Jasmin (lat. Jasminum) je rod grmovnic in vzpenjalk iz družine oljkovk (Oleaceae), kamor sodijo tudi oljka, forzicija, španski bezeg in jesen. Vsebuje približno 200 vrst, ki naseljujejo tropska in zmerno topla območja Evrazije in Oceanije. Jasmin pogosto gojimo zaradi njegovega značilnega vonja. Cveti lahko poleti ali pozimi, cvetovi pa so lahko bele, rumene ter občasno rožnate in rdeče barve.
Jasmin je v odvisnosti od vrste lahko listopaden in zimzelen. Lahko zraste visoko, se razprostira in vzpenja kot vzpenjalka ali pa raste v obliki grma. Listi si rastejo nasproti ali izmenično in so lahko preproste, trikotne ali koničaste oblike. Cvetovi imajo običajno premer 2,5 cm, so zvezdaste oblike ter imajo značilen sladek vonj.
Jasmin je bil poimenovan po latinizirani obliki arabske besede "yasemin" - poimenovanje za sladko dišeče rastline.
Jasmin običajno posadimo iz stebla obstoječe rastline ali rastline s koreninami. V redkih primerih cvetovi proizvedejo temno vijolične plodove s semeni, ki bodo ob pravilni setvi in negovanju vzklila. Jasmin običajno obrezujemo pred poletjem, preden začnejo rasti in cveteti sveže veje. Nekatere vrste jasmina so nežne in primerne samo za gojenje v zaprtih prostorih in rastlinjakih, nekatere vrste pa so bolj trpežne in močne, zato so idealne za sajenje na prostem in ozelenitev zidu ali ograje ob žični opori.
Sorodniki
Vrste
Obstaja več kot 200 različnih vrst jasmina. Večina vrst ima bele cvetove in dobro uspevajo v hladnejših območjih ter jih je relativno enostavno vzdrževati in gojiti. Med najbolj znanimi vrstami, ki jih gojimo pri nas, so pravi jasmin, arabski jasmin, zimski jasmin, sobni jasmin, španski jasmin in kraljevi jasmin.
Pravi jasmin
Pravi jasmin (lat. Jasminum officinale) je vrsta cvetnice iz družine oljkovk. Izvira iz severnega Irana in zahodne Kitajske, zdaj pa ga gojijo po celem svetu. Je listopadna in odporna rastlina, ki se razrašča kot vzpenjalka. Ima koničaste liste in cveti z belimi cvetovi omamnega vonja. Vsebuje alkaloide, kumarine, flavonoide, tanine, terpenoide, glikozide, emodin, levkoantcianine, steroide, antocianine, flobatinine, eterično olje in saponine.
Arabski jasmin
Kljub svojemu imenu arabski jasmin (lat. Jasminum sambac) ne izvira iz Arabije, ampak je primernejša za rastišča z vlažnim tropskim podnebjem, saj jasminu suho podnebje (kot je na primer na Bližnjem Vzhodu), ne ustreza. Zgodnji kitajski zapisi kažejo, da ta vrsta izvira iz Južne Azije in Jugovzhodne Azije. Je zimzelena vrsta, ki raste kot trta ali grm in doseže višino 0,5 - 3 m. Vrsta je zelo variabilna, kar je verjetno posledica spontane mutacije, naravne hibridizacije in avtopoliploidije. Gojeni arabski jasmin običajno ne obrodi semen in rastlino razmnožujemo izključno s potaknjenci.
Ovalni listi so dolgi 4 - 13 cm in široki 2 - 8 cm. Rastejo nasprotno ali izmenično. So gladki, razen nekaj dlačic na žilah na dnu lista. Arabski jasmin cveti skozi vse leto, cvetovi pa nastajajo v grozdih po 3 - 12 cvetov, ki so združeni na koncu vej. Cvetovi imajo močan vonj, belo krono s premerom 2 - 3 cm in s 5 - 9 režnji. Cvetovi se odprejo ponoči (običajno okrog 18 - 20. ure zvečer) in se zjutraj zaprejo. Plodovi so vijolične ali črne jagode s premerom 1 cm.
Zimski jasmin
Zimski jasmin (lat. Jasminum nudiflorum) je vitek, listopadni grm, ki izvira iz Kitajske. Zacveti takoj po zimi, zato ga v kitajščini imenujejo tudi Yingchun, kar pomeni "roža, ki pozdravlja pomlad". V Evropi je ta vrsta jasmina zelo razširjena tudi kot okrasna rastlina.
Sobni jasmin
Sobni jasmin (lat. Jasminum polyanthum), znan tudi kot rožnati oz. dišeči jasmin, je zimzelena vzpenjalka, ki izvira s Kitajske in iz Burme. Pozno pozimi in zgodaj spomladi požene številne rdečkasto rožnate cvetne popke, ki jim sledijo dišeči beli cvetovi s 5 cvetnimi listi, premera približno 2 cm. Ima sestavljene liste s 5 - 9 lističi, ki so na zgornji strani temno zeleni, na spodnji pa svetlejši. Ob pravilnem vzdrževanju lahko zraste do višine 6 m. V odvisnosti od podnebja je listopaden ali zimzelen. Latinski epitet polyanthum pomeni "mnogocvetni".
Španski jasmin
Španski jasmin (lat. Jasminum grandiflorum), znan tudi kot katalonski jasmin, je vrsta, ki izvira iz Južne Azije, Arabskega polotoka, Vzhodne in Severovzhodne Afrike ter regij Yunnan in Sečuan na Kitajskem. Je rahel listopadni grm, ki lahko zraste v višino 2 - 4 m. Listi so pernati in nasprotno nameščeni, dolgi 5 - 12 cm, s 5 - 11 lističi. Cvetovi rastejo v razprtih pakobulastih (cimoznih) socvetjih, enojni cvetovi so beli z vencem dolžine 13 - 25 mm in 5 režnji, velikimi 13 - 22 mm. Vonj rože je edinstven in sladek.
Kraljevski jasmin
Kraljevski jasmin (lat. Jasminum multipartitum) ali zvezdasti divji jasmin je vrsta, ki izvira iz Mozambika, Zimbabveja, Esvatinija (bivši Svazi) in Južne Afrike. Gojimo ga lahko na soncu ali v senci. Številni beli dišeči zvezdasti cvetovi privabljajo različne ptice. Nežni kraljevski jasmin je kot nalašč za zimski vrt ali okrasni rastlinjak in je bolj grm kot pa vzpenjalka. Požene velike bele cvetove in ima gladke temno zelene liste. Nežni vonj se zvečer okrepi. Za najboljše rezultate je priporočljivo gojenje v dobro odcednem ilovnatem kompostu na dobro osvetljenem mestu, ki je odmaknjeno od neposredne sončne svetlobe.
Gojenje
Gojenje jasmina ni zapleteno, saj zanj ni težko skrbeti, vendar pa na začetku zahteva malo pozornosti in ga je potrebno redno gnojiti ter obrezovati.
Tla
Jasmin potrebuje dobro odcedna, a vlažna, zmerno rodovitna peščena ilovnata tla. Ustrezajo mu je tudi rahla tla, pri izbiri mesta za sajenje pa je priporočljivo izbrati območje na dvorišču, kjer bo krošnja večinoma na soncu, korenine pa v senci. Če prostor ne dopušča takšnih razmer, lahko zraven posadimo večjo grmičasto rastlino, ki mu bo v vročih poletnih mesecih delala senco. Slabo odcednim tlom je priporočljivo dodati nekaj peska.
Podnebje
Za gojenje jasmina na prostem je idealno toplo podnebje s temperaturami vsaj 16°C in s približno 2 - 3 urami sence čez dan. Pri sajenju v zaprtih prostorih je priporočljivo vzdrževati temperaturo 21 - 26°C. Rastlina ne prenaša nenadnih sprememb temperature zraka, prezimovanje pa je odvisno od vrste.
Čas sajenja
Čas sajenja jasmina je odvisen od vrste in območja gojenja. Posadimo ga lahko kadarkoli med junijem in novembrom. Pri vzpenjavkah je priporočljivo sajenje spomladi, ko ni več nevarnosti pozebe in mrzlih noči. To je še posebej pomembno v notranjosti države, kjer zimska obdobja trajajo dlje. Jasmin zato najbolje uspeva v sredozemskih predelih z več sonca in toplote.
Kolobarjenje
Dobre predkulture za sajenje jasmina so tiste rastline, ki izboljšajo zemljo, prispevajo k zmanjšanju škodljivcev in bolezni ter izboljšajo splošno rast jasmina. Ena najbolj idealnih predkultur za jasmin so metuljnice, kot so fižol, leča, grah ali arašid. Metuljnice pomagajo izboljšati zemljo tako, da vežejo dušik v tleh in ga shranijo v koreninah, kar poveča količino dušika, ki je na voljo jasminu. Te rastline prispevajo tudi k izboljšanju strukture tal in zmanjšanju erozije.
Dobre predkulture za jasmin so tudi zeliščne rastline, kot so bazilika, žajbelj in meta, ki ne le izboljšajo kakovost tal, ampak lahko s svojim naravnim vonjem pomagajo preganjati škodljivce in bolezni jasmina. Prav tako paradižnik in paprika izboljšata kakovost tal in prispevata k zmanjšanju populacije škodljivcev na vrtu. Jasmina ni priporočljivo saditi z rastlinama, kot sta sivka in rožmarin, saj se borita proti istim škodljivcem in boleznim kot jasmin, zato lahko pride do težav pri prenosu škodljivcev in bolezni z ene rastline na drugo.
Ob jasminu lahko posadimo številne rastline, izbira pa je odvisna od želenega videza vrta, rastnih razmer in podnebnih razmer v regiji. Priljubljena možnost so vzpenjavke, kot je bršljan, ki ga lahko posadite poleg jasmina, da ustvarite gosto in zeleno ozadje. Bršljan lahko ščiti tudi pred močnim soncem, kar jasminu koristi, saj ima najraje polsenco. Druga možnost so grmi, kot so hortenzije in vrtnice, ki lahko poskrbijo za kontrastni videz z jasminom, še posebej, ko cveti. Hortenzije in vrtnice lahko nudijo tudi potrebno zaščito pred soncem in vetrom, privabljajo pa tudi koristne žuželke, kot so čebele.
Rastline, kot so mahovi in praproti, se lahko poleg jasmina uporabljajo kot pokrivalo za zmanjšanje erozije tal in preprečevanje rasti plevela. Pomembno je upoštevati, da morajo rastline, ki jih posadimo ob jasminu, imeti podobne rastne pogoje, kot so sonce, vlažnost in kislost tal. Pomembno je paziti tudi na razdaljo med rastlinami, da vsaki rastlini zagotovimo dovolj prostora za rast in razvoj. Vzpenjalke, kot je srobot, imajo podobne rastne potrebe kot jasmin in uspevajo v enakih pogojih.
Gojitvena oblika
Gojitvene oblike jasmina so lahko različne. Najbolj priljubljena je oblika grma, ki je standardni način gojenja jasmina,. V obliki grma lahko zraste v višino 2 - 3 m, odvisno od vrste. To obliko jasmina lahko gojimo kot posamezno rastlino ali uporabimo za oblikovanje žive meje.
Druga priljubljena gojitvena oblika je vzpenjavka na zidovih, ograjah, pergolah in drugih nosilnih konstrukcijah. Jasmin lahko gojimo tudi v obliki plazilke, kar je primerno za gojenje na tleh ali kot pokrivalo tal. Ta oblika jasmina je običajno nižja od oblike grma ali vzpenjalke.
Nekatere jasmine lahko gojimo tudi kot majhna drevesa, zaradi česar so primerni za gojenje v manjših vrtovih ali v posodah. Ta oblika jasmina ima običajno 1-2 m visoko deblo in široko krošnjo s cvetovi na vrhu.
Faza mirovanja
Faza mirovanja jasmina se nanaša na obdobje, ki običajno traja od jeseni do zgodnje pomladi. V tej fazi jasmin upočasni svojo rast in aktivnost ter lahko celo izgubi liste. Faza mirovanja jasmina običajno nastopi, ko temperature padejo pod določeno višino in rastlina ne prejme dovolj sončne svetlobe ter vode za rast.
Jasmin v fazi mirovanja potrebuje ustrezno nego. Zalivanje mora biti zmerno, saj jasmin potrebuje manj vode kot med aktivno rastjo. Priporočljivo je tudi gnojenje pozno jeseni ali zgodaj spomladi, da zagotovimo potrebne hranilne snovi. Ko mine faza mirovanja in se temperature dvignejo, bo jasmin ponovno začel rasti in cveteti.
Sajenje
Jasmin je vir eksotičnega vonja, ki se najpogosteje uporablja v parfumih, vendar ima tudi druge namene. Odvisno od vrste lahko raste v obliki grma ali vzpenjalke. Večina vrst jasmina najbolje uspeva v tropskih oz. subtropskih podnebjih, čeprav lahko nekatere vrste uspevajo tudi v zmernih območjih. Eden najpomembnejših vidikov nege jasmina je zaščita pred nizkimi temperaturami. Z gojenjem jasmina lahko ustvarimo dišeč ščit, ki odžene veliko število škodljivcev.
Sejanje
Semena jasmina posejemo v majhne posode, ki jih pustimo v zaprtem prostoru vsaj 3 mesece pred predvidenim datumom sajenja na vrtu. Semena pred sajenjem 24 ur namakamo v vodi, nato jih posejemo v posodo, pokrijemo z zemljo in dobro zalijemo. Posode pokrijemo s plastiko, da zadržimo vlago in pustimo na neposredni sončni svetlobi. Dokler seme kali, naj bo zemlja vlažna.
Ko ima rastlina dva para listov, sadike presadimo v večje posode. Rastline nato pustimo v zaprtem prostoru vsaj en mesec ali pa jih prvo leto še naprej gojimo kot sobno rastlino in naslednje leto presadimo na prosto.
Sajenje potaknjencev
Jasmin lahko vzgojimo tudi iz potaknjencev že uveljavljenih rastlin. Potaknjenec jasmina je potrebno postaviti v šoto, da se ukorenini, zemljo okoli potaknjenca pa je potrebno ohranjati rahlo vlažno, vendar ne namočeno. Potaknjence jasmina je najbolje saditi v obdobju od junija do oktobra.
Cepljenje
Jasmin lahko cepimo v druge rastline ali na druge rastline, vendar to ni običajna praksa, saj jasmin običajno dobro uspeva, če ga posadimo samostojno na vrtu ali v posodah. Cepljenje lahko izvedemo s tehniko, imenovano cepljenje popkov. Ta tehnika vključuje odstranitev popka z rastline, ki jo nameravate razmnoževati in nato vstavljanje v drugo rastlino. To izvedemo, če želimo doseči kombinacijo lastnosti dveh različnih rastlin.
Vendar pa ta tehnika za jasmin ni običajna, ker je rastlina običajno sama dovolj močna in je ni potrebno kombinirati z drugo rastlino. Cepljenje je precej zapleten postopek in zahteva strokovno znanje ter izkušnje.
Gojenje na vrtu
Sajenje jasmina na vrtu je razmeroma preprost postopek, vendar je pomembno, da pravilno pripravimo zemljo in izberemo optimalen čas za sajenje. Prvi korak je izbira lokacije na vrtu. Jasmin ima najraje delno senco in dobro odcedna tla, zato je pomembno, da izberete lokacijo z dovolj sončne svetlobe, vendar takšno, ki ni cel dan izpostavljena soncu. Prav tako je pomembno, da izberete prostor z dobrim kroženjem zraka, da zmanjšate tveganje za bolezni.
Potrebno je odstraniti plevel in neželene rastline ter zrahljati zemljo, da izboljšamo drenažo. Tla lahko dodatno izboljšamo z dodajanjem komposta ali humusa, da povečamo hranilno vrednost tal. Ko je zemlja pripravljena, je potrebno izkopati jamo, v katero bomo posadili jasmin. Sadilna jama mora biti dvakrat večja od koreninskega sistema rastline. Priporočljivo je tudi, da v sadilno jamo dodate gnojilo, da zagotovite optimalno prehrano rastline med rastjo.
Jasmin postavimo v sadilno jamo in prekrijemo z zemljo. Zemljo okoli rastline je potrebno dobro potlačiti, da zagotovimo stabilnost in optimalen stik med koreninami in zemljo. Po sajenju je potrebno rastlino redno zalivati, da zagotovimo ustrezno hidracijo in spodbudo rasti. Prekomernemu zalivanju se je potrebno izogibati, da ne bi tal preveč namočili ter ustvarili pogojev za razvoj glivic in bolezni.
Gojenje v rastlinjaku
V rastlinjaku poteka sajenje jasmina podobno kot na vrtu, vendar z nekaterimi posebnostmi, ki jih je potrebno upoštevati. Prvi korak v procesu sajenja jasmina v rastlinjaku je izbira prave posode. Priporočljivo je, da izberete posodo z dobro drenažo, da preprečite prekomerno navlaženost tal. Velikost posode mora ustrezati velikosti rastline in njeni rasti. Tla v rastlinjaku se lahko razlikujejo od tal na vrtu, zato je pomembno, da za rastlino izberete ustrezen substrat, ki naj bo dobro odceden, hranljiv in ima pH vrednost blizu nevtralne. Priporočljivo je tudi, da v substrat dodate gnojilo, da zagotovite optimalno prehrano rastline med rastjo.
Ko je zemlja pripravljena, jasmin postavimo v posodo in okoli korenin dodamo substrat, ki ga nato potlačimo okoli korenin rastline, da zagotovimo stabilnost in optimalen stik med koreninami in substratom.
Po sajenju je potrebno jasmin redno zalivati, da zagotovimo ustrezno hidracijo in spodbudimo rast, vendar je potrebno paziti na količino zalivanja, saj lahko preveč mokra zemlja povzroči gnitje korenin. Priporočljiva je tudi uporaba dodatnega vira svetlobe in ogrevanja, zlasti v zimskih mesecih, ko so razmere za rast manj optimalne ter vzdrževanje primerne stopnje vlažnosti v zraku, da preprečimo sušenje listov in vzpostavitev pogojev za razvoj bolezni.
Gojenje v posodah
Če želite posaditi jasmin v posode, posodo napolnite z dobro odcedno zemljo, sadilno mešanico ali v zemljo dodajte kompost na osnovi ilovice in premešajte. Posoda mora imeti tudi drenažno luknjo, da preprečite prekomerno zalivanje rastline. Za preizkus drenaže tal je potrebno izkopati približno 30 cm globoko jamo in jo napolniti z vodo. Če se zemlja posuši v 5 - 15 minutah, gre za dobro odcedno zemljo.
Semena ali sadike jasmina posadimo in jih prekrijemo z rahlo plastjo zemlje. Če posadimo sadiko, je potrebno korenine popolnoma prekriti. Korenine nežno zrahljamo z rokami, da se hitreje prilagodijo novemu okolju. Če posodo postavite v zaprt prostor, je priporočljivo izbrati mesto blizu okna, ki je obrnjeno proti jugu, tako da lahko rastlina prejme neposredno sončno svetlobo.
Nega
Če jasmin gojimo okoli ograje in oporne mreže (rešetke), je priporočljivo začeti z usmerjanjem vejic že od samega začetka rasti rastline, tako da vejice privežemo ali pazljivo vpletemo med rešetke. Za obrezovanje jasmina najprej odstranite vsa poškodovana, obolela ali odmrla stebla, da preprečite širjenje bolezni, nato pa odstranite vsa stebla, ki so prepletena ali ne cvetijo več.
Zalivanje
Če cvetoči jasmin raste na prostem, ga je potrebno zalivati enkrat tedensko. Če je nenavadno suho ali vroče, je priporočljivo povečati pogostost zalivanja, vendar pustite, da se zemlja pred naslednjim zalivanjem posuši. Če jasmin gojite v posodi, ga bo verjetno potrebno zalivati večkrat na teden, zlasti v vročih mesecih.
Gnojenje
Enkrat mesečno nanesemo gnojilo, ki je bogato s kalijem, saj jasmin najbolje uspeva na takšnih tleh. Priporočljivo je tekoče gnojilo z visoko vsebnostjo kalija, s katerim enkrat mesečno poškropimo liste, stebla in zemljo.
Presajanje
Potreba po presajanju jasmina se lahko pojavi iz različnih razlogov - na primer, če drevesa na vrtu ovirajo dostop do sončne svetlobe, morate jasmin premakniti na bolj sončno mesto ali pa če je potrebno ponovno načrtovati in premakniti razporeditev rastlin na vrtu. Priporočljivo pa je, da glede lege jasmina razmislite vnaprej, preden ga posadite.
Najbolj idealen čas za presaditev jasmina je jesen ali pomlad. Če je načrtovana presaditev spomladi, potem morate to izvesti pred začetkom aktivnega pretoka hranilnih snovi (predvidoma v aprilu). Če se presajanje jasmina izvaja jeseni, je to potrebno storiti po cvetenju, običajno v prvi polovici ali na sredini oktobra. Preostali meseci za presajanje jasmina niso primerni.
Poganjke skrajšamo glede na velikost rastline. Če načrtujete gojenje jasmina kot sobne rastline, je priporočljivo vzeti potaknjence za presajanje z vrhov.
Pomlajevanje
Jasmin pomladimo, da ostane zdrav in obilno cveti. Obstajajo različne metode pomlajevanja jasmina, ki so odvisne od vrste in načina gojenja. Ena od metod pomlajevanja jasmina je obrezovanje, ki vključuje odstranjevanje starih, poškodovanih ali neželenih vej, da spodbudimo novo rast. Obrezovanje je najbolje opraviti pozno pozimi ali zgodaj spomladi, preden jasmin začne rasti. Pomembno je tudi, da uporabite ostra orodja za obrezovanje, s čimer preprečite poškodbe rastline.
Druga metoda pomlajevanja jasmina je krajšanje, pri katerem skrajšamo poganjke na rastlini, da spodbudimo rast novih vej. Krajšanje lahko izvajamo skozi celo leto, vendar je najbolje, da ga opravimo zgodaj spomladi, da spodbudimo novo rast rastline.
Redčenje
Redčenje jasmina vključuje odstranitev nekaterih poganjkov ali vej z rastline, da zmanjšamo gostoto in omogočimo boljši pretok zraka ter svetlobe. Če se jasmin zelo zgosti, to lahko povzroči pojav bolezni in škodljivcev ter prepreči pretok zraka in svetlobe v notranjost rastline, kar lahko oteži rast in cvetenje.
Redčenje jasmina se lahko izvaja skozi vse leto, vendar je najbolje, da to storite zgodaj spomladi, preden rastlina začne aktivno rasti. Pri redčenju izberemo nekaj najgostejših poganjkov ali vej in jih odstranimo v celoti ali do višine, kjer se združijo z drugimi vejami.
Paziti pa je potrebno, da ne odstranimo preveč poganjkov, saj lahko v rastlini nastanejo velike luknje, kar otežuje ohranjanje oblike in velikosti rastline. Za zdravo rast in cvetenje jasmina je najboljše zmerno redčenje.
Obrezovanje
Jasmin obrežemo po cvetenju, da omogočimo naslednje cvetenje. Najprej odstranimo vsa odmrla, poškodovana ali obolela stebla, da rastlina lepo izgleda in preprečimo širjenje bolezni. Prav tako odstranimo prepletena in stara stebla, ki ne cvetijo več, da izboljšamo videz jasmina in olajšamo vzdrževanje. Če je steblo zelo močno prepleteno, je bolje, da ga odstranite po delih, kot da ga poskušate takoj osvoboditi.
Odstranijo se tudi stebla, ki rastejo daleč od podporne strukture. Smer nove rasti je mogoče nadzorovati z obrezovanjem tik nad steblom listov, ki rastejo v želeni smeri.
Zaščita pred vetrom
Jasmina večinoma ni potrebno zaščititi pred vetrom, saj je zelo odporna rastlina, ki dobro prenaša vetrove. Če pa so vetrovi zelo močni in dolgotrajni, lahko poškodujejo nežne cvetove in liste, kar lahko vpliva na celotno cvetenje rastline. Prav tako lahko vetrovi izsušijo zemljo okoli korenin jasmina in povzročijo težave s pomanjkanjem vlage.
V takih primerih je koristno razmisliti o zaščiti jasmina pred vetrom, kar lahko storimo na različne načine, na primer z namestitvijo ograje ali zidu, ki bo nudil zavetje pred vetrom. Če takšnih konstrukcij nimate, lahko razmislite o namestitvi kakšne druge zaščite, kot je mreža ali tkanina, ki bo zmanjšala vpliv vetra na rastlino.
Zaščita čez zimo
Zaščita jasmina čez zimo je odvisna od same vrste jasmina in pogojev, v katerih se rastlina nahaja. Večina vrst je odpornih proti mrazu in pozimi ne potrebujejo posebne zaščite. Če pa jasmin sadimo na območju z zelo mrzlim podnebjem ali če gre za bolj občutljivo vrsto jasmina, kot je zvezdasti jasmin (lat. Jasminum polyanthum), bo morda potrebna dodatna zaščita.
Če pričakujemo zelo nizke temperature (pod -10°C), je priporočljivo, da rastlino pokrijemo s tkanino ali netkanim materialom, da preprečimo neposreden stik z mrazom in vetrom. Ta postopek lahko pomaga zaščititi rastlino pred zmrzovanjem in poškodbami. Pomembno je tudi zagotoviti, da je zemlja okoli korenin jasmina dobro prekrita s plastjo zastirke, saj jo tako izoliramo pred mrazom in ohranimo vlago. Redno zalivanje v zimskem času, še posebej, če je suho obdobje, prav tako pomaga ohraniti rastlino.
Jasmin, ki ga gojimo v posodi, prestavimo na zaščiteno mesto, na primer v garažo ali na teraso, kjer bo pozimi izpostavljen manj ekstremnim razmeram.
Bolezni
Najpogostejše bolezni jasmina so ožig, rja in fuzarijska uvelost, ki prizadenejo tudi številne druge sorte rastlin. To so predvsem bolezni listov in stebel, ki povzročijo nastanek nekrotičnih območij, obarvanih delov oz. lis, ovenele liste itd. Zdravljenje rastlin jasmina zaradi glivičnih težav zahteva fungicid ali sodo bikarbono in vodno pršilo. Pomembnejša je preventiva, saj se je glivičnih spor, ko so enkrat aktivne, težko iznebiti. Priporočljivo se je izogibati pretiranemu zalivanju, da zmanjšate verjetnost pojava nekaterih bolezni.
Ožig
Ožig je pogosta bolezen jasmina. Nastane zaradi nepravilnega vzdrževanja rastlin, kar vodi do pojava glivičnih bolezni. Spore patogenov se postopno širijo z vetrom in dežjem. V zgodnjih fazah bolezni rastlina postopoma preneha rasti, barva vej se spremeni iz rumeno-zelene v temno rdečo ali rjavo barvo. V kasnejši fazi veje postopoma pordečijo, se posušijo in pojavijo se številne majhne črne lise. Uporabimo lahko fungicide na osnovi azoksistrobina (0,75 l/ha), cimoksanila + famoksadina (0,4 kg/ha), propineba (1,5 - 2 kg/ha) in druge.
Rja
Bolezen povzroča glivični zajedavec, ki za preživetje potrebuje žive rastline. Okužba z rjo se najpogosteje pojavi v blagih in vlažnih razmerah. Te spore lahko prenašata veter ali voda, zato se bolezen pogosto razširi po zalivanju. Da preprečimo širjenje bolezni, je potrebno okužene rastline odstraniti in uničiti.
Uvelost
Uvelost povzroča gliva Fusarium wilt, pogost saprofit v tleh, ki okuži številne rastlinske vrste po vsem svetu. Ima sposobnost preživetja na večini tal - arktičnih tleh, tropskih tleh, puščavskih tleh, kultiviranih in neobdelanih tleh. Čeprav je bolezen pogosto prisotna v različnih okoljih, na njen razvoj ugodno vplivajo visoke temperature in topla, vlažna tla. Optimalna temperatura za rast na umetnih substratih je med 25 - 30°C, optimalna temperatura tal za okužbo korenin pa 30°C ali več. Do okužbe semen pa lahko pride že pri temperaturah do 14°C.
Eden od načinov zatiranja te bolezni je izboljšanje pogojev tal, ker se F. Oxysporum (glivica, ki povzroča bolezen) hitreje širi skozi tla, ki imajo visoko vlažnost in slabo drenažo. Druge metode zatiranja vključujejo sajenje bolj odpornih sort, odstranjevanje okuženega rastlinskega tkiva za preprečitev širjenja bolezni, uporabo posebnih fungicidov za izkoreninjenje bolezni iz tal, itd.
Škodljivci
Jasmin lahko napadejo različni škodljivci, med najpogostejšimi so listne uši, pajki, resarji, kobilice in polži.
Listne uši
Listne uši so majhne, zelenkaste ali rjave žuželke, ki se hranijo s sokovi jasminovih listov. Pojavijo se lahko v velikih skupinah in povzročijo zastoj rasti rastline, razbarvanje listov in pojav lepljive snovi, imenovane medena rosa, ki jo izločajo. Medena rosa privablja mravlje in lahko povzroči pojav glivičnih obolenj na rastlini. Listne uši lahko zatiramo s škropljenjem z insekticidom ali z uporabo naravnih metod zatiranja škodljivcev.
Pajki
Majhni rdeči ali rumeni pajki se prehranjujejo z listnimi sokovi in na rastlinah ustvarjajo mreže. Napad pajkov lahko povzroči propadanje rastline in spremembo barve listov. Škodljivce lahko zatiramo s škropljenjem z insekticidi ali z uporabo naravnih metod, kot je uporaba akaricidnih mil ali rastlinskih olj.
Resarji
Resarji so drobne tanke žuželke, ki se hranijo s sokovi jasminovih cvetov in listov. Močan napad resarjev lahko povzroči deformacije cvetov in listov, zatiranje pa lahko vključuje škropljenje z insekticidi ali uporabo naravnih metod, kot je naravna milna raztopina ali rastlinska olja.
Listne gosenice
Listne gosenice so gosenice, ki se hranijo z listi jasmina in v njih puščajo luknje. Napad gosenic lahko povzroči deformacijo rastline in oslabitev rasti. Gosenice lahko ročno odstranimo, lahko pa tudi uporabimo insekticide ali naravne metode, kot je uporaba raztopine mila.
Kobilice
Kobilice so velike žuželke, ki se prehranjujejo z listi in cvetovi jasmina. Zatiranje kobilic lahko vključuje škropljenje z insekticidom ali uporabo naravnih metod, kot je uporaba rastlinskih olj ali milnih raztopin.
Polži
Polži se prehranjujejo z listi jasmina in na rastlini puščajo sledi sluzi. Polže lahko odstranimo ročno ali z uporabo metod zatiranja škodljivcev, kot je uporaba granulata proti polžem.
Uporaba
Jasmin ni le lepa rastlinam ampak je tudi zelo uporaben in se že stoletja uporablja v različne namene. Najbolj priljubljena uporaba jasmina je zagotovo v kozmetični industriji, ni pa potrebno zanemariti niti njegove uporabe v medicini ali kulinariki.
Nabiranje
Jasmin običajno nabiramo pozno spomladi in zgodaj poleti, ko so cvetovi najbolj dišeči in bujni. Jasmin običajno začnemo nabirati ob zori ali pozno popoldne, ko se še niso popolnoma odprli, saj je takrat vonj najbolj izrazit, cvetovi pa so najmanj krhki.
Nabiranje je pomembno, ker se cvetovi uporabljajo v industriji parfumov, aromaterapiji in kozmetiki. V nekaterih kulturah se jasmin uporablja tudi pri verskih obredih in običajih.
Jasmin se nabira ročno, cvetove pa skrbno ločimo od vej, da preprečimo poškodbe cvetov in zagotovimo najboljšo kakovost. Po obiranju cvetove posušimo in uporabimo v različnih izdelkih ali pa iz njih izločimo eterična olja.
Kulinarika
V kulinariki se jasmin uporablja za aromatiziranje pijač, zamrznjenih mlečnih sladic, sladkarij, pekovskih izdelkov, želatine in pudingov.
Jasminov čaj je pravzaprav narejen iz zelenega čaja, ki ga nato prepojijo z vonjem jasmina. Za pripravo čaja jasminove popke čez dan naberemo in dodamo drugim čajem, da se čez noč namočijo. Popki se začnejo ponoči odpirati in sproščati svoj vonj. Traja lahko tudi do 6 ur, da se čaj navzame vonja po jasminu. Pomembno je vedeti, da cvetovi in listi jasmina niso užitni in jih ne smemo kuhati.
Medicina
Jasmin se uporablja pri boleznih jeter, za sprostitev (kot pomirjevalo) in kot afrodiziak. Raziskovalci so dokazali, da lahko eterično olje jasmina in zeliščne arome precej hitro pomirijo laboratorijske miši.
Vonj jasmina neposredno vpliva na možganske kemikalije in centralni živčni sistem, kar vpliva na pomiritev živcev, tesnobe in blage depresije. Znanstveniki trdijo, da je ta dokazana povezava med aromo jasmina in sproščenim razpoloženjem morda eden najmočnejših argumentov v podporo izvedljivosti aromaterapije kot metode zdravljenja duševnega zdravja. Ustrezen odmerek jasmina je odvisen od več dejavnikov, kot so uporabnikova starost, zdravstveno stanje in ali je oseba noseča.
Kozmetika
V kozmetični industriji jasmin dodajajo kot dišavo kremam, losjonom in parfumom.
Zanimivosti
Med 200 vrstami jasmina je bila prva rastlina, ki je bila znana pod imenom jasmin, arabski jasmin. To je morda najboljše izhodišče za sledenje zgodovini jasmina. Brez dvoma je ta tropska in subtropska rastlina doma v Aziji. Okoli leta 1.000 pred našim štetjem je prišel jasmin iz Perzije (Iran) v Egipt preko Rdečega morja, nato pa je našel pot v Turčijo in Grčijo.
Za Kitajce je jasmin simbol ženske prijaznosti, milosti in nežnosti, pa tudi sredstvo za privabljanje bogastva in romantike. Na Tajskem jasmin simbolizira materinstvo, v Indiji pa vrsto Jasminum molle, običajno imenovano indijski jui, uporabljajo v hindujskih verskih obredih.
Cvet jasmina je v mnogih kulturah tudi simbol ljubezni, simbolizira pa tudi lepoto in čutnost. V nekaterih kulturah jasmin predstavlja hvaležnost in srečo. Jasmin v verskih obredih predstavlja čistost. Njegova simbolika se razlikuje glede na kulturo in okolje.
Foto: Сергей Рабатин / Pixabay
Dodaj odgovor