Meta (lat. Mentha) je rastlina iz družine ustnatic (Lamiaceae), iz katere so najbolj znani predstavniki majaron, bazilika, žajbelj, sivka, mačja meta, šetraj, melisa, materina dušica in timijan. Poznamo več vrst mete, nekatere izmed njih pa so najbolj znane kot kulinarične začimbe, zdravilna zelišča ali cvetlice. Natančne razlike med vrstami niso opredeljene, tako da naj bi obstajalo 13 ali 24 vrst mete. Hibridizacija se pojavi naravno, ker se območja nekaterih vrst prekrivajo. Znanih je veliko križancev in kultivarjev.
Rod je razširjen v Evropi, Afriki, Aziji, Avstraliji, Severni Ameriki in Južni Ameriki, posamezne vrste pa lahko najdemo v številnih okoljih, večinoma pa najbolje rastejo v mokrih okoljih in na vlažnih tleh.
Mete so aromatične in skoraj izključno trajne rastline. Imajo široko razprte podzemne in nadzemne stolone ter pokončna, kvadratno razvejana stebla. V odvisnosti od vrste lahko v višino zrastejo 10 - 120 cm in se hitro širijo. Nekatere mete zaradi nagnjenosti k nenadzorovanemu širjenju veljajo za invazivne.
Listi so pogosto pernati z nazobčanim robom, lahko so podolgovate ali suličaste oblike in rastejo paroma izmenično. Barve listov se razlikujejo od temno zelene in sivo zelene do vijolične, modre in včasih bledo rumene barve.
Cvetovi se razvijejo v dolgih ovršnih oz. krovnih listih (brakteja) iz pazduh listov. So bele ali vijoličaste barve in nastajajo v lažnih zavihkih (verticillaster). Cvetni venec je dvoosen s štirimi enakimi režnji, izmed katerih je navadno največji zgornji reženj. Plod je orešček, ki vsebuje od enega do štiri semena.
Meto večinoma uporabljajo kot vrtni okras, za prekrivanje tal ter kot osvežilce zraka in zeliščna zdravila. Mete so lepe in tudi funkcionalne rastline ter jih je enostavno vzgajati, saj uspevajo na soncu in v senci po vsem svetu. Meto pogosto uporabljamo v medicinske namene zaradi antiseptičnih in protivnetnih lastnosti ter kot aromaterapevtsko olje za pomiritev in sprostitev, pa tudi v kozmetične namene, v šamponih ter kremah za obraz.
Sorodniki
Vrste
Meta je rastlina, ki jo v naravi najdemo v različnih oblikah, zato je zelo zapleteno določiti število vrst. Nekatere najbolj znane vrste pa so zelena meta, poprova meta, vodna meta, njivska meta, jabolčna meta in dolgolistna meta. Rastlino pogosto križajo ali pa je rezultat hibridizacije v naravi, zato je določitev natančnega števila vrst še toliko bolj zapletena.
Zelena meta
Zelena meta (lat. Mentha spicata) je vrsta, ki jo lahko najdemo v Evropi in Južni Aziji, razširila pa se je tudi v druge dele sveta, v Severno in Južno Afriko ter Severno in Južno Ameriko. Uporablja se za dodajanje okusa hrani in čaju, njeno aromatično olje pa uporabljamo kot aromo ali dišavo. Zelena meta je trajnica, ki v višino zraste do 100 cm. Stebla in listi so poraščeni z drobnimi dlačicami, korenina pa je razširjena in mesnata. Listi imajo nazobčan rob in so dolgi 5 - 9 cm ter široki 1,5 - 3 cm. Steblo je kvadratasto, kar je značilno za to vrsto mete. Rastlina ima dolgo zgodovino uporabe, njene prve omembe pa segajo vsaj v 1. stoletje našega štetja, z opisi v delih Plinija in v Svetem pismu.
Poprova meta
Poprova meta (lat. Mentha x piperita L.) je hibridna vrsta, ki izvira iz vodne in zelene mete. Njena vzgoja je zelo razširjena na številnih območjih po svetu. Rastlina najbolje uspeva na vlažnih, zasenčenih mestih in se širi s podzemnimi korenikami. Mladi poganjki poženejo iz starih poganjkov. Meto pogosto vzgajamo v posodah, da omejimo njeno hitro širjenje. Liste in cvetne vršičke nabiramo takoj, ko se cvetovi začnejo odpirati in jih lahko posušimo.
Vodna meta
Vodna meta (lat. Mentha aquatica) je večletna rastlina, ki zraste do višine 90 cm in raste na vlažnih legah. Zelena ali vijolična stebla imajo kvadraten prerez in so poraščena z drobnimi dlačicami. Mesnate in vlaknate korenine so široko razprostrte. Rožnati ali vijolični cvetovi so cevasti, majhni in zgoščeni.
Njivska meta
Njivska meta (lat. Mentha arvensis) je zelnata večletna rastlina, ki zraste v višino 10 - 60 cm. Ima razprostranjene korenine iz katerih izraščajo pokončna ali pol ukrivljena stebla z listi. Dlakavi listi z grobo nazobčanim robom so dolgi 2 - 6,5 cm in široki 1 - 2 cm. Cvetovi so bledo vijolični (občasno beli ali rožnati) in se nahajajo na izhodišču listov.
Močvirska meta
Močvirska meta (lat. Mentha hirsuta Huds.) je zelnata večletna rastlina, ki v višino zraste do 90 cm. Zelena ali vijolična stebla so kvadratna in so včasih lahko porasla z dlačicami. Korenike so široko razprostrte, mesnate in imajo vlaknate korenine. Zeleni oz. včasih vijolični ovalni ali ovalno suličasti listi so dolgi 2 - 6 cm in široki 1 - 4 cm ter rastejo paroma nasproti. So nazobčani in variirajo od dlakavih do takšnih, ki so skoraj brez dlačic. Majhni, zgoščeni vijoličasti ali rožnati cvetovi tvorijo končni polkroglasti cvet. Rastlina cveti od sredine poletja do poznega poletja. Meto obiskujejo številne vrste žuželk, ki jo tudi večinoma oprašijo, lahko pa se širi tudi s podzemnimi rizomi. Vsi deli rastline imajo močan vonj po meti.
Gozdna meta
Gozdna meta (lat. Mentha laxiflora) izvira iz vlažnih gozdov v vzhodni Avstraliji. Običajno cveti od septembra do marca in ima značilno velikost 15-40 cm × 1 m. Cveti s 4 - 8 cvetovi v obliki režnjev, ki so na kratkih pecljih in so vijolično rožnate oziroma bele barve. Raste na vlažnih tleh v gorskih gozdovih. Aborigini jo uporabljajo kot zdravilo.
Jabolčna meta
Jabolčna meta (lat. Mentha suaveolens) je rastlina, ki jo najdemo v Južni in Zahodni Evropi, vključno s sredozemsko regijo. Večletno rastlino najpogosteje uporabljamo v kulinariki. Jabolčna meta zraste v višino 40 - 100 cm. Svetlo zeleni listi rastejo drug nasproti drugega. Podolgovati in široki listi so na vrhu dlakavi in imajo nazobčane robove. Cvetovi se razvijejo v obliki klasov dolžine 4 - 9 cm in so sestavljeni iz niza zrnatih belih ali rožnatih cvetov. Cvetovi jabolčne mete se pojavijo sredi poletja in trajajo do konca poletja. Rastlina je aromatična s sadnim okusom.
Dolgolistna meta
Dolgolistna meta (lat. Mentha longifolia) je rastlina, ki izvira iz Evrope - razen Britanije in Irske, Zahodne in Srednje Azije ter Severne in Južne Afrike. Večletna rastlina ima aromo in vonj po pepermintu. Kot mnoge mete ima tudi dolgolistna meta podolgovato korenino in pokončno steblo, visoko 40 - 120 cm. Listi so podolgovato ovalni oz. suličasti. Dolgi so 5 - 10 cm in široki 1,5 - 3 cm. Listi so zgoraj zeleni oz. sivkasto zeleni, na spodnji strani pa beli. Cvetovi so združeni v goste grozde na visokih, razvejanih klasih. Dolgi so 3 - 5 mm ter so vijolične, škrlatne ali bele barve. Rastlina cveti od sredine poletja do poznega poletja. Širi se s korenikami (rizomi).
Gojenje
Vzgoja mete je preprost postopek, ki ga lahko izvajate na majhnem vrtu ali na okenski polici. Rastlina ima raje svetlo, sončno lego z dobro odcedno zemljo. Pred sajenjem je potrebno zemljo pripraviti tako, da ji za izboljšanje rodovitnosti vmešamo humus ali kompost.
Meto lahko posejemo neposredno v zemljo ali vzgojimo iz potaknjencev. Če jo sejemo neposredno, semena posejemo na medsebojni razdalji približno 30 cm. Če meto vzgajamo iz potaknjencev, jih posadimo v manjšo posodo z zemljo za rože in postavimo na svetlo ter toplo mesto, dokler ne vzklijejo.
Ko rastline zrastejo in postanejo dovolj močne, jih je potrebno presaditi na stalno mesto. Meto je potrebno redno zalivati, še posebej v sušnih obdobjih. Rastlino je potrebno redno obrezovati, da se ohrani močna rast in prepreči prekomerno cvetenje.
Tla
Meta je rastlina, ki ima najraje svetlo, sončno lego z dobro odcedno zemljo. Tla naj bodo rodovitna, rahlo kisla s pH med 6 in 7,5. Rastlina dobro uspeva na tleh, ki so bogata s humusom ali kompostom. Meti ustrezajo tudi vlažna tla, zato je potrebno redno zalivanje, še posebej v sušnih obdobjih. Rastlina se dobro počuti tudi v rahlo vlažnih tleh z dobrimi drenažnimi lastnostmi. Priporočljivo je, da zemljo pomešate z velikim deležem peska ali proda, da zagotovite dobro drenažo.
Podnebje
Meta ima rada hladnejše in vlažnejše podnebje, zato jo je najbolje vzgajati na območjih z zmernim podnebjem. Za vzgojo je idealna temperatura med 15 in 25°C. Vzgoja mete v toplejših območjih je lahko težavna, saj se rastlina hitro izsuši in pregreje.
Čas sajenja
Najboljši čas za sajenje mete je spomladi ali zgodaj poleti, ko je vreme stabilno in še ni prevroče. kar omogoča, da se rastline dobro ukoreninijo in razvijejo pred prihodom hladnejše zime. Če meto posadimo v vročem vremenu, jo je potrebno redno zalivati, da preprečimo izsušitev.
Kolobarjenje
Meta pomaga odganjati bolhače, ki grizejo in luknjajo liste redkvice in korenja, zato je idealna spremljevalka teh poljščin. Oster vonj mete zmede žuželke, ki iščejo svojo večerjo na vrtovih, enako pa velja za čebulno muho, ki se prehranjuje s čebulo.
Bližina mete koristi tudi paradižnikom in vrtnicam, saj njen vonj odganja listne uši. Meta je prav tako dobra soseda pesi, čili papriki, papriki, jajčevcem, kolerabi, solati, grahu in bučam.
Kapusov molj pogosto napade kapusnice, zato je meto priporočljivo saditi z brokolijem, brstičnim ohrovtom, zeljem, solato, cvetačo, ohrovtom in blitvo. Aroma mete lahko odvrne poljske miši, krte in voluharje, da bi kradli pridelek stročnic - fižola, graha, boba, arašidov in soje. V kombinaciji z meto bosta pikantni origano in ognjič zadišala na vsakem zelenjavnem vrtu ter tako privabila opraševalce in koristne žuželke.
Glede na to, da je meta invazivna rastlina, je ni priporočljivo saditi poleg sivke, rožmarina, žajblja in timijana ter bazilike, kamilice in peteršilja, ker lahko te rastline zaduši.
Faza mirovanja
Meta nima jasno opredeljene faze mirovanja, vendar pa se v hladnejših ali sušnih vremenskih razmerah rast in razvoj rastline upočasnita. V hladnejših podnebjih je lahko meta enoletnica, kar pomeni, da bo cvetela samo eno sezono in nato ovenela. V toplejših podnebjih lahko meta preživi več letnih časov ter še naprej cveti in obrodi plodove.
Sajenje
Sajenje mete je preprosto in dostopno vsem. Sadimo jo lahko spomladi ali zgodaj poleti, ko so vremenske razmere stabilne in vročina še ni premočna. Tla morajo biti dobro odcedna in pripravljena. Meto lahko posadite neposredno v zemljo ali v posode. Je trdoživa rastlina, ki ne zahteva veliko pozornosti, na vašem vrtu pa cveti ter vanj prinaša okus in vonj.
Sejanje
Postopek sejanja mete se začne s pripravo tal. Tla morajo biti dobro odcedna in pripravljena, s pH vrednostjo 6 - 7. Če sejemo v posode, poskrbimo, da so dovolj velike in imajo dobro drenažno plast.
Ko je zemlja pripravljena, lahko seme mete posejemo na površino zemlje ali v posode. Semena ne smemo prekriti z zemljo, ampak le rahlo pritisnemo v tla. Tla morajo biti vlažna, vendar ne mokra. Rastline je potrebno redno zalivati, dokler se ne pojavijo kalčki. Meta je rastlina, ki ima rada svetel prostor, vendar ne sme biti izpostavljena neposredni sončni svetlobi. Ko kalčki dovolj zrastejo, lahko rastline posadimo na stalno mesto ali v posode.
Sajenje sadik
Tako kot pri setvi mora biti zemlja tudi za sajenje sadik dobro odcedna in pripravljena. Ko je zemlja pripravljena, lahko sadike posadimo v zemljo ali v posode. Sadilna jamica naj bo nekoliko večja od korenin sadike, da se rastlina lahko razširi. Ko sadiko položimo v sadilno jamico, zemljo narahlo pritisnemo, preostalo zemljo potlačimo in dobro zalijemo.
Gojenje na vrtu
Za vzgojo mete na vrtu, izberite mesto, kjer bo rastlina zaščitena pred vetrom, nato pa pripravite tla tako, da jih očistite plevela in poravnate. Po potrebi se dodajo hranilne snovi, kot sta kompost ali gnojilo. Sadilna jamica naj bo nekoliko večja od korenine sadike oziroma semena, da se rastlina lahko prosto širi in raste.
Ko so tla pripravljena, lahko na površino zemlje posadimo sadiko ali seme. Rastline dobro potlačimo v zemljo in zalijemo. Priporočljivo je, da se izogibate prekomernemu zalivanju, da preprečite razvoj glivičnih bolezni. Če meto sadimo na vrtu, ki se nahaja na območju s suhim vremenom, je potrebno zemljo redno spremljati in rastline po potrebi zaliti.
Gojenje v rastlinjaku
Vzgoja mete v rastlinjaku omogoča pridelavo visokokakovostnih rastlin skozi vse leto. Rastlinjak zagotavlja zaščito pred neugodnimi vremenskimi vplivi, kot so mraz, veter in dež ter pomaga nadzorovati temperaturo in vlažnost.
Postopek vzgoje mete v rastlinjaku se začne s pripravo tal, nato pa rastline posadimo v posode ali gredice v rastlinjaku. Po sajenju rastline redno zalivamo in gnojimo. Potrebno je paziti na raven vlage v tleh in zagotoviti, da rastline dobijo dovolj svetlobe. Če so rastline pregosto posejane, jih lahko presadimo v večje posode ali jih ločimo. Morebitne znake bolezni ali škodljivcev redno preverjamo in odstranjujemo.
Sčasoma bodo rastline zrasle in začele cveteti, meto pa lahko nabirate, kadar koli je to potrebno. Meto običajno naberemo tako, da rastlini odrežemo vrhove, del stebla pa pustimo, da še naprej raste.
Gojenje v posodah
Meto lahko uspešno vzgajamo v posodah, kar je idealno za tiste, ki imate omejen prostor ali želite imeti rastline na okenski polici ali terasi.
Postopek vzgoje mete v posodah se začne z izbiro ustreznih posod. Posode naj bodo dovolj velike za rast rastline, imeti morajo dobre drenažne luknje in biti izdelane iz materiala, ki bo rastlini omogočal dobro ohlajanje.
Ko izberete posodo, jo morate napolniti s kakovostno zemljo, ki bo rastlini omogočila dobro rast. Rastlino nato posadimo v posodo in jo postavimo na okno ali teraso, kjer bo deležna dovolj svetlobe. Rastline redno zalivamo in gnojimo. Potrebno je paziti na raven vlage v tleh in zagotoviti, da rastline dobijo dovolj svetlobe.
Vzgoja mete v posodah zahteva več pozornosti in zalivanja, saj so posode manjše od rastlinjaka in se zemlja hitreje izsuši. Prav tako je potrebno biti pozoren na simptome bolezni ali škodljivcev in takoj reagirati, če se pojavijo.
Vzdrževanje nasada
Vzdrževanje nasada mete je zelo preprosto in vključuje zalivanje, s katerim zagotavljamo, da so tla vlažna, vendar ne premokra, saj lahko preveč vode povzroči gnitje korenin, in gnojenje, ker meta za boljšo rast potrebuje kakovostno rastlinsko gnojilo. Gnojilo lahko dodajamo v celotnem obdobju rasti.
Nega
Poleg zalivanja in gnojenja, ki sta standardni zahtevi mete pri vzdrževanju in negi, je enako pomembno zatiranje bolezni in škodljivcev, da lahko takoj izvedemo zaščitne ukrepe. Pomembno je tudi zmanjšanje dušenja rastlin s presajanjem oz. pomlajevanjem ter vzdrževanjem optimalne temperature ter nivoja vlage z rednim zračenjem rastlinjaka.
Zalivanje
Meta sodi med rastline, ki jih moramo redno zalivati. Običajno zalivamo vsak drugi dan, odvisno od vremenskih razmer. Meti ustrezajo vlažna tla, zato je priporočljivo vzdrževati stalno vlažnost tal.
Pri zalivanju je potrebno meto rahlo zalivati, da preprečimo, da voda steče navzdol in prelije rastlino. Voda mora biti sobne temperature in jo je potrebno vliti blizu rastlinskih korenin. Zalivamo lahko tudi po listih, vendar je priporočljivo zalivanje pri korenini. Meto je priporočljivo zalivati s svežo vodo, saj ji postana voda ne ustreza.
Gnojenje
Meto lahko gnojimo na več načinov. Prva možnost je uporaba organskega gnojila, ki ga lahko dodamo v zemljo med sajenjem ali po njem. Druga možnost je uporaba mineralnih gnojil, ki jih lahko dodamo vodi za zalivanje.
Količina uporabljenega gnojila je odvisna od stanja rastline in zemlje, v kateri raste. Običajno se priporoča uporaba gnojila z nizko vsebnostjo dušika, saj lahko preveč dušika povzroči prekomerno rast listov na škodo cvetenja.
Za meto priporočamo gnojila z visoko vsebnostjo fosforja in kalija, ki rastlini pomagata pri rasti in cvetenju. Gnojilo z visoko vsebnostjo fosforja pomaga pri razvoju korenin in cvetenju, medtem ko gnojilo z visoko vsebnostjo kalija pomaga razviti odpornost proti boleznim.
Ne smemo pozabiti, da je meta rastlina, ki ima rada sveža in hranljiva tla, zato je priporočljiva uporaba organskih gnojil, kot sta kompost ali hlevski gnoj, ali uporaba uravnoteženih mineralnih gnojil, namenjenih začimbnim rastlinam.
Razmnoževanje
Za razmnoževanje mete obstaja več načinov. Najpogostejši način je razmnoževanje s semeni, ki ga lahko izvajamo v toplejših mesecih.
Drugi način je razmnoževanje s potaknjenci, ki se običajno izvaja spomladi ali zgodaj poleti. Za razmnoževanje s potaknjenci je potrebno odrezati vršičke rastline in jih nato dati v vlažno zemljo ali vodo za ukoreninjenje. Ko se oblikujejo korenine, lahko potaknjence presadimo v zemljo.
Tretji način razmnoževanja je delitev grma, ki se običajno izvaja spomladi ali zgodaj poleti. Ta metoda vključuje razdelitev enega grma na več delov, pri čemer je vsak del posajen v novo zemljo.
Vsak način razmnoževanja zahteva drugačen postopek in za uspešno razmnoževanje je potrebno upoštevati ustrezna navodila za posamezen postopek, vključno z ustrezno nego rastlin, svežo in hranljivo zemljo ter uravnoteženim gnojilom.
Presajanje
Meto običajno presajamo spomladi ali zgodaj poleti, ko je rastlina v fazi rasti. Postopek presajanja vključuje odstranitev rastline iz tal, kjer trenutno raste in presaditev v nova tla.
Pred presajanjem morate izbrati pravo mesto za sajenje mete. Meta ima rada sončna mesta z dobro odcedno zemljo. Če so tla premokra, lahko rastlina trpi zaradi gnilobe korenin. Ko rastlino odstranimo iz sedanjih tal, je potrebno korenine skrbno očistiti morebitnih ostankov stare zemlje. Po tem rastlino posadimo v novo zemljo in zalijemo.
V prvih nekaj tednih po presajanju je potrebno meto skrbno spremljati in zalivati, da se bo dobro prilagodila novim tlom. Ob pravilni negi se bo rastlina prilagodila in rasla na novem mestu.
Pomlajevanje
Meto običajno pomlajujemo, ko je rastlina videti suha in nezdrava ali ko požene manj listov. Postopek pomlajevanja vključuje odstranjevanje starih in suhih listov z rastline ter obrezovanje korenin in vej za "ponastavitev" rastline, kar pogosto naredimo, ko začne rastlina izgledati suha in nezdrava. Stare in suhe liste odstranimo tako da, jih odrežemo s korenino, s čimer preprečimo pojav glivičnih obolenj. Po tem rastlino posadimo v svežo zemljo in zalijemo.
Redčenje
Meto običajno redčimo, ko se rastlina začne preveč razraščati, kar lahko ogrozi njeno rast in zdravje. Redčenje lahko izboljša tudi kroženje zraka in svetlobe, kar izboljša rast in videz mete.
Postopek redčenja vključuje odstranitev odvečnih rastlin iz posode ali iz zemlje. Če je rastlina v posodi, je potrebno odvečne rastline odstraniti, tako da ostanejo le najbolj zdrave rastline. Če je rastlina na vrtu, je potrebno odvečne rastline odstraniti, tako da ostanejo le najbolj zdrave rastline in da se zagotovi dobro kroženje zraka in svetlobe.
Obrezovanje
Meto običajno obrežemo spomladi, preden začne cveteti. Cilj obrezovanja je ohraniti obliko in preprečiti prekomerno razmnoževanje. Prvi korak pri obrezovanju mete je odstranitev vseh suhih in poškodovanih vej, nato jo obrežemo na želeno dolžino, običajno približno 15 - 20 cm nad tlemi.
Drugi korak je obrezovanje predolgih vej, običajno to storimo tako, da vejo porežemo na dolžino približno 5 - 10 cm nad stranskimi poganjki. Tretji korak je odstranitev vrhov vej, ki so se preširoko razrasli, kar naredimo tako, da vejo porežemo na dolžino približno 5 - 10 cm nad stranskimi poganjki. Obrezovanje mete običajno opravimo enkrat letno - spomladi, pred začetkom cvetenja, lahko pa jo odrežemo in naberemo po potrebi.
Zaščita pred vetrom
Meto lahko poškoduje veter, zlasti če je posajena na prostem, ne da bi bile okoli nje druge rastline ali zaščitni predmeti. Meto lahko pred vetrom zaščitimo na več načinov, med najbolj priljubljenimi pa je sajenje mete v skupini z drugimi rastlinami ali poleg drugih zaščitnih rastlin, kot je breza, ki bo pripomogla k zmanjšanju vetra, ko bo dosegel rastlino. Meto lahko zaščitimo tudi s postavitvijo zaščitnih panelov ali ograje, uporabo zaščitnih mrež ali tkanin, sajenjem ob steni ali drugem objektu, ki jo bo ščitil pred vetrom ter z zakopavanjem njenih korenin.
Vsak izmed teh pristopov bo pomagal zaščititi meto pred vetrom, vendar je potrebno pristop prilagoditi glede na lokacijo rasti in upoštevati še druge dejavnike, kot sta podnebje in tla.
Zaščita čez zimo
Zaščita rastline pred zimo zajema več korakov, ki jih lahko izvedemo, da zagotovimo, da rastlina preživi mrzle mesece in se spomladi pripravi na novo cvetenje. Najpomembnejši korak je odstranjevanje suhih listov in vej. Preden se temperature občutno znižajo, je z mete potrebno odstraniti vse suhe liste in veje, kar bo zmanjšalo tveganje za pojav bolezni in glivičnih okužb.
Zastiranje tal okoli mete s slamo, kompostom ali drugimi materiali lahko prav tako pomaga zaščititi korenine pred mrazom ter ohraniti vlago in toploto v tleh, prav tako pa tudi prekrivanje z zaščitno zastirko, kot je agrofibra.
Če navadno meto gojimo v posodah, je rastlino priporočljivo premakniti v zaprt prostor, na primer v garažo ali hodnik, da zagotovite, da rastlina ni izpostavljena neposrednemu mrazu.
Bolezni
Meta je rastlina, ki je lahko izpostavljena različnim boleznim, kot so rja, antraknoza, septorija, pepelovka itd., vendar pa obstajajo načini, kako preprečiti njihovo širjenje in uničenje vaše mete.
Rja
Rja je glivična bolezen, ki se kaže kot temne lise na listih, cvetovih in plodovih. Povzročitelj bolezni je glivica Phomopsis sp. Bolezen se širi s stikom z obolelimi rastlinami ali s sporami gliv, ki jih prenašajo žuželke. Lahko povzroči sušenje in propadanje listov in cvetov, kar zmanjšuje pridelek in kakovost plodov. Priporočljivo je spremljati zdravstveno stanje rastlin, odstranjevati obolele dele rastline in za preprečevanje širjenja bolezni uporabiti fungicide.
Antraknoza
Anatraknoza je glivična bolezen, ki prizadene različne vrste rastlin, vključno z meto. Kaže se kot temne lise na listih, cvetovih in plodovih. Povzročitelj bolezni je glivica Colletotrichum sp., bolezen pa se širi s stikom z obolelimi rastlinami ali s sporami gliv, ki jih prenašajo žuželke. Antraknoza lahko povzroči sušenje in propadanje listov in cvetov, kar zmanjša pridelek in kakovost plodov. Tako kot pri rji je priporočljivo odstraniti obolele dele rastline in uporabiti fungicide, da preprečimo širjenje bolezni.
Septorija
Septorija je glivična okužba, ki prizadene meto in se kaže v obliki temnih lis na listih, cvetovih in plodovih. Povzročitelj bolezni je glivica Septoria lycopersici, bolezen pa se širi s stikom z okuženimi rastlinami ali s sporami gliv, ki jih prenašajo veter ali žuželke. Bolezen lahko povzroči sušenje in propadanje listov in cvetov, kar zmanjšuje pridelek in kakovost plodov. Da bi preprečili širjenje bolezni, je priporočljivo odstraniti okužene dele rastline in uporabiti fungicide.
Pepelovka
Pepelovka je glivična bolezen, ki se pojavlja pri različnih vrstah rastlin, vključno z meto in se kaže kot beli ali sivi kosmi na listih, cvetovih in plodovih, ki se kasneje spremenijo v rjave ali črne lise. Povzročitelj te bolezni je glivica Leveillula taurica. Bolezen se širi s stikom s prizadetimi rastlinami ali s sporami gliv, ki jih prenašata veter ali žuželke. Pepelasta plesen lahko povzroči sušenje in propadanje listov in cvetov, kar zmanjšuje pridelek in kakovost plodov. Bolezen preprečimo in zatremo s spremljanjem zdravstvenega stanja rastlin, z odstranjevanjem prizadetih delov rastline in uporabo fungicidov.
Škodljivci
Meto lahko napade kar nekaj škodljivcev, vključno z listnimi ušmi, dolgočrtim debeloglavčkom, resarji in črvi.
Listne uši
Listne uši so žuželke iz družine pajkovcev, ki se prehranjujejo z rastlinskimi sokovi. Najpogosteje se pojavljajo v obliki majhnih, zelenih ali rumenih nimf, ki se oprimejo spodnjega dela listov. Ko so site, se listne uši spremenijo v odrasle žuželke, ki se premikajo po rastlini in se po njej širijo.
Po napadu mete, se listne uši prehranjujejo z njenim rastlinskim sokom, kar vodi do poškodb listov. Poškodovani listi postanejo rumeni, suhi in krhki, kar lahko v hujših primerih privede do odmrtja rastline. Listne uši lahko povzročijo tudi razvoj glivičnih bolezni, ki se skupaj z njimi širijo po rastlini.
Za preprečevanje in nadzor nad napadom listnih uši je priporočljivo spremljati zdravstveno stanje rastline, odstranjevati okužene liste in uporabljati naravne insekticide, kot so neemovo olje, sredstvo za pomivanje posode ali kemični insekticidi.
Dolgočrti debeloglavček
Dolgočrti debeloglavček (lat. Thymelicus sylvestris) je vrsta metulja iz družine debeloglavčkov (Hesperiidae), ki napada meto, pa tudi druge rastline iz družine ustnatic.
Aktivni so od maja do septembra in se prehranjuje z listi in cvetovi mete, kar lahko poškoduje rastlino in zmanjša pridelek. Poškodovani listi postanejo rumeni, suhi in krhki, kar lahko v hujših primerih privede do odmrtja rastline.
Za preprečevanje in zatiranje napada škodljivca priporočamo odstranjevanje okuženih listov in uporabo naravnih insekticidov. Pomembno je tudi, da rastlino negujemo in ji zagotovimo dovolj vode ter hranil, da postane močnejša in odpornejša na napade škodljivcev.
Črvi
Črvi so vrsta škodljivcev, ki se hrani z listi in koreninami rastlin. Črvi, ki napadejo meto, so najpogosteje vrsta valjastih črvov (Agriotes sputator) ali koreninskih črvov (Delia spp.).
Prehranjujejo se z listi in koreninami rastline, kar vodi do poškodb in sušenja rastline. Poškodovane rastlinske korenine ne morejo pravilno absorbirati hranil in vode, kar vodi do sušenja in v hudih primerih odmiranja rastline.
Da bi preprečili in zatrli napad črvov, je priporočljivo odstraniti okužene liste in korenine. Pomembna je tudi kontrola vlažnosti tal, uporaba zaščitnih mrež za zaščito korenin in insekticidov.
Pomembno je omeniti, da obstajajo tudi naravni načini za zaščito rastlin pred črvi, kot je uporaba bakterije Bacillus thuringiensis (Bt), ki se uporablja kot biološki insekticid, ali uporaba nematod, parazitskih črvov, ki se prehranjujejo s črvi.
Resarji
Resarji so vrsta škodljivcev, ki napadajo različne rastline, vključno z meto. To so majhne žuželke, ki se prehranjujejo z rastlinskim sokom tako, da prebijejo povrhnjico in na ta način rastlini odvzemajo sok, kar povzroči poškodbe listov, cvetov in plodov ter zmanjša pridelek in kakovost rastline.
Poškodovano rastlino pogosto prepoznamo po spremembi barve listov, ki porumenijo ali porjavijo.
Za preprečevanje in zatiranje napada resarjev je priporočljivo nadzorovati vlažnost tal, uporabljati zaščitne mreže za zaščito rastline, uporabljati insekticide in odstranjevati okužene liste in cvetove. Tako kot pri črvih je tudi pri resarjih možna naravna uporaba bioloških insekticidov ali rastlin, ki privabljajo njihove naravne sovražnike npr. pikapolonice.
Uporaba
Meta je rastlina, ki se zaradi svežega in aromatičnega okusa pogosto uporablja v kuhinji. Uporabljamo jo lahko svežo ali posušeno v različnih jedeh in začimbah, kot so solate, juhe, meso, ribe, jajca, testenine, omake itd. Poleg tega se zaradi svojih zdravilnih lastnosti pogosto uporablja v ljudski medicini ter v aromaterapiji zaradi svežega in sproščujočega vonja.
Nabiranje
Meto običajno nabiramo spomladi in poleti, ko ima rastlina največ sokov in najbolj intenziven okus. Idealen čas za nabiranje je zgodaj zjutraj, ko so listi sveži in polni vlage.
Pri nabiranju s škarjami ali ostrim nožem odrežemo le vrhove rastline, na katerih je največ listov in cvetov, odrezati pa jih je potrebno približno 3 - 4 cm od tal. Priporočljivo je, da med enim nabiranjem ne odrežete več kot 1/3 višine rastline, da si lahko rastlina opomore in nadaljuje z rastjo.
Meto lahko nabiramo vse poletje, vsakih 10 - 14 dni, dokler rastlina ne začne rumeneti. Po obiranju meto lahko posušimo na suhem in hladnem mestu ali pa jo takoj uporabimo.
Sušenje
Sušenje mete je postopek, s katerim njen okus in aromo ohranimo za kasnejšo uporabo. Meto lahko sušimo na več načinov, eden izmed njih pa je sušenje v suhem in hladnem prostoru, in pri katerem rastlini odrežemo vrhove, razprostremo liste in cvetove ter jih postavimo na zračen prostor, npr. na okenski polici, strehi ali terasi. Sušenje na soncu ni priporočljivo, ker lahko uniči okus in aromo mete.
Drugi način je sušenje v dehidratorju, ki ga nastavimo na nizko temperaturo, okoli 40 - 50°C ter tako preprečimo uničenje okusa in arome. Sušenje traja približno 12 ur.
Tretji način je sušenje v pečici na nizki temperaturi- okoli 40 - 50°C. Meto položimo na rešetko ali na peki papir in sušimo približno 2 uri.
Skladiščenje
Shranjevanje mete je pomembno za ohranitev njenega okusa in arome. Posušeno meto lahko ob pravilnem skladiščenju hranimo do enega leta. Najbolje jo je shraniti v stekleni posodi ali vrečki, ki se dobro zapre. Posoda ali vrečka morata biti čisti in suhi ter shranjeni v suhem in temnem prostoru, da se meta ne zmoči ali splesni.
Prav tako je pomembno, da mete ne shranjujemo v bližini drugih izdelkov, ki imajo intenziven vonj, kot sta kava ali čaj, saj lahko meta vpije vonjave in izgubi naravni okus.
Ozimnica
Kulinarika
Meto v kulinariki pogosto uporabljamo kot začimbo za različne mesne ali vegetarijanske jedi. Je svežega in aromatičnega okusa, ki se poda k različnim vrstam hrane, zato jo lahko dodajamo solatam, marinadam, omakam, zelenjavnim jedem, mesnim jedem, ribam, jajcem, testeninam, rižu, še posebej pa se poda k jedem iz piščanca in jagnjetine.
Meto lahko svežo ali posušeno uporabljamo tudi pri peki peciva, kruha in drugih slaščic.
Medicina
Meto že dolgo uporabljajo v tradicionalni medicini zaradi njenih zdravilnih lastnosti. Vsebuje veliko hranilnih snovi, vključno z vitamini A, B6 in C, magnezij, kalij, železo in kalcij ter esencialne maščobne kisline in flavonoide. Najpogosteje se uporablja v obliki čaja, olja ali tinkture. Iz svežih ali posušenih listov mete lahko pripravimo čaj, olje pa uporabimo za masažo ali kot dodatek v kozmetiki. Tinkturo lahko uporabljamo lokalno ali peroralno.
Potrebno pa se je zavedati, da je vsak človeški organizem drugačen in da se je potrebno pred zaužitjem katerih koli zelišč posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom.
Zanimivosti
Poznavanje zdravstvenih prednosti mete ni omejeno le na Azijo in Sredozemlje, ampak jo zaradi tega pogosto uporabljajo po vsem svetu. Uporaba mete sega daleč v preteklost, ko so jo Grki uporabljali v svojih kopelih za sprostitev in osvežitev, Rimljani pa v omakah za pomoč pri prebavi in za osvežitev ust.
Vendar pa meta ni znana le po svojih zdravilnih lastnostih. Obarvana je tudi z mitološkimi zgodbami, med katerimi je tudi zgodba o Perzepini, Plutonovi ženi, zaradi katere je ta rastlina postala simbol preobrazbe in lepote.
V starih Atenah, kjer je bila uveljavljena uporaba rastlin za odišavljanje različnih delov telesa, je bila meta ena najpogosteje uporabljanih dišav za roke. Danes se meta še vedno uporablja po vsem svetu zaradi njenih zdravilnih lastnosti in za osvežitev ustnega zadaha.
Foto: Hans Braxmeier / Pixabay
Dodaj odgovor