Pelargonija (lat. Pelargonium) je je rod zelnatih cvetočih rastlin in spada v po vsem svetu razširjeno družino krvomočničevk (Geraniaceae). Družina vključuje številne aromatične vrste, ki rastejo kot nizki grmi ali zelnate rastline, najbolj znana predstavnika pa sta čapljevec in pelargonija.
Pelargonija je zelo razširjena rastlina, zato si danes vrtov brez nje ne moremo predstavljati. Ime je dobila po grški besedi pelargos, kar pomeni štorklja, saj njen plod spominja na štorkljin kljun. Pri nas jo imenujejo tudi roženkravt in geranija.
Pelargonija je cvetoča trajna rastlina, ki izvira iz območja Jjužne Afrike. Zraste kot nizek mehak ali pol olesenel grm do višine 60 cm. Korenine so razvejane in rastejo relativno plitvo. Njeno steblo je pokončno in mehko, listi pa so lahko različnih oblik. Cvet je iz cvetnih glavic in je različnih barv, tako da je lahko enobarven in dvobarven, enojen in dvojen. Pelargonija ob pravilni negi cveti zelo dolgo, od aprila do novembra.
Pelargonija je zaradi enostavne vzgoje, dišečih in okrasnih cvetov zelo pogosta okrasna in vrtna rastlina, ki jo po vsem svetu vzgajajo tudi v komercialne namene. Prilagodila se je različnim podnebnim razmeram in jo je enostavno vzdrževati.
Vrste
Trenutno obstaja okoli 250 osnovnih vrst pelargonije, od tega v Sloveniji avtohtono uspevajo le 3 vrste. Vendar pa obstaja veliko hibridov, ki jih vzgajajo samo zaradi videza in jih prodajajo kot okrasne rože. Da bi pritegnili kupce, so s križanjem pridobili vrste s posebnimi lastnostmi. Tako lahko hibride glede na gojitveno obliko delimo na pokončne, pol viseče, viseče, okrasnolistne in dišeče pelargonije. V nadaljevanju navajamo najbolj znane vrste, ki rastejo ali jih vzgajajo pri nas.
Navadna pelargonija
Navadna pelargonija (lat. Pelargonium zonale) je najpogostejša vrsta na našem področju in jo najdemo v naravnih rastiščih v notranjosti države. Njeno steblo je pokončno, listi pa okrogli, pogosto imajo na zgornjem delu rjav kolobar. Imenuje se tudi conska pelargonija, izvira pa iz Južne Afrike. Cvetovi so enoredni in so v več barvnih odtenkih - od rožnate do temnejše rdeče barve.
Bršljanasta pelargonija
Bršljanasta pelargonija (lat. Pelargonium peltatum) - ta viseča ali plazeča se trajnica prav tako izvira z območja Afrike, vendar se tudi pri nas izjemno dobro vzgaja. Najpogosteje jo sadimo na terase kot visečo rastlino. Ima manjše liste kot druge vrste. Listi so poraščeni z drobnimi dlačicami, ki ji dajejo žameten videz. Raznobarvni cvetovi so manjši in bolj številni.
Angleška pelargonija
Angleška pelargonija (lat. Regal pelargonium) je še ena pokončna vrsta, ki ima višje steblo in velike cvetove, podobne rožnatemu zimzelenu, zato vrsti pogosto zamenjujejo. Vendar pa je ta vrsta pelargonije občutljiva na neposredno sončno svetlobo, ki lahko poškoduje nežne liste, zato ima najraje senčno lego.
Jabolčna pelargonija
Jabolčna pelargonija (lat. Pelargonium odoratissimum) najpogosteje raste kot divja rastlina in se hitro širi, s kultivarji pa so dosegli večje cvetove in jih vzgajamo kot okrasne rastline. To vrsto pelargonije manj pogosto vzgajamo kot okrasno rastlino, priljubljena pa je zaradi velikih belih cvetov.
Kodrasta pelargonija
Kodrasta pelargonija (lat. Pelargonium crispum) je še ena vrsta pelargonije z območja Južne Afrike, kjer tradicionalno uspeva, vendar jo vzgajajo predvsem zaradi zelo nagubanih kodrastih listov. Poleg uporabe v dekorativne namene, to vrsto pelargonije uporabljajo tudi kot dodatek solatam, saj so njeni listi užitni.
Limonska pelargonija
Limonsko pelargonijo (lat. Pelargonium citrusum) ni mogoče najti v naravnem okolju, ker je kulturna rastlina. Vzgajajo jo izključno zaradi listov, saj imajo citrusni vonj, ki odganja komarje in druge žuželke. Posušene liste lahko uporabimo za polnjenje dišečih blazin.
Gojenje
Pelargonija je nepogrešljiv del balkonske zasaditve, kar govori o enostavnosti njene vzgoje. Čeprav imajo nekatere vrste bolj specifične zahteve, večina komercialnih hibridov zahteva podobne pogoje rasti. V nadaljevanju vam jih predstavljamo, da boste vedno vzgojili najlepše rože.
Tla
Pelargonije imajo rade rahla in zračna tla, bogata s hranilnimi snovmi, zato je potrebno substratu dodati humus. Rastlina prenese nevtralno oz. rahlo kislo podlago, ki pa jo za boljšo zračnost lahko zmešamo s finim peskom. Iz tal je potrebno tudi popolnoma odstraniti korenine in druge ostanke, ki bi lahko preprečili širjenje korenin. Pomembno je, da zemlja ni okužena z boleznimi ali škodljivci, ki lahko v kasnejšem razvoju rastline predstavljajo veliko težavo.
Podnebje
Nove sorte pelargonije so odporne na večje podnebne spremembe. Pelargoniji ustreza toplejše podnebje, dobro pa prenaša tudi celinsko podnebje. Na prostem jo lahko sadimo od aprila in ko se otopli. Raste lahko tudi na višjih legah, na ravnih ali nagnjenih legah, najraje pa ima sončne oz. polsenčne lege, ki so zaščitene pred neposrednimi sunki vetra.
Čas sajenja
Čas sajenja je odvisen od načina in mesta vzgoje. Da bi dobili razvito rastlino že aprila, jo je potrebno posaditi konec poletja ali konec zime. Optimalna temperatura za ukoreninjenje in razvoj rastline je 20°C, preživi pa tudi pri temperaturi do 15°C. Rastlino lahko v aprilu posadite na prosto.
Kolobarjenje
Pelargonija je lahko glede na način vzgoje enoletna rastlina ali trajnica. Komercialni hibridi so večinoma enoletne rastline, vendar lahko pelargonija do 3 leta raste na istem mestu. Po nekaj letih je potrebno zamenjati mesto rasti, da ne tvegamo okužb z boleznimi. Pri vzgoji v posodah se pelargonija dobro ujema z zeleno lilijo, celozijo, petunijo, verbeno, bršljanom in fuksijo.
Mačja meta je z močnim oljnatim vonjem zelo uporabna, saj odganja škodljivce, ki bi lahko nadlegovali pelargonije, le paziti morate, kam jo posadite, saj je mačja meta izjemno invazivna rastlina, ki lahko zaduši vse okoli sebe. Drobnjak na pelargonije privablja čebele, metulje in številne druge koristne žuželke, zaradi česar so rastline zaradi navzkrižnega opraševanja bolj bujne. Tako kot drobnjak tudi lukovke, kot so čebula, česen, šalotka in por, vsebujejo dišeča olja, ki jih številne žuželke ne marajo. Škodljivci, kot so listne uši, ne marajo vonja čebule, zato če jih posadite v bližini pelargonij, jim preprečite, da bi se z njimi prehranjevale.
Pelargonije pogosto motijo polži in če opazimo, da se prehranjujejo z njihovimi cvetovi, jih lahko odpravimo sajenjem ognjiča in vodne kreše, ki prav tako odganja majske hrošče in ostale žuželke.
Izmed začimbnih rastlin pelargoniji ustrezata bazilika in žajbelj, kot zelenjava pa sladki krompir in šparglji.
Faza mirovanja
Rastline je potrebno ob hladnem vremenu in zmrzali prezimiti v zaprtih prostorih. Zalivanje zmanjšamo na enkrat mesečno. Prezimijo v temnejšem prostoru, preden jih spomladi odnesemo ven, pa je potrebno odstraniti vse odcvetele cvetove in suhe veje. Celotno lončnico potopimo v vodo in dobro namočimo. Po fazi mirovanja jo najprej prestavimo v toplejši in svetlejši prostor s temperaturo okoli 15°C, nato pa na prosto.
Sajenje
Glede na to, da je pelargonija ena najbolj priljubljenih balkonskih rastlin, se povečujejo težnje po njeni organizirani vzgoji v komercialne namene in nadaljnji prodaji. Ne glede na to, ali pelargonijo vzgajate za osebno ali komercialno uporabo, upoštevajte ta navodila in vedno boste imeli dobre rezultate.
Sejanje
Vzgoja pelargonij s setvijo je postala v zadnjem času zelo priljubljena. Pomembno je, da uporabljamo tretirana in zdrava semena. Pred setvijo jih je optimalno stratificirati na hladnem in 12 ur namakati v topli vodi. Ob koncu zime pelargonijo posejemo v rahli substrat v ločene posode, pokrijemo z malo zemlje in zalijemo. Vzdrževati je potrebno temperaturo 22 - 25°C, posode pokriti s folijo, ki bo ohranila mikroklimo in rastlina lahko po enem tednu požene. Nato folijo odstranimo in temperaturo znižamo na 18°C, vendar je potrebno nadaljevati z rednim zalivanjem.
Sajenje sadik
Vzgoja iz sadik je odlična za večjo pridelavo in za dolgoročnejšo možnost prodaje. Za nadaljnji razvoj je potrebno sadike, velike do 7 cm, presaditi v ločene posode. Vsako posamezno ročno presadimo v rahla tla ter dobro zalijemo in pognojimo z mineralnim gnojilom. Pomembno je, da je sadika zdrava, da preprečimo širjenje bolezni, preventivno pa jih lahko zdravimo s fungicidi. Sadike lahko vzgajamo v več različnih časovnih intervalih, optimalno vsake 2-3 tedne, da lahko trg stalno oskrbujemo z novimi sadikami.
Cepljenje
Pelargonija je kulturna rastlina. Z medsebojnim kombiniranjem rastlin pridobimo bolj trpežne in lepe primerke. Postopek kombiniranja poteka in vitro, s čimer zagotovimo, da bo nova rastlina zdrava in uspešna.
Gojenje na vrtu
Na vrtu je gojenje pelargonij omejena z zunanjimi pogoji. Zaradi občutljivosti na mraz pelargonijo redko gojimo kot vrtno rastlino. Pri vzgoji na vrtu je pomembno zemljo dobro prekopati in očistiti ter obogatiti z mineralnim gnojilom. Na vrt posadimo sadike, ki imajo razvite korenine in jih v sušnem obdobju obilno zalivamo. Poleg tega je rastline dobro posaditi na polsenčno mesto vsaj 15 cm oddaljene od drugih rastlin.
Gojenje v rastlinjaku
Gojenje v rastlinjaku je optimalna za pridelavo sadik v zimskem času. Preden pa začnemo z vzgojo, je potrebno poskrbeti za ogrevanje in namakanje, kar je lahko največji strošek. Optimalna temperatura za kalitev in vzgojo je 20°C, v toplejšem vremenu pa je potrebno rastlinjak redno zračiti, zato je temperatura še nižja. Rastline vzgajamo v posodah v humusnem substratu za visokimi gredicami.
Čeprav je možno pred kalitvijo rastline škropiti z vodo, jih je potrebno potem ko poženejo, zaliti pod korenino. Pri takšni vzgoji je možno tudi sajenje čez zimo, vendar bo to povezano z višjimi stroški zaradi ogrevanja. Zagotoviti je potrebno minimalno 8-urno dnevno svetlobo in paziti na stopnjo vlažnosti zaradi nevarnosti širjenja bolezni.
Gojenje v posodah
Pelargonijo za osebne potrebe najpogosteje gojimo v posodi. Ko je posajena v globljo posodo, lahko raste kot trajnica in je ni potrebno presajati. Za prvo sajenje je pomembno zagotoviti humusno in rahlo podlago ter jo redno zalivati in vzdrževati vlago. V sušnem obdobju jo zalivamo do dvakrat dnevno, pomembno pa je, da odvečna voda odteka. Tako vzgojene rastline imajo rade toplejše in južne dele terase, vendar jih je potrebno v času najmočnejšega sonca zaščititi. V drugem letu rastlino odstranimo s koreninami, ki jih lahko skrajšamo, na dno pa dodamo svežo zemljo.
Vzdrževanje nasada
Vzdrževanje rastlin poleg gnojenja in zalivanja vključuje tudi drobljenje skorje, prezračevanje in odstranjevanje plevela. Pri starejših rastlinah sta drobljenje skorje in prezračevanje zelo pomembna, saj jim na ta način zagotovimo dovolj zraka za nadaljnjo rast. Zemeljsko skorjo zdrobimo z ročnim orodjem, prezračimo pa lahko s koničastim delom na drugi strani motike. Ročno je potrebno odstraniti vse plevele, ki ogrožajo rast rastline.
Nega
Pelargonije so izjemno hvaležne rastline, zato njihovo vzdrževanje zahteva minimalen napor. Tudi če pelargonij ne bomo negovali, bodo cvetele, vendar šibkeje. Za bolj bujno rast je potrebno vložiti minimalno truda in izvesti nekaj opravil, ki so opisana v nadaljevanju.
Zalivanje
Ob daljši suši in toplejšem vremenu ima pelargonija povečano potrebo po vodi. Pred vsakim zalivanjem je potrebno preveriti substrat in zalivati šele, ko je zgornja plast zemlje v višini 2 cm suha. Pri zalivanju je potrebno uporabiti deževnico ali postano vodo, v vročem vremenu pa zalivati zgodaj zjutraj ali zvečer. Potrebno se je izogibati zalivanju po listih, ampak neposredno zaliti po tleh okoli korenin. Prav tako je pomembno, da rastlini zagotovimo dobro drenažo, saj dolgotrajno zastajanje vode povzroči gnitje korenin. V sušnem obdobju je potrebno zalivanje do dvakrat dnevno.
Gnojenje
Pelargonije potrebujejo za obilno cvetenje veliko hranilnih snovi, kar je še posebej pomembno spomladi in poleti v rastni sezoni. Za gnojenje uporabljamo tekoče mineralno gnojilo, ki ga dodajamo med zalivanjem, in sicer do dvakrat na mesec. Optimalna kombinacija je z dušikom, fosforjem in kalijem, ker spodbujajo cvetenje. Za gnojenje lahko uporabite standardno mineralno gnojilo.
Razmnoževanje
Pelargonijo lahko razmnožujemo s semeni in potaknjenci. Razmnoževanje s semeni je zelo redko, zato rastlino največkrat razmnožimo s potaknjenci starejše rastline. Razmnoževanje s potaknjenci dveletne rastline lahko izvedemo takoj po cvetenju pozno jeseni. S stare rastline vzamemo mlajši poganjek, mu odstranimo liste in ga položimo v humozno zemljo. Sadimo, ko je rez še moker in ga lahko namočimo v rastne hormone za hitrejše ukoreninjenje. V zimskem času in v času ukoreninjenja pelargonijo zaščitimo pred nizkimi temperaturami in redno zalivamo. Rastlina je že aprila pripravljena za presajanje.
Presajanje
Spomladansko presajanje mlade rastline je izjemno pomembno za njeno nadaljnjo rast. Rastline, ki jih presajamo, morajo rasti v posodi in imeti samostojno razvite korenine. Pred presajanjem je potrebno izkopati tako globoko jamico, kot je bila globina, na kateri je rastlina rasla do sedaj. Po tem rastlino s koreninami in zemljo vzamemo iz posode in presadimo na novo mesto rasti ter prekrijemo z rahlo zemljo. Po presajanju jo je potrebno dobro zaliti in pognojiti z mineralnim gnojilom. Presajanje opravimo, ko rastlina nima več prostora za rast korenin.
Pomlajevanje
Če pelargonijo gojimo kot trajnico, jo je potrebno pomladiti, da bo še naprej lepo in bujno cvetela, kar naredimo spomladi s pinciranjem. Ko rastlina požene prve vegetativne poganjke, jih je potrebno odrezati, da poženejo stranski poganjki. S tem nadzorujemo višino rasti in omogočimo večjo bujnost cvetov.
Redčenje
Pri sejanju lahko postane nasad pregost, zato v tem primeru potrebno redčenje rastlin. Splošno pravilo je, da med dvema rastlinama pustimo najmanj 15 cm razdalje, saj se pelargonija med rastjo razširi in zapolni prostor. Pri redčenju rastlino izvlečemo s koreninami, jo presadimo na želeno mesto ter dobro zalijemo.
Obrezovanje
Pri enoletnih pelargonijah obrezovanje ni potrebno, pri vzgoji trajnic pa je pomembno, da obrežemo posušene dele rastline in odstranimo odcvetele cvetove. Obrezovanje opravimo spomladi, ko se rastlina oblikuje in poskušamo doseči gostejši grm. Posušene odcvetele cvetove je potrebno odstraniti in zato je potrebno spremljati rast in razvoj rastline skozi celotno vegetativno obdobje.
Zaščita pred vetrom
Pelargonije je potrebno zaščititi pred močnimi vetrovi, da preprečimo poškodbe listov in cvetov. Lahko jih postavimo v prostor z manjšim oknom ali zaščitimo tako, da jih posadimo ob zid ali obzidje. Prav tako jih lahko posadimo v posodo s težkim dnom, da preprečimo prevračanje.
Zaščita čez zimo
Če vzgajamo pelargonije kot enoletne cvetoče rastline, ne potrebujejo zaščite, če pa jih gojimo kot trajnice, jih zaščitimo tako, da jih prenesemo v zaščitene prostore z dovolj svetlobe in toplote. Če jih ne moremo prenesti v zaprt prostor, jih je mogoče zaščititi tako, da jih pokrijemo z vrečo, agrotekstilom ali drugim materialom, ki jih bo ščitil pred mrazom in vetrom. Pomembno je preprečiti zmrzovanje listov in cvetov, saj lahko pride do poškodb ali izgube rastline.
Bolezni
Pri pelargoniji je najpogostejši vzrok bolezni prekomerna vlažnost v zaprtih prostorih ali okužena tla. Znanih je več virusnih in glivičnih bolezni, ki so pogoste pri vzgoji. Da bi jim izognili, predstavljamo najpogostejše bolezni in načine boja proti njim.
Gnitje korenin
Gnitje korenin povzroča glivica, ki je odgovorna tudi za uvelost rastlin, najpogostejši vzrok pa je predolgo zadrževanje vode ali okužena tla. Glivica najprej okuži korenino, vendar je bolezen vidna šele, ko začnejo spodnji listi veneti, substrat pa je vlažen. Okužbo preprečimo z zagotavljanjem zdravih tal in njihove dobre odcednosti.
Bakterijski ožig
Bakterijski ožig je najnevarnejša bolezen, ki se hitro širi in zlahka okuži celoten nasad, zdravljenje s kemičnimi sredstvi pa ni učinkovito. Prvi simptomi okužbe so rumene pege na spodnji strani lista, ki se razširijo v nekrozo v obliki črke V po celem listu. Bakterija se kmalu razširi na celoten list, ki oveni in obvisi na steblu. Velika nevarnost za razvoj te bolezni je zadrževanje vode na listih in prekomerna vlažnost.
Pegavost listov
Če so rastline na balkonu celodnevno izpostavljene soncu se pogosto pojavi pegavost in uvelost listov. Najprej se pojavijo mehurji, ki se nato strdijo in spominjajo na pluto. Da bi se temu izognili, je potrebno zagotoviti delno senčenje in rastline redno zalivati. Čeprav okužba ni nevarna za nasad, povzroča estetske težave.
Rja
Rja je zelo pogosta in nevarna bolezen, ki jo povzročajo paraziti. Dolgoročne posledice so zmanjšanje rodnosti in kakovosti cvetov. Poznamo več vrst rje, prvi simptomi pa so rumene pege na listih, ki se spremenijo v rdeče-rjave lise. Močneje okuženi listi porumenijo in odpadejo, kasneje pa oveni cela rastlina.
Škodljivci
Čeprav je pelargonija zelo odporna rastlina, obstaja nekaj škodljivcev, ki pogosto napadejo nasade in največkrat povzročijo estetsko škodo. Predstavljamo najpogostejše in kako se jih iznebiti.
Resarji
Resarji so žuželke, ki se prehranjujejo s sokovi iz zelenjave ali cvetlic, napadajo pa tudi pelargonije. S sesanjem soka izsušijo liste ali dele stebla, ki se kasneje posušijo. Prehranjujejo se tudi s čebulicami, napadajo pa tudi najnežnejše dele rastline in popke. Odpravimo jih tako, da uporabimo zdravo zemljo in čebulice ter zemljo potresemo s pepelom.
Bela mušica ali ščitkar
Bela mušica ali ščitkar je pogost škodljivec na spodnji strani listov, ki se prehranjuje s sokovi. Podobna je listni uši, vendar je prepoznavne bele barve in jo najdemo le na hrbtni strani lista. Čeprav ne povzroči propada rastline, povzroča estetsko škodo in lahko povzroči zmanjšano kakovost cvetov. Iznebimo se jo s škropljenjem vode, pomešane z milom.
Listne uši
Listne uši so na pelargoniji zelo pogost škodljivec. Čeprav ne povzročajo večje škode, sesajo sok in predstavljajo estetski problem. Poleg tega puščajo tudi sladko tekočino, ki lahko širi različne bolezni. Najlažje se jih iznebite s škropljenjem z insekticidi.
Gosenice
Okužba z gosenicami je lahko velika težava za nasad, saj se prehranjujejo z zelenimi deli rastline in mladimi poganjki. Če jih veliko napade eno rastlino, lahko pojedo celoten list, kar zmanjša možnost fotosinteze. Najlažje se jih boste otresli z ročnim nabiranjem.
Uporaba
Pelargonija je najbolj znana kot okrasna roža za balkone, terase in vrtove, zanimivo pa je, da ima tudi druge načine uporabe.
Nabiranje
Vsi cvetovi ne dozorijo hkrati, zato periodično nabiramo lepe in zdrave cvetove. Najbolje je, če zgodaj zjutraj naberemo razcvetele cvetove. S škarjami jih rahlo diagonalno odrežemo ter očistimo spodnjih listov, ki so v napoto.
Skladiščenje
Rastline, ki jih nameravamo prodati kot rezano cvetje, postavimo v svežo vodo in jih tako pri temperaturi 2°C hranimo do enega tedna. Kadar pelargonijo prodajamo kot sadiko, je potrebno odstraniti stare liste in jih posortirati po velikosti. Za zmanjšanje poškodb med transportom jih zapakiramo v kartonske škatle in zaščitimo s plastičnimi pregradami.
Kulinarika
Pri kuhanju lahko uporabimo le nekatere vrste pelargonij. Mlade liste uporabljamo za solate ali kot dodatek enolončnicam, cvetove pa za okrasitev tort in pit. Zanimivo je, da lahko dišeče liste dodamo tudi osvežilnim poletnim pijačam ali koktajlom. Dišeče liste lahko posušimo in iz njih pripravimo čaj. Včasih so jih pogosto dodajali kot aromo želejem in naravnim džemom.
Kozmetika
Pelargonija se pogosto uporablja v kozmetiki. Iz njenih listov izdelujejo eterično olje, ki ima zelo intenziven vonj, zato se uporablja kot naravni parfum. Pelargonijo dodajajo tudi kremam ali losjonom za telo. Pogosto se uporablja kot dišava v milih in detergentih, ker je ne moti alkalnost izdelka. Ker se dolgo obdrži na koži, so pelargonijo včasih v velikih količinah dodajali v kopeli.
Medicina
Deli pelargonije se uporabljajo tudi v ljudski medicini. Čaj iz suhih listov pomaga pri prebavnih motnjah in driski ter pri težavah z dihali. Obstaja prepričanje, da če prah pelargonije vtremo v nos, lahko zmanjšamo simptome rinitisa.
Zanimivosti
Pelargonije izvirajo z območja Južne Afrike, od koder prihaja večina vseh vrst te rastline. V Evropi so se prvič pojavile v 17. stoletju in postale zelo priljubljene na Nizozemskem. Danes so pelargonije ena najbolj prodajanih rastlin za vzgojo na vrtovih in terasah.
Zanimivo je, da ima pelargonija močan vonj, ki ga muhe in komarji ne prenesejo, zato iz njenega olja pripravljajo sredstva proti tem mrčesom.
Poleg tega se uporablja za zaščito hišnih ljubljenčkov pred klopi. Zanimivo je, kako se radi namažejo z mlekom, saj jih ščiti pred škodljivci, a jih hkrati tudi hrani. Danes pelargonije množično prodajajo na nizozemski borzi cvetja in so takoj za vrtnicami druga najbolj prodajana vrsta rož.
S pelargonijami je povezana anekdota - kemik John Dalton je namreč ugotovil, da je barvno slep, ko so mu drugi pelargonije opisovali kot rastline živo rdeče barve, on pa jih je videl v modri barvi. Po njem so nezmožnost razlikovanja barv poimenovali daltonizem.
Foto: JacLou DL / Pixabay
Dodaj odgovor