Grozdje (Vinska trta)

Grozdje (lat. Vitis) je plod vinske trte (lat. Vitis vinifera) in je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu. Spada v družino vinikovk (Vitales). Na svetu obstaja približno 8.000 vrst grozdja, od tega jih je nekaj več kot 100 namenjenih pridelavi vina.

Grozdje raste na oleseneli trti, ki se s pomočjo vitic povzpne v višino tudi do 17 m, v vinogradništvu pa jo zaradi lažjega obiranja grozdja grmičasto oblikujejo. Izmenični, nazobčani listi so užitni in dolgi 7 - 15 cm ter so z dolgim pecljem pritrjeni na steblo.

Trta ima zelen cvet, ki raste v grozdih in iz katerega se razvije plod. Obdobje cvetenja traja nekaj dni, nato pa se namesto cvetov razvije zelen plod, ki z zorenjem spreminja barvo. Plod je grozdna jagoda, znotraj sočne pulpe pa se razvijejo semena. Barve grozdja segajo od črne, rumenkaste in rdeče do jantarne barve.

Glede na barvo jagod delimo grozdje na belo in črno, čeprav je "belo" grozdje pravzaprav zelene barve in se je razvilo iz vijoličnega ("črnega") grozdja.

Grozdje dozori v avgustu in septembru, v Dalmaciji in Istri pa dozori prej kot v notranjosti. Pri vinskih sortah grozdje za suha bela in rdeča vina obiramo konec avgusta in v začetku septembra, grozdje za pozno trgatev pa obiramo pozneje, dokler količina sladkorja v grozdju ne doseže ustrezne ravni, ki nato več ne spreminja. Namizno grozdje ima širok razpon dozorevanja, odvisno od sorte, zato obstajajo tudi sorte, ki dozorijo že julija.

Vrste

Za gojenje obstajajo številne sorte grozdja, osnovna delitev pa je glede na barvo grozdja na bele in črne sorte. Med belimi sortami grozdja, ki jih gojijo po svetu, so najpomembnejše graševina, istrska malvazija, beli pinot, chardonnay in sauvignon blanc, najbolj razširjene črne sorte grozdja pa so merlot, cabernet sauvignon, syrah, modri pinot, frankinja in teran.

Pomembno je omeniti, da obstajajo tudi nekatere avtohtone sorte grozdja, ki se npr. gojijo samo na Hrvaškem, kot so plavac mali, istrska malvazija, debit in druge.

Graševina

Graševina je bela sorta grozdja, ki jo predvsem gojijo v celinskem delu Evrope, še posebej na Hrvaškem, Madžarskem in v Avstriji. Velja za eno najpomembnejših in najbolj priljubljenih sort. Daje sadno in sveže belo vino visoke kislosti in srednje zlate barve. Arome graševine se razlikujejo glede na območje rasti, lahko pa vključujejo okuse citrusov, zelenega jabolka, breskve in hruške. Vina iz graševine so lahko suha ali polsladka, pogosto pa se uporablja v mešanicah z drugimi sortami grozdja.

Istrska malvazija

Istrska malvazija je bela sorta grozdja, ki jo pridelujejo v Istri z okolico na Hrvaškem, v Sloveniji in v Italiji. Velja za istrsko avtohtono sorto, poznana pa je tudi pod imenom malvazija, malvasia ali bela malvazija. Vino iz istrske malvazije je bogato z aromami in sadnim okusom, z notami zrelih sadežev breskve, marelice in melone ter z zeliščnimi aromami, kot sta žajbelj in meta. Vino je lahko suho ali sladko, odvisno od načina proizvodnje in območja gojenja.

Istrska malvazija ima srednje velike grozde in jagode, hitro dozori in ima obilen pridelek. Odporna je na sušo in toploto ter jo zlahka gojimo na vseh sredozemskih območjih.

Beli pinot

Beli pinot (Pinot Blanc) je bela sorta grozdja, ki jo pridelujejo po vsem svetu, še posebej pa je znana v Franciji, Nemčiji in Avstriji. Grozdi so srednje velikosti, jagode pa so bele, okrogle in imajo tanko kožico. Vina iz belega pinota so svetle barve in imajo vonj po zrelem sadju (po jabolkih, hruškah in breskvah). So suha, lahko pa tudi polsladka ter imajo srednjo do visoko kislost. Pogosto se uporablja v mešanicah z drugimi sortami grozdja, lahko pa tudi kot monosortno vino.

Chardonnay

Chardonnay je bela sorta grozdja, ki jo gojijo po vsem svetu, še posebej pa je znana v Franciji in Ameriki. Grozdi so srednje velikosti, jagode so zlato rumene barve. Vina chardonnay so svetle barve in srednje do visoke kislosti. Arome vina se lahko razlikujejo glede na področje gojenja, vendar najpogosteje vključujejo arome citrusov, zrelega sadja, kot so jabolka in breskve ter note mandljev. Chardonnay se pogosto uporablja pri proizvodnji vrhunskih vin, vključno s penečimi vini, pogosto pa tudi v mešanicah z drugimi sortami grozdja, kot sta beli pinot in sivi pinot.

Sauvignon Blanc

Sauvignon Blanc je bela sorta grozdja, ki jo gojijo po vsem svetu, še posebej pa je znana v Franciji, na Novi Zelandiji in v Kaliforniji. Grozdi so srednje velikosti, jagode pa so zeleno rumene barve. Vina Sauvignon Blanc so svetle barve in imajo visoko kislost. Vonj vina vključuje sadne arome, kot so zeleno jabolko, grenivka, hruška in melona ter rastlinske arome, kot so trava, paprika in kopriva. Ima prepoznavno in intenzivno aromo, ki je edinstvena in zlahka prepoznavna. Pogosto se uporablja pri proizvodnji vrhunskih vin, vključno s penečimi vini, uporablja pa se tudi v mešanicah z drugimi sortami grozdja, kot sta na primer Sémillon in Chardonnay.

Merlot

Merlot je črna sorta grozdja, ki jo pridelujejo po vsem svetu, najbolj pa je znana v Franciji, predvsem v regiji Bordeaux. Grozdi so srednje velikosti, jagode pa so temno modre oz. črne barve. Vina so temne barve, z visoko vsebnostjo alkohola in nizko kislostjo. Arome vključujejo rdeče sadje, kot so češnje in slive, temno sadje, kot so črni ribez in robide, ter rastlinske arome, kot so paprika, tobak in čokolada (kakav). Merlot ima značilen in blag okus, zato ga je enostavno piti in uživati. Pogosto se uporablja pri proizvodnji vrhunskih vin in v mešanicah z drugimi sortami grozdja, kot so cabernet sauvignon, cabernet franc in petit verdot.

Cabernet Sauvignon

Cabernet Sauvignon je črna sorta grozdja, ki se goji po vsem svetu in je znana po svoji kompleksnosti, bogastvu in trajnosti. Grozdi so srednje velikosti, jagode pa temno modre oz. črne barve. Vina so temne barve z visoko vsebnostjo alkohola in kisline. Arome vključujejo rdeče sadje, kot je črni ribez, temno sadje, kot sta pozna čremsa in sliva, ter rastlinske arome, kot so paprika, meta in tobak. Cabernet sauvignon ima močan in poln okus z dobro izraženimi tanini. Najpogosteje se uporablja pri proizvodnji vrhunskih vin, vključno z mešanicami z drugimi črnimi sortami grozdja, kot so merlot, cabernet franc in petit verdot.

Syrah

Syrah, znan tudi kot Shiraz, je črna sorta grozdja, ki izvira iz regije Rhône v Franciji, zdaj jo gojijo v mnogih delih sveta, vključno z Avstralijo, Južno Afriko in ZDA. Sorta je znana po intenzivni temni barvi, bogati teksturi in pikantnem okusu. Grozdi so srednje veliki oz. veliki z ovalnimi, temno modrimi oz. črnimi jagodami. Najraje ima tople predele, podnebje pa vpliva na okus in značaj vina, pridelanega iz te sorte. Vina so temna, polnega okusa, z visoko vsebnostjo alkohola in taninov, z aromami temnega sadja, kot so črni ribez, robide in slive, ter pikantnimi aromami, kot so poper, cimet in iglavci. Syrah se najpogosteje uporablja pri proizvodnji vrhunskih vin, vključen pa je v mešanice z drugimi črnimi sortami grozdja, kot sta Grenache in Mourvèdre.

Modri pinot

Modri pinot (Pinot Noir) je črna sorta grozdja, ki izvira iz francoske pokrajine Burgundije, danes pa jo gojijo marsikje po svetu. Velja za eno najbolj občutljivih sort in jo je težko gojiti, a če jo gojimo in obdelujemo skrbno ter strokovno, lahko proizvedemo zelo elegantna in kompleksna vina. Modri pinot ima srednje velike grozde z majhnimi, temno rdečimi oz. črnimi jagodami s tanko in krhko kožico. Ta sorta grozdja ima raje hladnejše podnebje, podnebje pa vpliva na okus vina, ki ga pridelamo iz te sorte. Vino modri pinot je znano po svetli oz. srednje temni barvi, nežnem telesu, sladkem sadnem okusu, nizki kislosti in mehkih taninih. Arome, ki jih pogosto najdemo v vinih iz te sorte grozdja, vključujejo jagode, višnje, maline, slive in celo pridih temne čokolade ter začimb.

Frankinja

Frankinja je rdeča sorta grozdja, znana po temno rdeči barvi in sadnem, pikantnem okusu. Čeprav je sorta znana kot frankinja, je ime pravzaprav okrajšava njenega polnega imena modra frankinja. Izvira iz srednje Evrope, predvsem iz Avstrije in Madžarske, danes pa jo gojijo marsikje po svetu. Vina iz frankinje so pogosto polna z izrazitimi sadnimi aromami, vključno z notami gozdnih sadežev, kot so borovnice, maline in črni ribez. Opazite lahko tudi note začimb, kot sta poper in nageljnove žbice.

Gojenje

Namiznim in tudi vinskim sortam ustreza zmerno toplo podnebje z zadostnim številom sončnih dni. Namizne in vinske sorte se med seboj razlikujejo po morfoloških in pridelovalnih lastnostih. Pri vinskih sortah je gojenje usmerjeno v ustvarjanje plodov z visokimi pridelovalnimi lastnostmi, estetski videz pa je manj pomemben, nasprotno pa je pri namiznih sortah videz grozdov in grozdnih jagod na prvem mestu.

V skladu s temi zahtevami je potrebno načrtovati agrotehnične ukrepe, ki se bodo izvajali, kar pri vinskih sortah vključuje skrbno načrtovanje lege za vinograd, pripravo tal, namakanje, gnojenje, trgatev, prevoz grozdja in njegovo predelavo; pri namiznih sortah pa izbiro ustreznega sistema gojenja, ki bo grozdju omogočil, da nemoteno visi v prostoru in preprečil mehanske poškodbe grozdov ter grozdnih jagod.

Tla

Čeprav lahko vinsko trto gojimo na različnih tleh, nekatere sorte pa imajo celo raje pusta in revna tla, morajo tla vseeno izpolnjevati nekaj kriterijev za čim boljši pridelek. Tla naj bodo lažja, peščena in dobro odcedna. Za gojenje vinske trte niso primerna tla z veliko vsebnostjo gline. Pomemben je tudi zračni režim tal, zato morajo imeti idealna tla za vinsko trto drobljivo strukturo, ki jo dosežemo z ustrezno globoko obdelavo tal.

Podnebje

Slovenija leži v zmernem podnebnem pasu, vinogradništvo pa je v notranjosti države možno do nadmorske višine 350 m, v obalnem pa do nadmorske višine 550 m. Optimalna temperatura za razvoj vinske trte je med 25 - 35°C. Previsoke, pa tudi prenizke temperature lahko povzročijo trajne posledice na vinogradih. Sorte namiznega grozdja lahko gojimo samo na Primorskem.

Čas sajenja

Čas sajenja se razlikuje glede na področje, kjer je posajena vinska trta. Če jo sadimo na območjih s toplejšim podnebjem, na jugu, potem bo ustrezen čas sajenja v prvi ali drugi polovici aprila. Če trto sadimo na območjih s hladnejšim podnebjem, potem je najbolje trto saditi maja. V sredozemskih predelih, kjer je podnebje izjemno milo in ni večje nevarnosti pozebe, lahko sajenje trte opravimo tudi jeseni.

Kolobarjenje

Obstajajo številne rastline, ki dobro uspevajo z vinsko trto. Vsekakor je priporočljivo izbrati rastline, ki imajo podobne rastne zahteve. Trta potrebuje veliko sonca s toplimi oz. zmernimi temperaturami, stalno namakanje in dobro odcedna tla, zato naj takšne pogoje zahtevajo tudi rastline, ki jih sadimo ob njej, na primer bazilika, vse vrste fižola, grah, navadni ožepek (iz družine met), rman, borovnica, detelja in pelargonija.

Čebele imajo rade cvetove navadnega ožepka ali rmana, preostali deli rastline pa odganjajo škodljivce in izboljšujejo okus grozdja. Pelargonije odganjajo tudi škodljivce kot so kobilice. Detelja povečuje rodovitnost tal, je odlično pokrivalo tal in utrjevalec dušika.

Metuljnice, kot so soja, stročji fižol, bob in grah, delujejo na podoben način in lahko omogočijo drugi navpični pridelek, če jih posadite, potem ko se je trta že razvila. Številne metuljnice (skupaj z nekaterimi travami, kot je enoletna ljuljka) imenujemo pokrovne rastline in so odlična izbira za izčrpana tla. Glede na to, da so vinogradi pogosto zasajeni na slabih tleh, so pokrovne rastline pomembne rastline, ki bodo pripomogle k boljšemu razvoju trte, zato se priporoča sajenje arašidov, čičerike, leče in lucerne. Dobre sosede vinske trte so tudi buče.

Druge rastline, ki jih lahko posadite poleg vinske trte zaradi odganjanja škodljivcev, vključujejo aromatične rastline, kot so česen, čebula, drobnjak, rožmarin in vratič. Dobro bo uspevala tudi, če bo posajena pod brestom, hrastom, borovcem ali murvo, s katerimi bo mirno sobivala in ki ji bodo nudili naravno senco.

Vinski trti pa škoduje zelenjava (na primer solata, kumare, redkev, zelje), ki lahko zavira njeno rast. To ne pomeni, da jih ne morete gojiti na istem vrtu, vendar bo sajenje te zelenjave v bližini vinske trte povzročilo zastoj v rasti, pogosto zaradi velikih potreb po vodi. Priporočljivo je tudi, da se izogibate sajenju trte v bližini črnega oreha, saj mnogi verjamejo, da lahko juglon (kemikalija iz korenin) zavira rast trte.

Gojitvena oblika

Obstaja veliko gojitvenih oblik vinske trte in vsaka od njih ima posebne lastnosti, ki vplivajo na kakovost in količino grozdja, ki ga je mogoče pridelati. Ena najpogostejših gojitvenih oblik so pergole, ki so lesene ali kovinske konstrukcije, ki jih postavimo nad trte, da zagotovimo potreben prostor za rast trte in grozdov ter olajšamo trgatev. Ta gojitvena oblika je primerna za toplejše podnebje in za sorte vinske trte, ki zahtevajo veliko sončne svetlobe.

Druga priljubljena gojitvena oblika je gojenje v strnjenih sklopih. Pri tej gojitveni obliki trte posadimo v vrstah, ki so postavljene zelo na gosto, kar trtam omogoča rast v višino in ne v širino, zato lahko na manjši površini pridelamo večjo količino grozdja. Ta gojitvena oblika je primerna tako za gojenje sort, ki ne zahtevajo veliko sonca, kot tudi za hladnejše podnebje.

Tretja priljubljena gojitvena oblika je gojenje na žici, kar pomeni, da na določeno višino postavimo žice, na katere privežemo poganjke trte. Ta gojitvena oblika omogoča rast vinske trte v višino in opiranje na žice, kar olajša trgatev in je primerna za gojenje sort, ki zahtevajo veliko sončne svetlobe, značilna pa je za pridelavo grozdja v južnih predelih.

Obstajajo še številne gojitvene oblike trte - na primer gojenje ob zidu, gojenje v amfiteatru in gojenje v posodah. Vsaka ima svoje prednosti in slabosti, izberemo pa jo glede na značilnosti sorte vinske trte in rastne razmere.

Faza mirovanja

Vinska trta začne z mirovanjem, ko listje odpade in to traja do zgodnje pomladi. Trta mora biti v času mirovanja mora izpostavljena nižji temperaturi, saj s tem spomladi spodbudimo rast popkov in vegetacije.

Sajenje

Sajenje vinske trte je kompleksen proces, ki zajema pravilno načrtovanje lokacije za zasaditev vinograda, pripravo zemljišča za zasaditev vinograda, razporeditev trte v vinogradu in samo zasaditev.

Če nameravamo trto posaditi na mestu, kjer je predhodno že bil zasajen vinograd, naj bo časovni razmik vsaj šest let, obvezno pa je potrebno odstraniti vse stare in strohnele veje in štore. Zasaditev vinograda na ogolelih področjih ali na mestih, kjer se do takrat še ni gojila vinogradniška kultura je izjemno zahtevno delo, ki zahteva velike finančne vložke in dobro načrtovanje.

Vinogradi naj ne bodo obrnjeni proti severu v notranjosti države, na Primorskem in na področjih z milim podnebjem, pa lahko trto gojimo tudi na drugih legah.

Pred sajenjem trte je potrebno zemljo očistiti, pognojiti in globoko preorati. Globoka obdelava tal zagotavlja, da trta v prvih petih do šestih letih svojega življenja razvija korenine v rahli in dobro odcedni zemlji. Razdalje med vrstami naj bodo 0,9 - 4 m, med trtami v vrsti pa 0,7 - 2,5 m, odvisno od sorte, ki jo sadimo.

Izbira načina sajenja je odvisna od površine in značilnosti vinograda ter od razpoložljive mehanizacije. V manjših vinogradih trto sadimo v sadilne jame premera in globine 40 cm. Na dno sadilne jame nasujemo rodovitno zemljo s šoto, v tako pripravljeno zemljo pa poševno položimo sadiko. Večje površine vinogradov vzpostavimo z zasaditvijo v brazde s pomočjo traktorja s plugom.

Sejanje

Grozdje oz. vinsko trto lahko razmnožujemo s setvijo, vendar se ta metoda redko uporablja, ker ni zagotovljeno, da bo na takšen način vzgojena rastlina ohranila sortne lastnosti matične rastline. Semena naberemo iz velikih in zrelih grozdnih jagod in jih čez zimo položimo v vlažno krpo ter približno dva meseca hranimo na hladnem pri temperaturi 0 - 3°C. Ko semenska ovojnica poči, semena postavimo na toplo in vlažno mesto, v ta namen pa lahko uporabimo tudi vlažno krpo.

Vsako vzklilo rastlino posebej posadimo v posode, na globino 1,5 cm, uporabimo pa lahko poljuben hranilni substrat za sobne rastline. Posodo nato postavimo na dobro osvetljeno mesto, optimalna temperatura za razvoj rastlin pa je 15 - 20°C.

Mlade rastline presadimo na prosto, ko dosežejo višino 30 cm. Tako posajena trta bo obrodila šele čez 4-5 let.

Sajenje potaknjencev

Razmnoževanje s potaknjenci je najbolje izvesti zgodaj spomladi ali pozno jeseni, ko odrežemo veje, ki morajo imeti 7-8 brstov, vrh veje pa odrežemo tako, da na njem ostanejo vsi brsti. Razdalja med rezom in prvim popkom naj bo približno 1 cm. Potaknjenec posadimo v zemljo tako, da dva ali trije brsti ostanejo izven tal, nato zalijemo. Tako posajen potaknjenec moramo postaviti v senco in paziti, da namakanje ni preobilno, sicer zgnije.

Cepljenje

Z naprednejšimi raziskavami vrst so znanstveniki razvili različne podlage, ki niso samo odporne na različne škodljivce v tleh, ampak imajo tudi boljšo toleranco na okoljske razmere, vključno z vsebnostjo apna, pH in ravnmi vlage. Različne lastnosti podlag so postale pri pridelovalcih pomemben dejavnik za kontrolo pridelka. Podlage, ki se danes uporabljajo v večini vinogradov, so hibridi naslednjih treh vrst.

Vrste Vitis rupestris so zelo bujne in imajo boljšo odpornost na vsebnost apna v tleh. Vitis riparia je manj odporna na apno, vendar daje manjšo bujnost. Vitis berlandieri je še ena močna vrsta z visoko odpornostjo na vsebnost apna v tleh in dobro toleranco na sušo.

V drevesnicah pridelovalci z namenom pridelave sadik, odpornih na filoksero, izvajajo cepljenje s spajanjem mirujočih potaknjencev evropskih vrst (cepič) in ameriških vrst (podlaga). Ta metoda se običajno izvaja pozimi.

Cepi se lahko tudi na obstoječe trte, kar pridelovalcem omogoča, da na obstoječih trtah, ki že imajo razvit koreninski sistem, spremenijo izraznost sorte vinske trte, brez odstranjevanja in presajanja posameznih trt. To je lahko ekonomičen način zamenjave celotnega vinograda namesto ponovne zasaditve.

Gojenje na vrtu

Pri izbiri sorte za gojenje na vrtu je potrebno upoštevati podnebne razmere, ki veljajo na območju sajenja. Namizno grozdje običajno gojimo na vrtu, ni pa redko, da svoje mesto na urejenem vrtu najdejo tudi vinske sorte. Sorte namiznih trt potrebujejo primerno oporo ali pergolo, ker rade rastejo v višino. Mesto, na katerega smo se na vrtu odločili posaditi vinsko trto, mora biti izpostavljeno soncu, tla pa naj bodo rahla in dobro odcedna.

Trto sadimo spomladi, pri čemer je najbolje uporabiti enoletne trte priznanih pridelovalcev. Pravilna izbira tal, mesta za sajenje, namestitev ustrezne opore za pritrditev trte, redno gnojenje in namakanje, bodo poskrbeli za bujno rast trte, ki vas bo leta razveseljevala s svojimi okusnimi grozdi.

Gojenje v rastlinjaku

Vinska trta je kultura, ki je primerna tudi za gojenje v rastlinjaku. Argumenti za takšen način gojenja so, da je trta v zimskih mesecih zaščitena pred mrazom in zmrzaljo, zmanjšana je možnost napadov škodljivcev, grozdje v rastlinjaku dozori prej kot na prostem in je enake kakovosti kot grozdje iz vinogradov. Pomembno pa je zagotoviti ustrezne pogoje, ki jih zahteva posamezna sorta, ki jo gojimo.

Gojenje v posodah

Z gojenjem vinske trte v posodah boste dobili lepo in okrasno rastlino, seveda ob pravilnem vzdrževanju. Najpomembnejši pogoj za uspešno gojenje vinske trte v posodah je ustrezna opora, ob kateri bo rastlina rasla, zato lahko v ta namen uporabimo bambusove palice ali ustrezne kovinske konstrukcije.

V prvem letu mora biti prostornina posode 5 l, naslednje leto pa trto presadimo v posode s prostornino 10 l. Zemlja, v katero posadimo vinsko trto, mora imeti pH nevtralno vrednost, posebno namensko zemljo za sajenje vinske trte pa lahko kupite v trgovini. Posadimo eno- ali dvoletno sadiko, ki ji tri dni pred sajenjem porežemo korenine na dolžino 10 cm in jih postavimo v vodo. Tako posajeno rastlino spomladi in poleti zalivamo izdatneje, jeseni in pozimi pa zmerno.

Vzdrževanje nasada

V prvi fazi vegetativnega ciklusa vinske trte, ki se začne zgodaj spomladi, je potrebno trte obrezati in odstraniti gole šibe iz vinograda, vezati trte, odstraniti staro skorjo, škropiti in dognojiti z dušikovimi gnojili. Vsa ta dela je potrebno zaključiti v aprilu, torej preden se na trti pojavijo brsti.

V drugi fazi, v kateri se pojavijo popki in rast rastline in ki traja 40 - 60 dni, je potrebno izvesti pletje, rezanje zametkov poganjkov, pinciranje mladik in zaščito s pesticidi.

Najbolj občutljiva fenofaza razvoja vinske trte je cvetenje in oploditev, zato je tik pred cvetenjem potrebno izvesti podrobno zaščito s škropljenjem s fungicidi in drugimi insekticidi, med samim cvetenjem pa glede tega ni priporočljivo ukrepati.

Po končanem cvetenju in oploditvi pride do rasti grozdnih jagod, nato pa se izvede obročkanje, odstranjevanje zametkov poganjkov, vršičkanje, namakanje in obdelava tal. Obročkanje je odstranjevanje dela lubja s posebnimi obročastimi škarjami, pri vršičkanju pa odstranimo vrhove mladik s škarjami ali strojno, tako da na vsaki mladiki ostane približno petnajst listov.

V fazi dozorevanja grozdja, ki nastopi, ko jagode prenehajo rasti in spremenijo barvo, liste redčimo z zelenim rezom, s katerim odstranimo liste na mladikah ob grozdih, v notranjosti trte in na severni strani.

Nega

Vinska trta je zelo zahtevna kultura, katere pravilno vzdrževanje in nega zahtevata dobro poznavanje razvojnih faz rastline in potrebne tehnike.

V drugi fazi, v kateri se pojavijo popki in rast rastline in ki traja 40 - 60 dni, je potrebno izvesti pletje, rezanje zametkov poganjkov, pinciranje mladik in zaščito s pesticidi.

Zalivanje

Ko so mlade rastline posajene, potrebujejo veliko vode, da se ukoreninijo, zato je potrebno ob vsaki trti narediti jamico, v katero lahko vstavimo navadno plastično plastenko z odprtino in tako izvajamo namakanje. Na rastlino potrebujemo približno 15 l vode. Glede pogostosti zalivanja trte ni posebnih pravil, saj je to odvisno od lokalnega temperaturnega režima, rastišča, stanja tal, oddaljenosti od podtalnice in količine padavin.

V prvem letu po sajenju vinograd namakamo 10- do 12-krat, na prodnatih površinah pa 16- do 18-krat.

Pri sortah namiznega grozdja je potrebno namakanje pri zgodnjih sortah skrajšati, pri tistih, ki dozorijo pozneje, pa naj bo daljše. Sorte namiznega grozdja razvijejo veliko listno površino, zato je pri njih potreba po namakanju večja kot pri vinskih sortah.

Namakanju se izogibamo v času cvetenja trte in v času gnojenja. Obstajajo različni načini namakanja namiznega grozdja:

Namakanje v brazde - uporablja se na ravnih površinah.

Preplavna tehnika namakanja- zaradi uporabljene količine vode se uporablja izključno na ravnih površinah.

Namakanje z razpršilci - uporablja se na nagnjenih površinah.

Kapljično namakanje - eden najboljših načinov namakanja, ki omogoča natančno spremljanje porabljene vode.

Podzemno namakanje - najboljši način namakanja, ki pa je tudi najdražji, saj zahteva investicijo v cevni sistem, ki je zakopan v zemljo.

Gnojenje

Vinske sorte vinske trte za pravilno rast, razvoj in rodnost potrebujejo številne mikro- in makroelemente. Trto lahko gnojimo z gnojili, ki se uporabljajo tudi za druge kmetijske kulture. Najbolj zanesljiv način za ugotavljanje potreb vinske trte po dušiku, fosforju in kaliju je kemijska analiza koncentracije teh elementov v tleh in listih. Organska gnojila ter fosforjeva in kalijeva mineralna gnojila se lahko uporabljajo od jeseni do pomladi. Dušikova gnojila se dodajajo spomladi, ko trta začne z vegetacijskim obdobjem.

Pri namiznih sortah grozdja se izvajata tudi kemijska analiza tal in rastlinskega materiala, da se ugotovijo točne potrebe po določenih elementih ter vizualno opazovanje nasadov vinske trte. Pred samo zasaditvijo vinograda je potrebno izvesti melioracijsko gnojenje.

Razmnoževanje

Vinsko trto razmnožujemo vegetativno na štiri načine: s cepljenjem, s potaknjenci, z ukoreninjenjem poganjkov in s potopitvijo trsa.

Cepljenje temelji na spajanju zrelih in zelenih delov podlage. Za uspešno cepljenje je potrebno izbrati dobre primerke trte in saditi, preden zemlja zmrzne. Vejico vinske trte odvzamemo, ko je v mirovanju in jo skrajšamo na en brst. Na cepiču in na podlagi naredimo rez, nato pa v ta rez vstavimo cepič in natančno ter neprodušno ovijemo cepljeno mesto.

Razmnoževanje z ukoreninjenjem poganjkov izvedemo tako, da uporabimo poganjek s sosednjega trsa in njegov osrednji del položimo v tla, na vrhu pa ga skrajšamo.

Potopitev trsa izvedemo tako, da v zemljo položimo celoten trs, na katerem ostaneta dva poganjka, ki štrlita iz tal in ju privežemo na količek.

Presajanje

Vinsko trto je priporočljivo presaditi pred začetkom pomladi in novega vegetacijskega obdobja. Trto je potrebno dobro obrezati in jo nato čim globlje izkopati, pri čemer je potrebno paziti, da okoli korenin ostane čim več zemlje. V jamo, kamor presajamo trto, potresemo hlevski gnoj ali kompost in ga dobro zakopljemo.

Pomlajevanje

Pomlajevanje vinske trte poteka z njenim rednim obrezovanjem in redčenjem. Na trsu lahko pomladimo vodoravno deblo (kordon) in čepe.

Redčenje

Pri gojenju vinske trte redčimo grozde, grozdne jagode in liste. Z redčenjem grozdov razbremenimo trse preobilnega pridelka, tako da s škarjami porežemo najprej slabše razvite grozde, šele nato pa potrebi tudi dobro razvite grozde.

Namen redčenja grozdnih jagod je pridobivanje bolj ohlapnih grozdov in s tem večjih jagod.

Z redčenjem listov odstranjujemo liste okoli grozdja, v notranjosti trsa in na severni strani, namen tega ukrepa pa je doseči boljšo zračnost in osvetljenost trte ter s tem tudi večjo rodnost in boljše dozorevanje grozdov. Redčenje izvajamo sredi avgusta.

Obrezovanje

Za pravilno gojenje vinske trte je obrezovanje ključnega pomena, saj s tem oblikujemo gojitveno obliko trte, kar vpliva tudi na kakovost in količino pridelka. Vsako leto opravimo dve vrsti rezi: zimsko rez, ki jo opravimo v času mirovanja in je eden najpomembnejših predpogojev za dobro letino vinskih sort in zeleno rez, ki jo opravimo med rastjo vegetacije na zelenem delu vinske trte. Obrezovati začnemo od drugega leta starosti vinske trte dalje.

Zaščita pred vetrom

Vinsko trto je potrebno zaščititi pred vetrom, saj lahko premočan veter poškoduje stebla, liste in grozde ter vpliva na kakovost in velikost pridelka. Prav tako lahko veter povzroči mehanske poškodbe in razpoke na grozdih, kar lahko povzroči pojav bolezni in propadanje grozdja.

Zato je okoli vinograda priporočljivo postaviti zaščitne ograje, uporabiti mreže ali druge zaščitne materiale ter trte ustrezno obrezovati in oblikovati za zmanjšanje vetrnega upora. Pomembno je tudi spremljanje vremenskih razmer in po potrebi prilagajanje zaščitnih ukrepov, da preprečimo poškodbe grozdja in zagotovimo kakovosten pridelek.

Zaščita čez zimo

Da bo vinograd obrodil tudi v naslednji sezoni, je potrebno po trgatvi in pred fazo mirovanja, ki nastopi z odpadanjem listja, skrbno pregledati nasade in odstraniti vse dele trte, ki so jih prizadeli škodljivci ali bolezni. Odstraniti je potrebno tudi premlade poganjke, ki zelo verjetno ne bodo preživeli zimskih temperatur.

Prav tako je ob tem potrebno nasad obdelati z ustreznimi fungicidi, da preprečimo bolezni in škodljivce, ki lahko napadejo trto. Za uspešno prezimitev vinograda in začetek novega vegetacijskega obdobja je potrebno redno gnojenje nasada z organskimi in mineralnimi gnojili.

Bolezni

Da bolezni trte lahko preprečimo, je pomembno prepoznati njihove simptome ter vedeti, na kakšen način in s katerimi kemičnimi sredstvi se boriti proti posamezni bolezni. Najpogostejše bolezni, ki napadajo vinsko trto, so peronospora, siva plesen, črna pegavost, rdeči listni ožig in oidij.

Peronospora

Peronospora (ožig) je najnevarnejša bolezen, ki prizadene vinograde po vsem svetu. Že pred cvetenjem se na listih, ki so bližje tlom, pojavijo rumene pege, ki so sprva majhne, kasneje pa zrastejo do premera 3 cm. To bolezen povzroča gliva Plasmopara viticola.

Micelij glive se razvije znotraj prizadetega lista in inkubacija traja 5 - 12 dni. Nazadnje se na nasprotni strani pege oblikuje bela prevleka s konidiji. Veter raznese konidije na vse ostale dele trte. Zdravljenje je možno le s pravočasno uporabo enega od številnih fungicidov, ki so na voljo na trgu.

Siva plesen

Čeprav se lahko pojavi tudi že prej, se ta bolezen najpogosteje pojavi pred obiranjem in takrat je njen učinek najbolj uničujoč. Na okuženih jagodah se pojavijo rjave lise, ki lahko v nekaj dneh prekrijejo ves grozd. Škoda je večja, če grozdje raste tesno skupaj.

Črna pegavost

Na listih se pojavijo rumene pege s črno piko na sredini, listi pa se postopoma deformirajo in razpokajo. Ta bolezen prizadene vse dele vinske trte. Črne lise se pojavijo tudi na mladikah, na pecljih in grozdnih jagodah pa se pojavijo lise temno vijolične barve. Deli vinske trte sčasoma izgubijo svojo funkcijo in propadejo.

Rdeči listni ožig

Bolezen povzroča glivica Pseudopezicula tracheiphila. Po vsej površini listov se pojavijo pege, listi pa se postopoma posušijo ter odpadejo.

Oidij

Oidij oz. pepelasto plesen vinske trte povzroča glivica Uncinula necator. Prizadene vse dele vinske trte, kjer nastane siva pepelasta prevleka, od česar izvira ime te bolezni. Glede na to, da okužene grozdne jagode sčasoma razpokajo, je to osnova za začetek gnitja vinske trte.

Škodljivci

Vinsko trto napadajo ameriški škržatek, filoksera, rdeča sadna pršica in grozdni sukač. Za pravočasno odkrivanje škodljivcev in uporabo ustreznih kemičnih sredstev je pomembno redno pregledovanje vinograda in posameznih trsov.

Ameriški škržatek

V Sloveniji so tega škodljivca prvič odkrili leta 2003. Jajčeca odlaga pod lubje dveletne trte, od koder v maju prilezejo ličinke, ki se hranijo s sokovi spodnjih listov. Ta škodljivec prenaša fitoplazmo, ki povzroči zlato trsno rumenico.

Trtna uš

Filoksera ali trtna uš je prišla na evropsko celino leta 1980 iz Amerike, zato so vse evropske sorte trte cepljene na ameriško sorto Vitis, ki je odporna na tega škodljivca. Trtna uš preluknja tkivo rastline, ki začne odmirati.

Rdeča sadna pršica

je vrsta pršice, ki se prehranjuje s sesanjem mladih listov vinske trte, kar povzroči na njih nastanek rumenih peg z vijoličnim središčem. V zadnjih desetletjih beležimo velik porast tega škodljivca.

Grozdni sukač

Obstaja več vrst grozdnih sukačev, ki pa vse povzročijo enako škodo v vinogradu. V hladnejšem podnebju se pojavi pasasti grozdni sukač, v toplejšem pa križasti grozdni sukač. Ti škodljivci včasih povzročijo ogromno škodo, dejanski obseg škode pa je odvisen od vremenskih razmer, ki so bile v času napada tega škodljivca, saj povečana vlažnost povzroči večjo škodo.

Uporaba

Ljudje gojijo vinsko trto že tisočletja. Med njimi je bilo tudi več starodavnih civilizacij, ki so trto gojile zaradi čaščenja bogov, saj so jim darovali vino, zato je uporaba grozdja znana že iz antičnih časov. Grozdje je tudi hiter in okusen prigrizek, predelano pa je lahko v različne okusne jedi od rozin in želeja do soka. Zaradi visoke vsebnosti hranilih snovi in antioksidantov je grozdje zelo koristno za zdravje.

Obiranje

Čas trgatve določimo glede na količino sladkorja v grozdju, splošno pravilo pa je, da je grozdje zrelo za trgatev, ko doseže konstantno raven sladkorja. Za merjenje sladkorja v grozdju se uporablja t.i moštne tehtnice, čeprav je glede na sorto mogoče po videzu in barvi grozdnih jagod ugotoviti, ali je sorta zrela za obiranje. Poleg spremljanja količine sladkorja v grozdju je potrebno za pravilno določitev najboljšega trenutka za začetek trgatve spremljati skupno kislost grozdja ter pH vrednost.

Grozdje je najbolje obirati zgodaj zjutraj, da ga čim bolj zaščitimo pred vplivi visokih temperatur, takoj po obiranju pa ga moramo pravilno zložiti, najbolje v zaboje volumna 20 - 30 kg.

Sušenje

Sušenje grozdja je postopek, pri katerem zmanjšamo količino vode v grozdnih jagodah z namenom koncentriranja sladkorja in izboljšanja kakovosti. Ta postopek se uporablja pri proizvodnji vin, pa tudi pri pripravi suhega sadja.

Obstaja več načinov sušenja grozdja, najpogostejše je naravno sušenje na soncu. Grozdje najprej potrgamo in očistimo, nato pa ga v enakomerni plasti položimo na pekač, ki ga pustimo na sončnem in zračnem mestu.

Grozdje redno obračamo, da zagotovimo enakomerno izpostavljenost soncu in preprečimo kvarjenje.

Sušenje traja od nekaj dni do nekaj tednov, odvisno od vremenskih razmer in sorte grozdja. Med sušenjem iz grozdja izhlapi voda, sladkor in druge sestavine pa se koncentrirajo. Ko je dosežena želena stopnja sušenja, se grozdje pobere in sortira ter nato uporabi za pridelavo vina ali suhega sadja.

Obstaja tudi drugačen postopek sušenja grozdja, imenovan "suho gojenje" ali "metoda amarone". Pri tem načinu grozdje oberemo, ko je že prezrelo, nato pa ga sušimo v prostorih z nadzorovano klimo in vlago. Ta proces traja več mesecev in na ta način pridobimo koncentrirano in bogato grozdje, ki se uporablja za proizvodnjo visokokakovostnih vin.

Skladiščenje

Takoj po obiranju je potrebno odstraniti vse tiste dele grozdov in posamezne grozdne jagode, ki so plesnivi, gnili ali kako drugače poškodovani, ker lahko povzročijo propad zdravih grozdov. Posod z grozdjem ne smemo puščati na soncu, da se grozdje čim bolje ohrani do predelave, lahko pa ga ohladimo s pomočjo hladilnikov, postavimo v ustrezne komore ali pa trgatev opravimo ponoči.

Do predelave oziroma pri namiznem grozdju do transporta na trg, grozdje ne sme biti stisnjeno oz. nagneteno in je potrebno sprejeti vse potrebne ukrepe, da se grozdje ohrani oz. ne poškoduje.

Ozimnica

Kulinarika

Grozdje se uporablja predvsem za pridelavo vina, v prehrani pa kot zelo okusno in hranljivo surovo sadje, za pripravo destilatov in zgoščenih moštov, koncentratov in sokov. Iz grozdnih pešk delajo tudi olje, ki se uporablja v kozmetiki, posušene rozine pa so zdravilna in okusna poslastica. Grozdje se uporablja tudi za pripravo kompotov, marmelade in pri vsakodnevni pripravi hrane.

Medicina

Zrelo grozdje vsebuje grozdni sladkor, tanine, številne minerale (kalij, magnezij, fosfor, mangan, železo), vse vitamine skupine B (razen B12), vitamina A in C. Kožica grozdnih jagod je bogata z vlakninami, črno grozdje pa vsebuje in pigment antocianin, ki je močan antioksidant.

Grozdje zaradi svoje hranilne sestave izboljšuje prebavo, blagodejno vpliva na zdravje kosti, krepi vid ter daje moč in energijo.

Spojine, ki jih najdemo v grozdju, lahko pomagajo zaščititi pred visokimi ravnmi holesterola z zmanjšanjem absorpcije holesterola. V 8-tedenski študiji, v kateri je sodelovalo 69 ljudi z visokim holesterolom, je uživanje 3 skodelic (500 gramov) rdečega grozdja na dan pomagalo znižati raven skupnega in LDL (slabega) holesterola (vir: Comparative effects of red and white grapes on oxidative markers and lipidemic parameters in adult hypercholesterolemic humans - PubMed (nih.gov)). Belo grozdje ni imelo enakega učinka.

Zanimivosti

Vinska trta je ena najstarejših kulturnih rastlin in najverjetneje izvira iz okolice Kaspijskega morja. Najstarejši arheološki dokaz o pridelavi vina je bil najden na Kitajskem (okrog leta 7.000 pr. n. št.). Vinsko trto so gojili tudi Stari Feničani, Stari Grki pa so ga prinesli na področje Jadrana, na Sicilijo in na Apeninski polotok.

V Starem Egiptu so vino pridelovali okoli delte Nila, ostanki Tutankamonovih amfor pa so pomemben arheološki dokaz, da je bilo belo vino dostopno množicam. Rimski cesar Marko Avrelij je trto prinesel na hrvaško ozemlje in jo razširil po vsej Panoniji.

V srednjem veku je imela pridelava in uživanje vina verski značaj, saj se je vino uporabljalo pri maši, zato so bili njegovi največji pridelovalci benediktinci, ki so imeli vinograde v Franciji in Nemčiji. Z vinarstvom so se ukvarjali tudi drugi redovi, kot so karmeličani in templjarji. Vinogradništvo je v Sloveniji cvetelo v srednjem veku, v 19. stoletju pa je bilo vinogradov trikrat več kot danes.

Po Svetem pismu je bila prva rastlina, ki jo je Noe posadil, ko je stopil na zemljo, trta.

Prve sorte namiznega grozdja so začeli gojiti šele v 16. stoletju.

Najstarejša steklenica vina na svetu je Speyer. Stara naj bi bila najmanj 1.650 let in je še danes nedotaknjena. Na ogled je v Pfalškem muzeju v Speyerju v Nemčiji.

Dalajlama je lastnik najmanjšega vinograda na svetu s površino 1,67 m2, ki se nahaja v Švici. Najvišji vinograd na svetu je bil zasajen na višini 3.563,31 m in se nahaja v Tibetu.

Pred prehodom na evro je bil na hrbtni strani hrvaškega kovanca za 2 lipi motiv vinske trte.

Foto: Thomas / Pixabay