih vejah. Cvetove oprašujejo čebele, glavna razlika med moškimi in ženskimi cvetovi pa je v tem, da ženski cvetovi nimajo pecljev. Cannabis sativa je edina vrsta konoplje, ki ima tri podvrste: industrijsko konopljo, indijsko konopljo in ruderalno konopljo.
Industrijska konoplja
Industrijska ali semenska konoplja (lat. Cannabis sativa subsp. sativa) je navadna konoplja, ki jo delimo na evropsko in vzhodnoazijsko konopljo. Gre za vrsto, ki so jo sprva uporabljali v prehrani ljudi in kot krmo za živali, kasneje pa za izdelavo vrvi. Cvetovi te vrste so kratkotrajni in se običajno delijo na moške in ženske cvetove. Semena rastline se uporabljajo za izdelavo olja, ki se pogosto uporablja v kulinariki, za proizvodnjo barv in lakov. Pripravke iz cvetov, listov in smolnate izvlečke zaužijemo s kajenjem, požiranjem ali izhlapevanjem. V tradicionalni medicini so rastlino uporabljali kot halucinogeno, pomirjevalno in protivnetno sredstvo. Rastlina za rast potrebuje najmanj 16 ur sončne svetlobe, cikel cvetenja pa traja od 7 do 15 tednov.
Indijska konoplja
Indijska konoplja (lat. Cannabis sativa subsp. indica) je avtohtona rastlina, ki izvira iz Indije, Pakistana, Afganistana in Turčije, njena uporaba pa je bila zapisana že leta 4.000 pred našim štetjem. Je ena najstarejših rastlin in je zelo prilagodljiva, saj uspeva na različnih območjih, najbolj znana oblika uporabe te vrste pa je za proizvodnjo hašiša. Indijsko konopljo najdemo tudi v goratih predelih Indije, je nizka in grmičasta s temno zelenimi listi. Čeprav ima ta vrsta kratek življenjski cikel, je izjemno odporna, predvsem na temperaturne spremembe. V zaprtih prostorih zraste v višino 100 - 150 cm, na prostem pa doseže višino 180 - 220 cm. Obrežemo jo konec septembra. Gosti popki so poleg višine ena izmed najbolj pomembnih razlik med indijsko in industrijsko konopljo.
Divja ali ruderalna konoplja
Ruderalna ali divja konoplja (lat. Cannabis ruderalis) je vrsta, ki zraste v višino 30 - 80 cm in je dolgo časa veljala za plevel. Pogosto je poimenovana tudi pritlikava konoplja ali bonsaj konoplja. Izvira iz Rusije in Poljske, zaradi nizke vsebnosti THC pa je legalizirana v vseh državah Evrope, Amerike in večjega dela Azije. Življenjska doba te vrste je 10 tednov. V fazo cvetenja preide zelo zgodaj - pri komaj 3-4 tednih starosti in ima sposobnost razvijanja cvetov glede na starost. Običajno raste kot samonikla rastlina na kmetijskih površinah ali ob cestah.
V Sloveniji je za gojenje industrijske konoplje potrebno pridobiti soglasje Ministrstva za kmetijstvo. Gojenje indijske konoplje pa je zakonsko prepovedano!
Gojenje
V Sloveniji je konopljo dovoljeno gojiti le z dovoljenjem Ministrstva za kmetijstvo, prav tako kot mak in tobak.
Konoplja je rastlina, ki za rast na prostem potrebuje 4-8 mesecev, v rastlinjaku pa je čas gojenja krajši in lahko zacveti v nekaj tednih. V Evropi, Aziji, Severni Ameriki, Severni Afriki in severnem delu Južne Amerike lahko konopljo sadimo aprila, spravilo, rezervirano za september, pa lahko pogosto podaljšamo v november. V južnih delih Južne Amerike in Afrike ter v Avstraliji in na Novi Zelandiji sajenje poteka od septembra do novembra, spravilo pa od marca do maja.
Za razliko od drugih vrst rastlin je nenavadno, da vse podvrste konoplje potrebujejo zelo veliko svetlobe, natančneje 16 - 18 ur na dan. Ko so v fazi cvetenja, pa jim je pomembno zagotoviti 12 ur teme in enako število ur svetlobe. Najboljša tla za sajenje so ilovnata, katerih pH naj bo rahlo kisel, z zastiranjem pa izboljšamo kakovost tal, lažje odstranimo plevel, korenino pa bolje izoliramo, tako da ji je pozimi topleje in poleti hladneje.
Tla
Za sajenje konoplje so najboljša ilovnata tla kot mešanica gline, mulja in peska. Čeprav je priporočljivo, da je pH vrednost tal med 5 - 7, je idealna pH vrednost 6. Za znižanje ali zvišanje pH vrednosti se uporabljajo različni dodatki.
Rast rastline je odvisna od sestave tal, zato bo konoplja, posajena v neenakomernih tleh slabše rasla in se slabše razvijala. Izogibati se je potrebno vlažnim tlom, saj lahko zmanjšajo kakovost in omejijo rast korenin, kar povzroči neenakomerno rast sadik. Tla okoli rastlin zastremo s plastjo 5 cm, kar dodatno zaščiti občutljiv koreninski sistem. Za zastiranje lahko uporabimo organske materiale, kot so: posušena zelena trava, veje, suho listje, slama in lesni koščki.
Podnebje
Pri rasti konoplje ima pomembno vlogo temperatura. Konoplja prenese dnevne temperature med 20 - 30°C, za zrele sadike pa je najbolj idealna temperatura med 20 - 25°C. Prenese tudi temperature do -4°C, pri čemer je potrebno paziti na zgornjo plast zemlje, ki se rada hitreje izsuši, (predvsem prvih 5 cm plasti). Rastlino je potrebno pri višjih temperaturah intenzivneje zalivati, saj voda hitreje izhlapeva in rastlina ne bo mogla dobiti ustrezne količine vode, ki jo potrebujejo korenine.
V primeru, da rastlino gojimo v zaprtih prostorih, je potrebna uporaba LED diod namesto starih svetilk za gojenje rastlin. LED diode oddajajo manj toplote, zato bo potreba rastline po vodi manjša. Konopljo je najbolje zalivati zgodaj zjutraj pred močnim soncem, saj se pomanjkanje vode pozna na listih, ki lahko postanejo rumeni, rjavi in suhi, stebla pa se povesijo.
Čas sajenja
Sejanje konoplje ni odvisno od letnega časa, temveč od temperature, zato semena praviloma posejemo, ko je temperatura nad 10°C, seme pa vzklije v 24 - 48 urah in požene iz zemlje v 5 - 10 dneh. Za sajenje rastline obstajata 2 aktivni sezoni, in sicer med marcem in majem v državah, kot so Amerika, Evropa in Azija, medtem ko je druga aktivna sezona med septembrom in novembrom v Avstraliji, na Novi Zelandiji in v Afriki.
Sadike po sajenju vsak dan zalivamo, še posebej, če je temperatura nad 21°C. Priporočena razdalja med sadikami je približno 1 m, zahtevana razdalja med vrstami pa je približno 2 m, vendar pa lahko brez težav sadimo tudi na manjši razdalji, kar bo pripomoglo k zatiranju plevela
Kolobarjenje
Konoplja je enoletna rastlina, ki zahteva veliko svetlobe, zato je ni enostavno kombinirati z drugimi rastlinami. Zaradi razvejanosti in višine, ki jo lahko doseže, je potrebna previdnost pri sajenju z drugimi vrstami. Čeprav ji je za pravilno rast potrebno zagotoviti redno zalivanje, se je priporočljivo izogibati sajenju ob rekah ali potokih. Rastlino posadimo na mesto, kjer ji bo zagotovljen ustrezen pretok zraka, to je blag vetrič, izogibamo se neposrednemu in močnemu vetru.
Rastline, ki se dobro ujemajo s konopljo, so lucerna, kamilica, prava krebuljica, detelja, gabez, koriander, koper, komarček, sivka, ognjič, rožmarin, timijan, materina dušica in rman.
Sajenje teh rastlin poleg konoplje ima različno zaščitno vlogo. Lucerna in gabez izboljšujeta strukturo tal z zagotavljanjem hranilnih snovi in zaščito pred mikrobi, medtem ko na primer rman in detelja v tla vneseta veliko dušika, ki je pomemben za fotosintezo in izgradnjo beljakovin. Rastlini, kot sta sivka in koriander, odganjata škodljivce, tako da prikrijeta vonj po konoplji, medtem ko komarček in koper privabljata opraševalce, kot so metulji in čebele. Rožmarin in žajbelj povečujeta biotsko raznovrstnost in privabljata koristne žuželke.
Faza mirovanja
Glede na to, da je konoplja enoletna rastlina, je faza mirovanja zelo kratka. Sveža semena bodo bolj mirovala kot uskladiščena semena. Faza mirovanja pri konoplji traja povprečno 35 - 42 dni, mirovanje pa prekinemo s hladno stratifikacijo. Najboljši način za prekinitev mirovanja je, da seme za 5 dni izpostavite temperaturi 10°C, nato pa nenadoma običajni temperaturi za gojenje (20 - 30°C).
Sajenje
Čeprav velja za precej zahtevno rastlino, lahko konoplja enako dobro uspeva, če je posajena v zemlji ali v posodi, razlikujejo se le pogoji tal in gnojenja. Potreba po dnevni količini svetlobe je enaka ne glede na to, kje je konoplja posajena. Za uspešno rast ji je potrebno zagotoviti razmeroma visoko zračno vlago, okoli 70%, če pa jo posadimo v rastlinjak ali drug zaprt prostor, pa je potrebno imeti prižgano luč 18 - 24 ur.
Konoplja je občutljiva na veter, ki jo lahko resno poškoduje, saj lahko povzroči zlom stebla ali ožig rastlinskega tkiva. Veter lahko povzroči nenadno izgubo vode, kar dodatno uniči rastlino. Če pride do zloma rastlinskega tkiva, uporabimo lepilni trak oz. v primeru manjših poškodb žico, s katero jo pritrdimo na nosilni steber. Konopljo posadimo v predhodno izkopano sadilno jamo, v katero nanesemo organski kompost in humus, nato pa rastlino zastremo, da preprečimo izsušitev tal, v katerih se nahaja koreninski sistem rastline.
Sejanje
Konopljo je preprosto razmnožiti s semeni. Seme posejemo na globino 0,5 cm neposredno v zemljo ali v predhodno pripravljeno posodo, napolnjeno z mešanico za sadike. Posejemo le eno seme, za izboljšanje kaljivosti pa je potrebno semena namakati 8-12 ur in jih zaščititi pred sončno svetlobo. Razmeroma hitri kalitvi sledi enako hitra rast, idealna temperatura za setev semen pa je med 18 - 21°C. Za nadzor temperature lahko uporabite temperaturno podlogo.
Industrijsko konopljo, ki jo sejemo za pridelavo vlaken, posejemo na razdalji 10 - 12 cm, običajno je gostota semen 60 - 70 kg/ha. Semensko konopljo pa sadimo na razdalji 20 - 30 cm. Rastlina je pripravljena za nadaljnjo presajanje v 4 - 6 tednih.
Sajenje sadik
Pred sajenjem je potrebno tla pripraviti tako, da jih pognojimo in dodamo organsko zemljo za lončnice. Če je možno, konopljo posadimo na mesto, kjer bo zagotovljena celodnevna sončna svetloba oz. na mesto z veliko južnega sonca. Čeprav je možno konopljo posaditi bolj na gosto, s tem preprečimo njeno širjenje in bo manj rasla v višino, za razliko od sadik, ki so posajene na večji medsebojni razdalji in okoli katerih ni gosto posejanih spremljevalnih rastlin.
Konoplja najbolje uspeva v ilovnati zemlji s pH vrednostjo med 5 - 7. Sadiko s 5 - 6 oblikovanimi listi posadimo v predhodno izkopano jamo, razdalja med sadikami pa je praviloma približno 10 cm. Pri presajanju je potrebno paziti na korenine rastline, ki jih je potrebno zrahljati in ločiti med seboj, pri čemer pazimo, da jih ne zlomimo. Rastlino po sajenju dobro zalijemo, saj lahko korenina konoplje seže do 90 cm globoko.
Potrebno je tudi zagotoviti dobro kroženje zraka, da preprečimo pojav plesni, ki se pogosto pojavi, če rastlino zalivamo s škropljenjem, saj pri tem načinu zalivanja voda prodre v popke. Rastlina potrebuje zalivanje vsaj enkrat tedensko, pri čemer si prizadevajte, da bo količina vode približno 30 - 40 cm znotraj ene rastne sezone.
Gojenje na vrtu
Konopljo posadimo v dovolj veliko, vnaprej pripravljeno sadilno jamo. Sadike običajno sadimo v vrsti, ki je približno 2 m oddaljena od druge vrste. V izkopano jamo dodamo kompost, na tla pa pred sajenjem položimo črno folijo, skozi katero preluknjamo luknje za neposredno sajenje konoplje. Folijo namestimo, da preprečimo pojav plevela in da rastlino usmerimo v rast. Pred presajanjem rastlin 2-3 dni ne zalivamo, takoj po presajanju pa je potrebno zalivanje, da namočimo korenine in preprečimo razpoke.
Posadimo že pripravljene kupljene sadike ali pa sadike vzgojene iz semen, ki so dosegle določene lastnosti za presajanje, kar se nanaša predvsem na pojav listov. Zalivanje je potrebno vse leto, priporočljivo je sajenje na južni strani vrta. Nič nenavadnega ni, če konopljo posadimo v posode, ki jih imamo na balkonih, obrnjenih proti sončnemu vzhodu ali zahodu. Priljubljeno mesto za gojenje konoplje je strešna terasa, kjer bo ves dan sijalo sonce.
Poleg sajenja v sadilnem sosledju lahko konopljo posadimo tudi med spremljevalne rastline. Za zaščito konoplje pred napadi škodljivcev uporabimo ograje. Tla okoli rastline zastremo s kompostom (suha trava, slama ali zdrobljeno drevesno lubje).
Gojenje v rastlinjaku
Konopljo, posajeno iz semen ali kot potaknjence, gojimo v rastlinjaku. Semena pred setvijo 8-12 ur namakamo v hladni vodi, nato pa jih posadimo v posodo, napolnjeno z mešanico za sadike. Pred setvijo ali sajenjem zemljo rahlo zalijemo in nato naredimo 0,5 cm globoko jamico, v katero s pinceto položimo seme, nato pa ga pokrijemo z rahlo plastjo zemlje. Idealno bi bilo uporabiti t.i prozorno kupolo, ki pomaga pri kalitvi z zadrževanjem vlage.
Po setvi je potrebno posodo s semeni za približno 48 ur odstraniti s sončne svetlobe, da semena vzklijejo. Zraslo sadiko hranimo v omari ali v kleti, izogibamo pa se okenskim policam ali grelnikom, ker se lahko zrak izsuši. Prav tako je potrebno vzdrževati vlažno zemljo tako, da jo dvakrat na dan škropimo s škropilnico, pri čemer se izogibamo neposrednemu stiku s semeni. Hladne luči, ki se uporabljajo pri gojenju konoplje, naj bodo približno 5 cm nad posodo 24 ur na dan, 7 dni v tednu.
Gojenje v posodah
Konoplja je idealna za sajenje v posode, ki jih lahko postavite na prostem na vrtu ali na balkonu. Na balkonih posode postavimo na južno stran ali na strešne terase, kjer bodo obsijane ves dan. Priporočljivo je sajenje v večje posode, kjer se bo konoplja lahko prosto širila. Tako posajena konoplja lahko doseže zavidljivo višino, predvsem pa jo je po potrebno primerno negovati z zalivanjem vsaj enkrat tedensko in zastreti tla, da preprečimo izsušitev ali prekomerno vpijanje vode. Urnik zalivanja ni vnaprej določen, zato se potreba po zalivanju razlikuje glede na količino sončne svetlobe in letni čas, saj višje temperature prej izsušijo zemljo, zato je potreba po zalivanju veliko večja.
Če posodo dvignemo, lahko hitro ugotovimo, ali ima rastlina premalo ali preveč vode. Če je posoda s konopljo lahka, je zemlja suha in je potrebno rastlino zaliti, če pa je posoda težka, je potrebno zalivanje zmanjšati, saj lahko zalivanje poleg uničenja korenin povzroči tudi sušenje ali pojav rumenih listov.
Vzdrževanje nasada
Konopljo sadimo na določeni medsebojni razdalji, ki je lahko različna, večinoma pa je med 10 - 30 cm. Idealno je, če konopljo kombiniramo z grmičastimi rastlinami, kot so sivka, koromač, koriander in rožmarin, in jih je mogoče saditi na relativno manjši razdalji od priporočene. Sadiko konoplje, kot tudi druge sadike, ki so posajene ob njej, moramo zaščititi pred napadi škodljivcev s postavitvijo ograje. Konoplja je rastlina, ki zahteva celodnevno izpostavljenost soncu, zato jo pogosto opazimo na strešnih terasah, kjer je dnevna količina sončne svetlobe največja.
Zaradi občutljivosti listov na veter jo običajno sadimo ali hranimo v posodah na južni strani vrta ali balkona, da preprečimo lomljenje vej in listov. Pred sajenjem konoplje ne zalivamo, po sajenju pa rastlina potrebuje določeno količino vode, redno oskrbo z vodo pa moramo zagotoviti vsaj vsakih 5 dni. Konoplja zahteva redno gnojenje, zaželeno je, da so tla zasenčena ali zastrta z organskim humusom.
Nega
Konopljo je preprosto vzdrževati, zahteva pa redno obrezovanje (v smislu odstranjevanja suhih vej) in zalivanje približno enkrat tedensko. Uspeva v ilovnatih tleh in je idealna za kombiniranje z drugimi rastlinami, predvsem s tistimi, ki so namenjene zaščiti korenin pred škodljivci ali za izboljšanje kakovosti tal. Konopljo moramo zastreti z organskim kompostom, da zadržimo določeno količino vode in s tem preprečimo prekomerno vsrkavanje vode, ki je rastlina ne more sprejeti, zato to lahko povzroči propadanje korenin in celotne rastline.
Glede na to, da je konoplja hitro rastoča rastlina in zraste v višino tudi do 8 m, so sadilne površine običajno široki travniki ali njive. S pravilno nego in gnojenjem bomo poskrbeli za zdravo in neovirano rast rastline, ki se bo odrazila v zdravih in zelenih listih.
Zalivanje
Konoplja je rastlina, ki je ni enostavno gojiti in potrebuje veliko vode, predvsem v obdobju med tvorbo brstov in cvetenjem. Glede na to, da ji ustrezajo vlažna tla, je najboljša možnost za namakanje konoplje kapljični sistem, ki bo omogočal stalno vzdrževanje potrebne vlage v tleh in s tem zmanjšan pojav plevela. Ko je rastlina v fazi kalitve, jo je priporočljivo poškropiti vsakih 4 - 7 dni, medtem ko je oblikovane sadike najbolje zaliti s čisto vodo vsakih 3 - 7 dni.
Pri vegetativnem razmnoževanju konopljo zalivamo na 2 - 4 dni, ko je v fazi cvetenja pa na 2 - 3 dni. Po zalivanju je potrebno tla zastreti, da ohranimo primerno vlažnost tal, ki jo konoplja potrebuje za rast.
Gnojenje
Z gnojenjem rastlini zagotovimo hranilne snovi, ki jih absorbira skozi korenine. Možna je tudi absorbcija hranilnih snovi skozi liste, vendar to ni pogosto. Konopljo gnojimo v fazi ukoreninjenja, rasti, cvetenja in kot odraslo rastlino. Uporabljajo se trije načini gnojenja, in sicer kombinacija tekočih gnojil in dodatkov, pomešanih z vodo, kombinacija praškastih gnojil in dodatkov, prav tako pomešanih z vodo, ter kombinacija tekočih gnojil in dodatkov, ki jih lahko poškropimo po rastlini.
Konoplji z gnojenjem zagotovimo snovi, kot so železo, kisik, dušik, vodik, kalij, kalcij ipd. Na srednje rodovitnih tleh je priporočljivo uporabiti 150 kg/ha dušika, 120 kg/ha fosforja in 120 kg/ha kalija, lahko pa tudi sečnino, ki se ne izpere in deluje dlje časa. Pred gnojenjem je potrebno preveriti kislost vode in koncentracijo soli po mešanju gnojila, saj je pomembno, da konoplja pravilno absorbira hranilne snovi iz gnojila.
Razmnoževanje
Čeprav je najbolj znan način razmnoževanja konoplje s setvijo semen, je možno uporabiti tudi potaknjence. Za rast sadike konoplje, posajene s setveno metodo, je potrebno zagotoviti vlažna tla in nekaj izpostavljenosti sončni svetlobi. Za kalitev in dobro rast mora biti seme zrelo, torej mora biti rjave barve ter suho in trdo. Semena, ki niso dovolj zrela, bodo mehka na dotik in zelene ali bele barve. Do začetka kalitve lahko mine 1 - 7 dni, celoten proces kalitve pa traja 2 - 3 tedne.
Za razmnoževanje s potaknjenci uporabimo zdrava stebla konoplje tako, da jih takoj po rezu potopimo v vodo ali hormon za ukoreninjenje, po odstranitvi iz vode pa z ostrim rezom pod ostrim kotom odstranimo 7-10 cm dna, da povečamo vpojnost vode. Proces rasti tako posajene konoplje je 2 - 8 tednov. Rastlino je priporočljivo posaditi v nekoliko večjo posodo saj hitro raste, s sajenjem v večjo posodo pa rastlina potrebuje tudi več vode. Zaradi velike izpostavljenosti soncu obstaja možnost hitrega izhlapevanja vode, zato svetujemo zalivanje zjutraj.
Presajanje
Da se rastline med seboj ne povežejo s koreninami, svetujemo presajanje, s čimer spodbudimo nadaljnjo rast rastline, ji zagotovimo prostor za širjenje, preprečimo pa tudi gnitje korenin. Rastlina je pripravljena za presajanje, ko je njeno steblo trdo in čvrsto, ko se na steblu pojavi 4 - 5 listov in ko je v vegetacijski dobi, torej pred fazo cvetenja.
Sadiko presadimo v predhodno izkopano jamico v posodi premera 10 - 12 cm, napolnjeno s kompostno sadilno mešanico, pri presajanju pa moramo biti še posebej pozorni na korenine. Dan ali dva pred presajanjem je priporočljivo opustiti zalivanje, po presajanju pa rastlino takoj zalijemo. Med presajanjem se je potrebno izogibati močni svetlobi, pa naj bo to sončna ali umetna svetloba. Mlajše rastline, ki jih presajamo vegetativno, imajo najraje temperature med 21 - 27°C, zračna vlaga v tem obdobju pa naj bo med 40 - 70%.
Pomlajevanje
Notranje veje odstranimo z ostrimi škarjami in tako preprečimo vnos bolezni. Da bi pridobili večje in bolj zdrave liste, odstranimo rumene in blede liste, torej le tiste, ki zasenčijo popke. Konopljo lahko pomlajujemo le do 2 tedna po cvetenju, enako velja za redčenje.
Pri pomlajevanju pustimo le velike pahljačaste liste, za začetek obrezovanja pa je pomembno, da konoplja v višino zraste približno 25 cm in ima 4 - 6 vozlov. Po pomlajevanju je potrebno rastlino zalivati, da spodbudimo rast, ki jo bomo dodatno okrepili z vitaminskim gnojilom in gnojilom z visoko vsebnostjo fosforja, ko je rastlina v fazi cvetenja.
Redčenje
Z redčenjem konoplje izboljšamo tvorbo listov, omejimo pa se le na odstranjevanje odmrlih vej, ki ga izvedemo v obdobju vegetacije, najkasneje 2 tedna po cvetenju. Konoplja mora biti v povprečju visoka 25 - 30 cm, pogosto odstranimo tudi majhne in zdrave dele, da spodbudimo rast rastline. Odstranimo tudi velike veje, da omogočimo kroženje zraka ter svetlobi dostop do večjega dela rastline. Odstraniti je potrebno tudi veje, ki rastejo v sredini sadike, saj niso tako močne in odporne kot tiste na vrhu. Odstranjujemo tudi veje, ki se lomijo na dnu, pa tudi brste, ki so v senci velikih listov in ne morejo rasti. Po redčenju je potrebno rastlini pustiti prostor, da si opomore, saj je redčenje eno najtežjih obdobij v življenju rastline.
Priprava na naslednjo sezono
Odstranjevanje posušenih in obolelih vej po cvetenju bo rastlini v naslednji sezoni zagotovilo, da bo imela stebla z bujnejšimi listi. Da bo rastlina uspešno rasla, je potrebno upoštevati pogoje kot so vrsta tal, temperatura, izpostavljenost vetru in dnevna količina svetlobe. Čeprav konoplja prenese temperature do -4°C, je potrebno pozimi zemljo zaščititi z zastiranjem z organskim kompostom na osnovi lubja dreves ali suhih vej in listov, da preprečimo velika temperaturna nihanja, ki vodijo v propadanje korenin in cele rastline.
Sadike konoplje, ki so posajene v posode, lahko prenesemo v rastlinjak, kjer zagotovimo ustrezno temperaturo ali jih zaščitimo tako, da jih postavimo na južno stran, kjer bodo manj izpostavljene neposrednim sunkom vetra.
Bolezni
Konoplja je rastlina, ki je zaradi talnih in podnebnih razmer izjemno občutljiva na različne bolezni. Seznam bolezni, se lahko konoplja okuži, je dolg, najpogosteje pa zboli za konopljino pegavostjo, ožigom, pepelovko in ogorčicami.
Konopljina pegavost
Konopljina pegavost (lat. Septoria cannabis) je bolezen, ki jo povzročajo patogene bakterije. Okužbo opazimo po pojavu rumenih peg na spodnji strani listov in v notranjosti krošnje. Na začetku so pege zelo majhne, običajno so rjave ali sive barve ter povprečne velikosti 5 - 7,5 mm, z večanjem pa postajajo vse bolj nepravilne oblike. Posledica te bolezni je odpadanje listov, v ekstremnih razmerah lahko odpade 50 - 90% listov. Pojav peg je posledica povečane vlažnosti, oziroma, ko rastlina raste in se krošnje zgostijo, se vlažnost povečuje. V deževnem vremenu se lahko bolezen zelo hitro širi. Preprečimo jo lahko tako, da z rastline odstranjujemo stare liste in zalivamo stikoma okoli stebla brez nepotrebnega zalivanja nad njim. Na trgu so številni fungicidi, s katerimi lahko uspešno zdravimo pegavost.
Ožig
Ožig (lat. Phytophthora infestans) je bolezen, ki jo povzroča glivica Sclerotium rolfsii in je povezana s porumenitvijo in ožigom listov. Okužba se širi zelo hitro, zaradi česar so lahko okužene tudi zdrave rastline. Majhne kroglice, vidne s prostim očesom, so zelo odporne in lahko preživijo temperaturne spremembe ter povzročajo težave vsako sezono. Bolezni ustrezajo tla z nižjo vrednostjo pH, rastline pa so dovzetne za to bolezen v kateri koli fazi rasti, ne glede na to, ali gre za majhne sadike ali zrele rastline. Z globokim oranjem lahko zmanjšamo pojav bolezni, obolele rastline in zemljo okoli njih pa je potrebno odstraniti, saj zdravilo za to vrsto bolezni ne obstaja.
Pepelovka
Pepelovka (lat. Golovinomyces cichoracearum) je foliarna bolezen ali bolezen listov, ki se kaže s pojavom plesni na spodnji strani lista rastline. Bolezen povzroča deformacijo listov, najpogosteje pa se pojavi na konoplji, ki jo gojimo v zaprtih prostorih, kjer je visoka koncentracija vlage, kar ugodno vpliva na razvoj pepelaste plesni. Patogen se širi s sporami, ki se prenašajo po zraku in se lahko razpršijo na zelo velike razdalje. Za zdravljenje lahko uporabimo številna kemična sredstva.
Ogorčice
Ogorčice (lat. Nematoda) so živali iz skupine nevretenčarjev. Edine ogorčice, ki so jih eksperimentalno proučevali, so bile ogorčice koreninskih šišk (lat. Meloidogyne). Pojavljajo se v številnih posevkih in vrtovih, samica ogorčice pa izleže na stotine jajčec, ki kasneje napadejo vrhove korenin, kar na koncu povzroči zastoj v rasti, zmanjšan donos in sčasoma uvelost. Poznamo dve glavni vrsti ogorčic, severno ogorčico (lat. Meloidogyne hapla) in južno ogorčico (lat. Meloidogyne incognita), občutljivost rastline na napad pa je odvisna od pridelovalca in pogojev, v katerih rastlina raste. Sredstvo, kot je Velum Prime, uporabljamo v boju proti škodljivim ogorčicam in rastlinskim boleznim, apliciramo ga preko namakalnega sistema v količini 0,375 - 0,625 l/ha in le dvakrat letno.
Škodljivci
Čeprav je konoplja izpostavljena različnim škodljivcem, je njihov seznam veliko krajši od seznama bolezni, s katerimi se lahko okuži. Škodljivce najbolj pritegnejo razmere, v katerih raste rastlina, kot so podnebje, vlaga in vrsta tal, rastlina pa ni odporna na škodljivce, kot so pajkove pršice, konopljine listne uši in koruzne gosenice.
Pajkova pršica
Pajkova pršica (lat. Aculops cannabicola) je vrsta škodljivca, ki napada izključno konopljo in povzroči uvelost, ne glede na to, ali gre za sadiko, posajeno na prostem ali v zaprtih prostorih. Pršice so majhne in očem skoraj nevidne, nahajajo se v kolonijah in se prehranjujejo na vseh delih listov, najlažje pa jih opazimo na spodnji strani listov. Zaradi tega ima konoplja zmanjšano sposobnost rasti in napredovanja, kar vključuje manj brstov, prezgodnje odmiranje in porumenitev listov. Rastlino lahko poskušamo zdraviti z naravnimi metodami, kot je odstranjevanje okuženih sadik ali s privabljanjem naravnih sovražnikov, če pa nam ne uspe, so še vedno na voljo insekticidi, kot je milo ali olje na osnovi soje ali neema.
Konopljina uš
Konopljina uš (lat. Phorodon cannabis) je škodljivec svetle barve, ki se nahaja na listih in steblu. Med prehranjevanjem prebada liste in steblo ter tvori lepljivo maso, imenovano medena rosa, ki povzroča pojav sajaste plesni. Zaradi napadov tega škodljivca listi izgubijo barvo, rastejo počasneje in sčasoma ovenijo. Odrasle listne uši so velike 1,8 - 2,7 mm in sčasoma spremenijo barvo iz svetlo zelene v temno zeleno barvo. Uši zatiramo z bioinsekticidi.
Koruzna gosenica
Koruzna gosenica (lat. Helicoverpa zea) je gosenica, ki se prehranjuje z popki, na prisotnost tega škodljivca pa vplivata temperatura in vlaga. Nizke temperature in suho vreme preprečujejo njihovo širjenje. Sprva se hranijo z ovojnico, kasneje pa preidejo na rastlinski material v svojem okolju. Odporne so na številne insekticide, vendar jih je mogoče zatreti z globokim oranjem, uporabo mineralnih olj ali biološkim zatiranjem s pomočjo drugih žuželk.
Uporaba
Konoplja je že stoletja znana kot rastlina, ki se v tradicionalni medicini uporablja za lajšanje bolečin. Konopljo pa uporabljamo tudi v kulinariki, kozmetični industriji, za izdelavo papirja, kavnih filtrov, izolacijskih trakov električnih kondenzatorjev, za proizvodnjo čevljev, oblačil, vrvi ipd.
Nabiranje
Konopljo začnemo nabirati, ko odpade pelod, vendar glede na to, da je konoplja dvodomna rastlina, čas obiranja moških in ženskih rastlin ni enak. Moške rastline dozorijo prej, zato jih tudi nabiramo prej. Za lažje sušenje naberemo manjše veje, ki jih sušimo pri vlažnosti 40 - 50%. Nabrane veje obesimo in sušimo 7 - 14 dni. Če nabiramo konopljo za pridobitev semen, mora biti zrelega 60% semena, kar je v obdobju 4 - 6 tednov, če pa žanjemo industrijsko konopljo, pa lahko obdobje do setve traja 70 - 90 dni.
Skladiščenje
Nabrane rastline posušimo tako, da jih z glavo navzdol obesimo v temnem in hladnem prostoru. S sušenjem naj bi preprečili pojav glivic in bakterij. Postopek sušenja ni obvezen, je pa priporočljiv, kar zajema tudi sušenje v steklenih posodah pri temperaturi 10 - 15°C. Kozarec, v katerem je shranjena konoplja, ne sme biti hermetično zaprt. Glede na to, da shranjevanje poteka 1 - 3 tedne, lahko kozarec enkrat dnevno odprete, da se rastlina naužije svežega zraka. Sušenje izboljša okus in zmanjša ostrino konoplje.
Kulinarika
V kulinariki konopljino olje uporabljamo kot odličen dodatek k solati ali pečeni zelenjavi v obliki preliva. Zaradi nizke točke dimljenja ga ni priporočljivo uporabljati za cvrtje. Olje je bogato z beljakovinami, omega 6 in omega 3 maščobnimi kislinami. 100 g semen konoplje vsebuje 31 g beljakovin in jih lahko uživajo ljudje, ki so občutljivi na gluten. Konopljina moka ima visoko vsebnost beljakovin in je nepogrešljiv dodatek v vegetarijanski kuhinji, kjer se uporablja za pripravo biskvitov, tort, palačink ali veganskih burgerjev.
Kozmetika
Konopljino olje ima dolgo zgodovino uporabe v kozmetični industriji, zlasti v Ameriki. Zaradi velike količine maščobnih kislin in vitamina E olje globinsko navlaži kožo, kar pomaga pri zdravljenju suhe kože. Aromatična voda iz konopljinih semen se uporablja kot osnovna sestavina krem za obraz za regeneracijo kože. Danes je konopljo mogoče najti v izdelkih, kot so losjoni za roke in obraz ter olja za tuširanje.
Medicina
Čaj iz konopljinih semen uporabljamo za zdravljenje vnetja sečil ter kot obkladek pri opeklinah in pikih. Konopljine beljakovine pomagajo zniževati krvni tlak, na splošno pa je konoplja dobra v boju proti ekcemom, artritisu, ima protivnetne lastnosti, veliko količino vitaminov A, B, D in E, je dober vir kalcija, fosforja in magnezija. V preteklosti so s konopljo zdravili bolezni, kot so tonzilitis (gnojna angina), bradavice in nespečnost.
Zanimivosti
Konopljo so poznale tudi stare civilizacije, o čemer pričajo zapisi iz leta 10.000 pred našim štetjem, ki se nahajajo na ozemlju severne Kitajske. Shen Nung, ki so ga pogosto imenovali oče kitajske medicine, je leta 2.700 pred našim štetjem sestavil prvi zapis o konoplji kot zdravilu.
V kitajskih grobovih iz 1. stoletja so našli koščke papirja, ki so vsebovali konopljina vlakna.
20. april je bil razglašen za svetovni dan konoplje.
Prva dva osnutka ameriške izjave o neodvisnosti sta bila napisana na konopljinem papirju, flota ladij Krištofa Kolumba pa je temeljila na jadrih, mrežah in vrveh iz konoplje. Med prenovo švedske cerkve so odkrili pet tapiserij iz vikinške dobe (starih 3.000 let), med katerimi so bile nekatere narejene iz konoplje.
Konopljino olje se zelo enostavno suši, zato se uporablja za proizvodnjo barv in lakov, semena pa za hrano perutnini in pticam. Pridelek semena je lahko precej velik - 1,5 - 2 t/ha. Jakost droge iz konoplje je odvisna od količine THC-ja, zato večja kot je količina THC-ja, bolj je droga opojna.
V Sloveniji je za gojenje industrijske konoplje potrebno pridobiti soglasje Ministrstva za kmetijstvo. Gojenje indijske konoplje pa je zakonsko prepovedano!
Foto: Jeff W / Unsplash
Dodaj odgovor