Okra (lat. Abelmoschus esculentus) je enoletna grmičasta rastlina iz družine slezenovk (Malvaceae) kamor spadajo tudi kakavovec, sida, navadni slez, lipa, bombaževec in sleznik. Čeprav je danes razširjena po vsem svetu, izvira iz vzhodne Afrike in jugovzhodne Azije. Ustrezajo ji tople vremenske razmere, zato jo lahko vzgajamo skoraj povsod, kjer prevladujejo visoke temperature in sončni dnevi. Čeprav je geografsko zastopana na številnih celinah, je prišel v Sloveniji njen polni živilski in prehranski potencial do izraza šele v zadnjem času.
Za poimenovanje okre obstajajo številni sinonimi, najbolj znana pa sta bamija in damski prsti. Rastlina je sestavljena iz korenin, stebla, listov, cvetov in plodov. Njena korenina je razvejana in vretenasta ter prodre globoko v zemljo. Dvospolni cvetovi so svetlo rumene barve in veliki (premer 5 - 8 cm), listi so ovalne oblike. Rastlina je tujeprašna, zato oploditev opravijo čebele, čeprav obstajajo tudi hibridi, ki se oprašijo sami. Posebnost okre je, da se njen cvet obdrži le en dan.
Plod okre je 15 - 25 cm dolg strok, v katerem lahko najdemo 30 - 80 nepravilnih, ovalnih in rjavih semen. Rastlina je poraščena z ostrimi dlačicami, zato je pri nabiranju priporočljiva uporaba rokavic. Sčasoma zelnato steblo oleseni in v odvisnosti od vrste zraste v višino 60 cm - 2 m.
Uporabljamo lahko steblo, liste in semena okre. Plodove uporabljamo v prehrani in ljudski medicini, saj so nizkokalorični, vendar izjemno hranljivi. 100 g surove okre ima le 33 kcal, a vsebuje veliko hranljivih mineralov in vitaminov - vitamin B1 - 13,3 %, vitamin B9 - 15 %, vitamin C - 25,6 %, vitamin K. - 26,1%, kalij - 12%, magnezij - 14,3%, mangan - 39,4%. Vsebuje tudi velike količine topnih in netopnih vlaknin, pri čemer topne vlaknine znižujejo slabi holesterol in sladkor, netopne vlaknine pa pomagajo pri prebavi. Okra pri toplotni obdelavi sprosti sluz, ki poveže in spoji sestavine v jedi ter ji da specifičen, prijeten okus.
Sorodniki
Vrste
Pridelovalci so z marljivostjo in trudom ustvarili številne visoke in nizke sorte okre. Visoke kultivarje vzgajajo na tropskih območjih, na ostalih področjih pa vzgajajo srednje visoke in nizke kultivarje. Poleg tega so nižje sorte primernejše za vzgojo v posodah in na terasah, visoke pa so primernejše za vrtove in vzgojo na prostem. V hortikulturnih znanstvenih krogih prevladuje mnenje, da srednje visoka rast rastline s šibkejšo razvejanostjo zagotavlja boljšo kakovost in večjo količino plodov. Za zbiranje semen je najbolje izbrati tujeprašne kultivarje.
Baby bubba hybrid
Ta rastlina je zaradi svoje nizke rasti primerna za vzgojo v posodah in na balkonih. Temno zeleni plodovi zrastejo v dolžino do 7 cm in dozorijo v približno 53 dneh, zaradi česar je ta kultivar odlična izbira za hladnejša podnebja s krajšimi rastnimi obdobji.
Blondy
Blondy je pritlikavi hibrid, ki lahko v višino zraste do 120 cm in ima s približno 7 cm dolge bledo zelene plodove. Zaradi daljšega obdobja dozorevanja je primeren za predele s hladnejšim podnebjem.
Burgundy
Ta rastlina je zelo lepega videza, saj ima privlačne zelene liste v kombinaciji z bordo rdečim steblom. Plodovi so veliki 15 - 20 cm in dozorijo v 49 - 60 dneh, med kuhanjem pa izgubijo svojo intenzivno barvo.
Cajun Delight
Cajun Delight je hibrid, ki lahko doseže višino do 120 cm, prav tako pa spada med pritlikave vrste in je primeren za vzgojo v hladnejših podnebjih. Temno zeleni plodovi so dolgi 8 - 12 cm.
Emerald
To klasično sorto je razvilo ameriško podjetje Campbell's Soup Company v petdesetih letih prejšnjega stoletja. V višino lahko zraste do 2,5 m, gladki temno zeleni plodovi pa lahko v dolžino zrastejo do 18 cm.
Red Velvet
Ta kultivar v višino zraste do 152 cm in je dobra izbira za manjše vrtove, lahko pa ga vzgajamo tudi v posodah. Plodovi so škrlatno rdeče barve, rahlo rebrasti in lahko zrastejo v dolžino do 15 cm.
Silver Queen
Ta kultivar ima rad tople vremenske pogoje in zelo slabo prenaša nizke temperature. Je tujeprašen, v višino zraste do 182 cm. Plod je krem barve in dolg do 17 cm.
Clemson Spineless
Clemson Spineless je visoka in robustna vrsta okre, ki zraste v višino tudi do 2 m. Plodovi dozorijo v približno 6 dneh, rastlina je samoprašna. Ima prelep rumenkasto bel cvet, zaradi česar je ta vrsta zelo dekorativna in okras vsakega vrta.
Gojenje
Okro sejemo, ko mine nevarnost pozebe, saj temperature, ki so nižje od 10°C povzročijo zastoj v rasti in razvoju rastline. Glede na tropsko poreklo je minimalna temperatura klitja 15 - 17°C, optimalna pa 29 - 30°C. Prav tako kot ne prenese nizkih temperatur, tudi ne prenese visokih temperatur nad 40°C. Čeprav lahko zaradi globokih korenin prenese krajša sušna obdobja, jo je potrebno redno zalivati.
Tla
Okra najbolje uspeva na lahkih in prepustnih tleh, zato je dobra izbira za sajenje v peščeno-ilovnatih tleh. Glede na to, da ima raje rahlo kisla tla, bi bila idealna pH vrednost med 5,8 - 6,5. Okre ni priporočljivo saditi v tla z visoko vsebnostjo gline, pa tudi v tista, ki niso dovolj odcedna ali so prekisla, saj odvečna vlaga škodljivo vpliva na korenino.
Podnebje
Okra je rastlina, ki slabo prenaša nizke temperature, zato se rast mladih sadik zaustavi že pri temperaturi, ki je nižja od 10°C. Glede na to, da je okra po izvoru tropska rastlina, se sajenja lotimo šele spomladi, ko mine nevarnost pozebe. Minimalna temperatura pri kateri uspeva je 18°C, optimalna pa 23 - 32°C.
Čas sajenja
Na sredozemskem področju je idealen čas sajenja okre začetek maja, v celinskih krajih pa tudi do mesec dni kasneje, odvisno od vremenskih razmer. Glede na to, da mlade rastline slabo prenašajo nizke temperature, je potrebno s sajenjem počakati do zaključka mrzlega obdobja.
Kolobarjenje
Okri v kolobarju najbolj ustrezajo melone, kumare, lubenice, buče, bučke in jajčevci, saj za svoj razvoj potrebujejo enake pogoje kot okra. Kamilica, timijan, origano in koriander so prav tako dobra izbira, saj privabljajo koristne žuželke, ki oprašujejo okro.
Pri sajenju je potrebno upoštevati ustrezno razdaljo, saj ima okra globoke in razvejane korenine. Pri vzgoji na prostem je potrebna medvrstna razdalja 60 - 100 cm, znotraj vrste pa razdalja 20 - 30 cm. Pritlikave sorte okre zahtevajo manjšo medsebojno razdaljo. Poleg okre pa naj ne bi sadili drugih rastlin iz družine slezenovk npr. gozdni slezenovec, navadni slez, hibiskus, lipa, bombaževec, kakavovec.
Faza mirovanja
Okra je enoletna rastlina. Njen vegetativni ciklus se zaključi po pobiranju plodov okoli začetka oktobra.
Sajenje
Za uspešno sajenje okre mora biti izpolnjenih več predpogojev. Rastlini je potrebno zagotoviti primerna tla za rast in razvoj, izbrati pravi čas sajenja, pri sajenju na prosto pa urnik sajenja načrtovati tako, da bo dovolj prostora za nemoteno rast in razvoj vsake posamezne rastline.
Sejanje
Pri razmnoževanju okre s semeni je potrebno pred setvijo seme 24 ur namakati v vodi. Semena posejemo na globino približno 4 cm. Takoj po sajenju je potrebno posejana semena izdatno zaliti ter posodo postaviti na toplo in svetlo mesto. Posode pa lahko zaščitimo tudi s prozornim najlonom, ki ima odprtine za zrak, kar bo ustvarilo učinek tople grede. Ko se pojavijo mlade rastline in na steblih razvijejo 3-4 liste, jih je potrebno presaditi v zemljo.
Sajenje sadik
Sadike vnaprej vzgojimo v posebnih posodah in jih posadimo na odprte gredice konec aprila ali maja. Če imamo pritlikave vrste okre, lahko sadike presadimo v posode. Glede na to, da sadike v posodah rastejo v idealnih razmerah, je ta način razmnoževanja veliko boljši od sejanja, saj iz kvalitetno vzgojenih sadik zraste plodna rastlina.
Cepljenje
Okro največkrat razmnožujemo s setvijo semen in sajenjem sadik. Strokovnjaki izvajajo cepljenje izključno z namenom ustvarjanja sort, odpornih na ogorčice koreninskih šišk (Meloidogyne spp.), na katere bamija ni odporna. V te namene se za podlago uporabijo rastline, kot so Hibiscus cannabinus L. oz. konopljasti oslez, divji hibiskus Hibiscus sabdariffa in Hibiscus acetosella Welw. ex Hiern.
Za sajenje okre je potrebno zagotoviti dobro odcedna tla, saj ne prenaša odvečne vlage okoli korenin. Tla so lahko rahlo kisla, vendar okra ne bo uspevala v preveč kislih tleh. Izbrano podlago za sajenje dobro pognojimo s kupljenim gnojilom, čeprav bo zelo dobra izbira tudi organsko gnojilo.
Gojenje na vrtu
Okra je rastlina, ki zelo dobro uspeva na vrtovih, če so izpolnjeni vsi pogoji glede podnebnih razmer, kakovosti tal in razmika sajenja. Rada ima sončno in toplo vreme, s pravilnim gnojenjem in uravnoteženim zalivanjem pa se bo celovito razvila. Na vrtu okro posadimo na gredice tako, da je razdalja med vrstami 35 cm, v vrstah pa razdalja med rastlinami 30 cm.
Gojenje v rastlinjaku
Čeprav je okra vrsta, ki jo najpogosteje gojimo na prostem, lahko uspeva tudi v rastlinjaku, če ji zagotovimo zadostno količine vlage in svetlobe skozi ves dan.
Gojenje v posodah
Nizke hibridne sorte okre (npr. Baby bubba hybrid), lahko vzgajamo v posodah. Tak način vzgoje pa zaradi razvejanih in globokih korenin ni priporočljiv za visoke vrste okre. Premer posode naj bo 25 - 31 cm, prav tako pa naj ima posoda zaradi močnih in robustnih korenin široko dno z drenažno luknjo.
Pri sajenju je potrebno zemljo obogatiti s šoto. Za gnojenje okre, ki jo vzgajamo v posodi, se bo dobro obneslo vsako tekoče gnojilo za balkonske rože. Posodo je potrebno postaviti na svetlo, toplo mesto. V posodi vzgojena okra je lahko zelo lepa in privlačna rastlina.
Vzdrževanje nasada
V začetni fazi rasti in razvoja bo rastlina zelo občutljiva na pomanjkanje vode, zato jo je potrebno redno zalivati, najbolje s kapljičnim namakanjem. Prav tako je potrebno odstranjevati plevel, ki raste okoli rastline, jo redno gnojiti, mlade rastline pa privezati k opori, da lažje rastejo. Da ohranimo med rastlinami znotraj vrste medsebojno razdaljo približno 20 - 30 cm, bo včasih potrebno tudi redčenje.
Nega
Da bo okra lepa in bujna, je potrebno redno odstranjevati posušene dele rastline, po potrebi pa jo redčiti in obrezovati. Prav tako ji je potrebno zagotoviti kakovostno, dobro pognojeno zemljo in paziti na količino zalivanja, da rastlina ne začne gniti. Poleg tega je potrebno tudi redno okopavanje okoli rastline.
Zalivanje
Čeprav lahko prenese kratka sušna obdobja, je potrebno okro redno zalivati, še posebej v prvi fazi rasti. Zahvaljujoč veliki, razvejani korenini, ki se nahaja globoko v tleh, si rastlina uspe zagotoviti vodo tudi v vročem in suhem vremenu. V sušnih obdobjih je priporočljivo zalivanje enkrat na 5 dni, ko se pojavijo plodovi, pa je potrebno rastlino zaliti 3 - 5 krat na mesec. Prekomerno zalivanje povzroči gnitje korenin.
Gnojenje
Okra potrebuje za ustrezen pridelek kakovostno gnojilo v ustreznih količinah. Najbolje jo je gnojiti s 600 - 800 kg/ha kombiniranega NPK gnojila v razmerju 10-20-20 in jo med rastno dobo 2 - 3-krat dodatno pognojiti z dušikom 20 - 30 kg/ha. Glede na to, da pravilno gnojenje vpliva na količino in kakovost pridelka, je priporočljivo, da okro sadite na mestih, kjer so včasih rasle kumare, saj tudi ta kultura zahteva enaka mineralna in organska gnojila kot okra.
Razmnoževanje
Okro lahko razmnožujemo neposredno s setvijo in potaknjenci. Priporočljivo jo je vzgajati iz sadik, ker so vzgojene v zaščitenih pogojih v polistirenskih posodah z ustreznim substratom. Za razmnoževanje v zaprtih prostorih je potrebna temperatura 21°C.
Presajanje
Glede na to, da je okra enoletna rastlina, se pri tej vrsti presajanje nanaša predvsem na njene sadike. Mesec dni po setvi je potrebno sadike presaditi v večje posode ali na vrt, pri čemer upoštevamo potrebno medsebojno razdaljo. Če sadike presadimo v posodo, jih moramo dobro zaliti in pognojiti, saj rastlina v zgodnji fazi razvoja potrebuje veliko hranil.
Pri presajanju sadik v vrt je potrebno najprej odstraniti samonikle rastline in plevel, nato pa nasuti 5 cm debelo plast organskega komposta in rastline dobro pokriti, pri čemer pazimo, da je med njimi zadostna razdalja, ki je odvisna od vrste okre, ki jo presajamo.
Pomlajevanje
Okro pomlajujemo z redčenjem in tudi s pinciranjem, to je obrezovanjem vrhov rastline. Prav tako je potrebno redno odstranjevati posušene liste in okoli okre odstraniti plevel ter druge rastline, ki bi lahko ogrozile njeno rast. Plevel okri odvzema prostor za rast in razvoj, prav tako pa tudi dostopnost hranil, kar negativno vpliva na celotno rastlino. Da bi to preprečili, je potrebno okoli okre narediti zastirko iz sena ali slame.
Redčenje
V vegetativni fazi rasti je potrebno okro občasno redčiti. To naredimo z odstranjevanjem posušenih vej, večje rastline pa tudi privežemo na oporo, pri čemer odstranimo stranske poganjke, če ogrožajo stabilnost rastline.
Obrezovanje
Glede na to, da je okra rastlina, ki lahko doseže višino tudi do 2 m ali celo več, to lahko oteži obiranje plodov, lahko pa tudi zasenči druge manjše rastline v vrtu in jih prikrajša za želeno sončno svetlobo. Ker je okra zelo trdoživa rastlina, zelo dobro prenaša obrezovanje, s katerim želimo pogosto doseči zmerno, grmičasto rast rastline in s tem olajšati obiranje plodov.
V rastni sezoni je potrebno zgornji del okre obrezati dvakrat. Z obrezovanjem in oblikovanjem grmičaste rasti je potrebno začeti, ko rastlina doseže višino 60 cm, najbolje pozno poleti. Z obrezovanjem vrha je najbolje odstraniti približno 1/3 rastline na delu, kjer je zrasla v višino, kar bo privedlo do oblikovanja novih vej okoli glavnega stebla, s čimer bo rastlina dosegla grmičasto rast.
Zaščita pred vetrom
Okra je rastlina, ki ima rada toplo in vlažno okolje, zato je za njeno rast in razvoj pomembna zaščita pred vetrom. Veter lahko rastline poškoduje, saj jih izsuši in poškoduje stebla, kar zmanjša rodnost. Okro pred vetrom zaščitimo tako, da namestimo zaščitno steno, rastlino posadimo v posodo ali pa posodo postavimo pod zaboj, ki jo bo varoval pred močnimi sunki vetra. Če opazimo, da se rastlina zaradi vetra začne sušiti, je potrebno redno zalivanje, da vzdržujemo optimalno vlažnost.
Priprava na naslednjo sezono
Tla, kjer je rasla okra, je potrebno temeljito prekopati in odstraniti odmrle dele rastlin, s čimer preprečimo naselitev in razmnoževanje škodljivcev, zemljo pa moramo tudi zastreti, da zadržimo vlago.
Bolezni
Če ne upoštevate pravil glede kolobarjenja in količine zalivanja, se lahko okra okuži z določenimi boleznimi. Najpogostejše bolezni so pepelasta plesen, listna pegavost, virus mozaika listnih žil in fuzarijska uvelost.
Pepelasta plesen
Pepelasto plesen povzročata glivici iz reda Sphaerotheca fuliginea in Erysiphe cichoracearum. Bolezen prizadene predvsem starejše dele rastline in se lahko razširi tudi na liste, peclje in steblo. Ta bolezen se pogosto pojavi v obdobjih visoke vlažnosti, pogostega deževja ali zaradi prekomernega zalivanja. Belkaste obloge se najpogosteje pojavijo na hrbtni strani lista in predstavljajo trose, ki se zlahka prenesejo na druge rastline. Listi sčasoma porjavijo in se posušijo.
Fuzarijska uvelost
To bolezen povzroča glivica Fusarium oxysporum f.sp. Vasinfectum, ki preživi na ostankih rastlin. Okuženi listi porumenijo, se zvijejo in ovenijo. Ta glivica napade tudi korenino rastline in postopoma privede do odmrtja celotne rastline.
Pegavost listov
Povzročitelji te bolezni so glivice Cerospora abelmoschi, C. malayensis in C. hibisci. K širjenju te bolezni prispeva prekomerna vlažnost, zaradi katere prizadeti listi sčasoma ovenijo in odpadejo.
Virus mozaika listnih žil
To je okri najbolj nevarna bolezen, ki prizadene pridelek v vseh fazah razvoja. Okuženi listi imajo rumeno obarvane žile in sčasoma porumenijo v celoti, plodovi pa postanejo deformirani, bledi, majhni in trdi.
Škodljivci
Škodljivci, ki napadajo okro, so listne uši, rumeno progasti črvi, koruzni ušesni črvi, resarji, pajkove pršice, ogorčice koreninskih šišk in polži. Vzroki, zaradi katerih se škodljivci naselijo na rastlini, so podobni kot pri boleznih in se nanašajo na neupoštevanje pravil kolobarjenja in prekomerno vlažnost.
Listne uši
Listne uši so majhne žuželke, običajno zelene ali rumene barve, ki se nahajajo na spodnji strani listov. Prehranjujejo se z rastlinskimi sokovi in izločajo lepljivo sled, t.i. medeno roso ter sčasoma povzročijo odpadanje listov in zaustavitev rasti celotne rastline. Lepljiva snov, ki jo izločajo, lahko na rastlinah privede do razvoja plesni. Če je prizadet le majhen del rastline, lahko listne uši odstranimo z umivanjem listov, medtem ko insekticide, kot je imidakloprid, uporabimo le ob visoki stopnji okužbe rastline.
Spodoptera praefica
Ta črv odlaga jajčeca na liste okre, tako da so na njih lahko vidni belkasti grozdi. Ličinke se prehranjujejo s sokovi rastline, kar povzroči postopno propadanje okre. Dobra izbira v boju proti tem škodljivcem so pripravki z dodatkom Bacillus thuringiensis, naravnega sovražnika rumeno progastega črva.
Ameriška plodovrtka
Ličinke ameriške plodovrtke (Koruzni ušesni črv (Heliothus zea)) poškodujejo liste, popke, stebla in plodove okre. Mlade gosenice so dlakave, svetle barve s temno glavo. Jajčeca odlagajo na sprednjo in zadnjo stran lista. Tudi tu lahko pomagajo pripravki, ki vsebujejo Bacillus thuringiensis. V primeru, da je s tem škodljivcem okužena večina nasada, je potrebna ustrezna kemična obdelava.
Resarji
Resar je majhna žuželka, ki je prisotna predvsem v rastlinjakih. Razmnožuje se zelo hitro in na listih se pojavijo belkasto rumene lise, list pa postopoma rumeni in propada. Za zatiranje tega škodljivca se lahko uporabljajo lepilne plošče, oteževalni dejavnik pa je, da lahko resar hitro razvije odpornost na insekticide. Naravni sovražniki resarjev so pikapolonice in plenilske pršice.
Pajkove pršice
Prisotnost pršic zaznamo po pojavu majhnih belih pik na listu, ki sčasoma porumeni in se posuši. Glede na to, da se ta škodljivec hitro širi in je precej trdoživ, je potrebno začeti z uporabo ustreznih insekticidov na osnovi abamektina takoj, ko opazimo prve znake okužbe na rastlini.
Ogorčice koreninskih šišk
Ogorčice koreninskih šišk so drobni črvi, veliki 1-2 mm. Prvi znaki napada tega škodljivca so zastoj rasti in propadanje rastlin v najtoplejšem delu dneva. Na koreninah napadenih rastlin nastanejo odebelitve oz. izrastki. Sčasoma odmre cela rastlina, če pa uspe preživeti, se njena rodnost zmanjša.
Glivici Arthrobotrys irregularis in Paecilomyces lilacinus ter bakterija Bacillus penetrans v tleh zavirajo napade in širjenje tega škodljivca, zato je priporočljivo uporabljati bioinsekticide, ki vsebujejo te mikroorganizme. Pomaga tudi sajenje rastlin, ki škodljivo delujejo na ogorčice, na primer špargljev. V skrajnem primeru pridejo v poštev insekticidi na osnovi flupoirama, oksamila ali dazometa.
Polži
Polži lahko na okri povzročijo veliko škode ob vlažnem vremenu, še posebej ponoči. Za seboj puščajo srebrno sluzasto sled in se hranijo z listi ter drugimi deli rastline. Poškodbe, ki jih povzročijo na rastlini, so še posebej kritične v fazi kalitve. Mehanski ukrepi za varstvo pred polži so uporaba živega in gašenega apna ter pepela, za uničevanje tega škodljivca pa lahko uporabimo tudi pivo, saj vsebuje spojino atraktant, ki jo polži obožujejo. Uporabimo lahko tudi kemične pripravke na osnovi limacidov.
Uporaba
Okra je zelo uporabna rastlina, saj jo uporabljajo gastronomiji kot živilo, prav tako pa tudi v ljudski medicini. V zadnjem času se uporablja tudi v kozmetični industriji. V industriji uporabljajo vlakna iz okrinih stebel za utrjevanje polimernih kompozitov.
Nabiranje
Okra začne cveteti približno šest tednov po setvi, kmalu zatem pa že sledi pobiranje pridelka, običajno konec maja ali v začetku junija, ki traja do konca septembra ali začetka oktobra. Cvetovi se odpirajo dnevno, zato je potrebno plodove obirati vsak dan ali vsak drugi dan.
Plodove moramo redno nabirati, ker sicer upočasnijo nadaljnje cvetenje. Stroke okre je najbolje nabirati, dokler so mladi, ker kasneje postanejo vlaknasti in žilavi. Glede na to, da so položeni na pecelj, jih je priporočljivo odstraniti z nožem ali škarjami, lahko pa jih trgamo tudi ročno, tako da zasukamo pecelj, na katerem se nahaja plod.
Sušenje
Okro lahko posušimo, kar se pogosto uporablja kot način za ohranitev njene lupine. Sušenje je najbolje izvajati pri temperaturah med 40 - 50°C. Za sušenje je potrebno suho okolje z minimalno zračno vlago ter dobro zračnostjo prostora, kjer poteka sušenje, s čimer zmanjšamo zračno vlago in izboljšamo sušenje.
Okro lahko sušimo naravno, na soncu in vetru ali v pečici in dehidratorju. Za kakovostno sušenje in dolgoročno ohranitev lupine je pomembno spremljati proces sušenja in zagotoviti optimalne pogoje.
Skladiščenje
Glede na to, da plodovi zelo hitro izgubljajo vodo, je potrebno nabrane plodove hraniti pri temperaturi 10°C in jih čim prej porabiti. Plodove lahko konzerviramo ter jih ohranimo s sušenjem in zamrzovanjem.
Kulinarika
V gastronomiji se okra uporablja pri pripravi enolončnic, solat ali kot glavna jed. Vsi deli rastline so užitni. Možnosti priprave okre so resnično neomejene. Pri pripravi hrane lahko uporabimo sveže ali posušene plodove okre. Če uporabljamo posušene plodove, jih je potrebno pred uporabo namočiti v vodi. Okra zaradi bogastva mineralov in vitaminov ter vlaknin zelo ugodno vpliva na celoten prebavni sistem in povečuje odpornost. Posušeno okro v prehrambni industriji uporabljajo tudi kot emulgator.
Medicina
Iz okrinih listov in stebel ter zmletih posušenih plodov lahko pripravimo čaj, ki v ljudski medicini velja za blagodejnega. Čaj pripravimo tako, da 1 čajno žličko posušene okre prelijemo z 2 dl hladne vode in pustimo stati čez noč ter zjutraj popijemo, ne da bi čaj predhodno precedili. Obstajajo tudi tinkture iz okre, ki se uporabljajo za zdravljenje želodčnih težav.
Kozmetika
Okra vsebuje mioksinol, ki je rastlinska alternativa botoksu, zato iz nje izdelujejo tudi kozmetične pripravke. Z uporabo krem in serumov z dodatkom mioksinola kožo napnemo in zapolnimo manjše gube.
Zanimivosti
Okro se že več kot 5000 let uporabljajo tako v kulinariki in ljudski medicini kot tudi pri izdelavi naravnih pripravkov za nego in lepoto.
Izvira iz vzhodne Afrike in jugovzhodne Azije, od koder so jo Arabci najprej razširili v Egipt, severno Afriko in Španijo, v času Otomanskega cesarstva pa se je po zaslugi turških zavojevalcev pojavila tudi na Balkanskem polotoku. Okra je v Ameriko prišla z afriškimi sužnji in se tam razširila.
Kleopatra je vedela, da okra blagodejno vpliva na kožo in je uporabljala pripravke iz okre, ki naj bi ji omogočili njeno legendarno lepoto.
Okra je priljubljena hrana v Bosni in Hercegovini, julija pa v Brčkem poteka okrin festival. Verjetno najbolj priljubljena bosanska jed z okro je Begova juha. Bill Clinton, nekdanji ameriški predsednik, je nekoč rekel: "Če mi želite s čim postreči, naj bo to okra".
Fotografija: Akhara Y / Pixabay
Dodaj odgovor