Limonovec (lat. Citrus limon) je drevo, ki izvira iz rodu citrusov in družine rutičevk (Rutaceae). V rod Citrus sodijo še limeta, pomaranča, mandarina, grenivka in pomelo. Limonovec je nastal s križanjem pomela in citrone, že stoletja pa uspeva kot samostojno drevo, ki se razmnožuje s potaknjenci ali cepljenjem.
Limonovec je visok 3 - 6 m. Cvetni listi in mladi poganjki so vijoličasti. Plod imenujemo limona. Je ovalen oz. skoraj okrogel ter rumene barve, njegova notranjost je brezbarvna. V peclju ima majhno vdolbino s šilastim zaključkom na nasprotni strani. Limonina lupina je lahko gladka ali hrapava. Notranjost plodu je obložena z belo gobasto ovojnico, ki se imenuje albedo in ni užitna.
Limonovec gojimo zaradi pridobivanja plodov, čeprav je njegovo deblo pogosto okras v domovih.
Limonovec gojimo v več različicah, ki pa se razlikujejo samo po zunanjem izgledu, njihov gospodarski pomen in prehranske značilnosti pa ostajajo nespremenjeni.
Ločimo rumene in zelene limone, vendar je to le komercialna razdelitev, saj rastejo na istem drevesu.
Na našem področju je na prostem vzgojenih malo limonovcev, saj ni ustreznih naravnih pogojev. V slovenskem Primorju uspevajo na prostem le v najbolj zavetnih legah. V kontinentalnem delu Slovenije pa jih gojimo v posodah, saj so zimske temperature prenizke za vzgojo na prostem.
Sorodniki
Vrste
Sorte plodov delimo na zelene in rumene. Zelena limona se iz spomladanskega cveta na deblu razvije tako, da namerno izzovemo sušo (40 dni med junijem in julijem). Tak plod se najpogosteje izvaža po celem svetu, saj dobro prenaša skladiščenje in dolg prevoz.
Rumeni plodovi dozorijo pozimi. Tak dvojen način uporabe debla je pogost, ker se finančno izplača, vendar bistveno skrajšuje njegovo življenjsko dobo.
Mesečar
Limonovec Mesečar ima bujno deblo z dolgimi trnovimi poganjki. Ta dekorativna in lepa rastlina lahko zraste v višino 3 - 6 m. Listi se svetijo, cvetovi so beli in imajo močan vonj. Plodovi so bogati z vitaminom C.
Če je Mesečar posajen v ustreznem podnebju, bo cvetel tudi do trikrat letno, od maja do junija. Po cvetenju obrodi plodove, ki se uporabljajo za predelavo, sok in jedi.
Plodovi so ovalne ali okrogle oblike, ki je odvisna od pogojev vzgoje. Meso ploda je razdeljeno v 8 - 12 režnjev, v katerih se nahajajo semena.
Ta vrsta limonovca lahko plodove obdrži do maja, včasih celo do junija.
Mesečar ne prenese nizkih temperatur, zato ga je najbolje posaditi v cvetlični lonec (z bogatim kompostom in pognojen z gnojilom za agrume) ter ga imeti na toplem. Ta vrsta ima rada sonce in svetlobo, zato mora stati blizu okna v zaprtem prostoru.
Lisbon (Lizbona)
Lisbon je vrsta limonovca ameriškega porekla. Dobro prenaša toploto in sušo ter je odporna tudi na nizke temperature. Je ena najboljših sort za vzgojo na prostem v toplih podnebjih.
Ta vrsta ima močno deblo in veje, dobro je listnata in s številnimi trni. V prvih letih obrodi do 60 plodov letno, cveti po tretjem letu. V četrtem ali petem letu obrodi do 35 plodov, do 150 plodov pa lahko oberemo z odraslega drevesa. Plodove te sorte prištevajo med najbolj kvalitetne.
Plodovi so podolgovati z nagnjenim vrhom in težki do 500 g. Plod ima tanko lupino ter malo oz. skoraj nič semen.
Je preprost za vzgojo, cvetovi in plod pa se na deblu nahajajo istočasno. V sobnih pogojih lahko zraste do višine 1 m.
Taškent
To vrsto limone je vzgojil Fakhrutdinov iz mesta Taškent.
Limonovec Taškent ima majhne temno zelene liste in majhne bele cvetove. Cveti do dvakrat letno, enkrat spomladi in enkrat jeseni. Cvetovi so zbrani v majhne šopke s 5 - 6 popki.
Plodovi zrastejo v drugem ali tretjem letu, so majhni in tehtajo 80 - 90 g. Imajo zelo tanko lupino in sočno pulpo. Faza zorenja plodu traja 30-35 dni.
Deblo lahko zraste do višine 1,8 - 2,5 m, v povprečju pa okoli 2,2 m.
Meyer
je hibridna oblika limonovca, in sicer naravni hibrid med limono in pomarančo, ki jo imenujejo tudi kitajska limona.
Meyer raste v obliki majhnega drevesa ali grma do višine 2,5 m. Listi so majhni in temno zeleni. Popki in cvetovi so grozdasti, včasih tudi posamezni in so manjši kot pri ostalih limonovcih. Cvet je bele ali modrikaste barve.
Pri tej sorti so plodovi okrogli in tehtajo do 100 g. Zelo so sočni in niso prekisli. Lupina je svetlo rumene barve, včasih tudi oranžna in ima tanko ter gladko površino.
Meyer vrsta je plodna že v drugem letu in je ena najmanj kislih sort.
Eureka
Eureka je vrsta limonovca s hitro rastočim trnovim steblom, gostimi listi ter obrodi veliko plodov. Plod je kisel, srednje velikosti, ima debelo lupino in malo semen. Lahko je podolgovate ali hruškaste oblike, meso je zelenkasto rumeno. Plodovi se nahajajo na koncu dolgih vej.
Eureka je najbolj občutljiva na mraz, življenjska doba je krajša. Večina držav, z izjemo Španije in Italije, to vrsto limon največ izvaža.
Santa Teresa
Santa Teresa je vrsta limonovca, ki so jo vzgojili v Italiji. Deblo lahko zraste do višine 3,5 m, plodovi so visoko kvalitetni in tehtajo okoli 90 g.
Ta vrsta je odpornejša na bolezen MSD (mal secco disease, malsek) in se pogosto sadi na mestih, kjer je ta bolezen že uničila predhodne sorte.
Pavlovsky
To vrsto limonovcev je potrebno stalno vzdrževati, ker cvetijo celo leto. Dobro prenaša pomanjkanje svetlobe.
Plodovi so veliki in ovalni ter pogosto brez semen. Lahko tehtajo 300 - 500 g, najpogosteje pa okoli 150 g. Na enem drevesu lahko zraste do 30 plodov. Razmnožuje se s potaknjenci.
Povprečna debelina lupine je 4-5 mm, listi pri tej sorti so veliki. Raste v obliki majhnega grma ali drevesa ter doseže višino 1-2 m. Krošnja je okrogla s premerom do 1 m. Na vejah se včasih pojavijo kratki trni.
Ta vrsta je najbolj prilagojena sobnim pogojem, ker zlahka prenaša suh zrak in slabo svetlobo ter v polmraku celo bolje uspeva.
Zagara Bianca
Zagara Bianca hitro raste in ima visoko, močno razvejano deblo brez trnov. Svetlozeleni listi so ovalni in ob robovih rahlo zaobljeni. Plod je srednje velikosti in lahko tehta 130-160 g. Ima tipično limonino obliko in je zelo kisel.
Ta vrsta cveti skoraj neprekinjeno skozi celo leto. Plod dozori od oktobra do decembra in dobro prenaša transport. Ne prenaša pa nizkih temperatur.
Nova Zelandija
Plod je jajčaste oblike in lahko doseže težo 600 - 800 g ter dolžino do 20 cm. Lupina je debela, plod pa sočen in kisel.
Deblo lahko zraste v višino do 4 m. Ima okrogle in rebraste poganjke ter veliko trnov. Listi so veliki 7 - 13 cm, premer cvetov pa 4 - 6 cm. Ta vrsta limon prenese temperaturo do -5°C.
Gojenje
Listi limonovca so svetlo zelene barve, rahlo nazobčani, pecelj pa je gol. Deblo lahko zraste v višino 3 - 6 m in ne prenaša mraza.
Tla
Limonovcu ustrezajo dobro drenirana tla z lažjo teksturo. Najbolj primerna so ilovnata in peščeno-ilovnata tla, ki so nevtralna s pH med 5,5 - 7.
Zemlja, v katero posadimo limonovec, mora biti dovolj vlažna, ne smemo pa je preveč zalivati, da ne pride do pospešenega gnitja. Če ima seme dovolj vlage, bo vzklilo v 4 tednih.
Podnebje
Limonovec ne prenese nizkih temperatur, temperature pod -5°C pa lahko povzročijo trajne poškodbe.
Čas sajenja
Limonovec najlažje razmnožujemo s semeni. Januarja ga posejemo v zemljo 1 cm globoko in obilno zalijemo. Ko se pojavi cvet, se rastlino pokrije s steklom, s katerega je potrebno redno brisati kondenzirano vodo.
Kolobarjenje
Limonovec je najbolje posaditi v zemljo, kjer je ta agrum predhodno že rastel. Krompir povečuje kislost tal, zato ga je ustrezno posaditi med sadna drevesa.
Rastline iz družine stročnic pomagajo glede dušika - dušik pretvorijo v spojine, jih izpustijo v tla in jih potem uporabi limonovec. V ta namen sta primerna grah in detelja.
Meta privlači žuželke in jo je kljub njeni koristnosti, potrebno pazljivo saditi, ker se lahko nenadzirano širi, če je ne nadziramo. Timijan je prav tako dober izbor za limonovec v začetni razi rasti. Koper in janež mu dajeta dovolj prostora za rast in hkrati odbijata žuželke in škodljivce, ki napadejo limonovec.
Sajenje
Vzgoja limonovca ni zahtevna, vendar pa ne prenese nizkih temperatur, ker ga lahko zelo poškodujejo. Po mnenju pridelovalcev je limonovec najbolje posaditi januarja, najpreprosteje pa ga je vzgojiti iz dobro posušenih semen.
Sejanje
Kadar limonovec sadimo iz semen, jih je najprej potrebno odstraniti iz ploda in temeljito sprati z vodo. Zemlja za sajenje mora biti uravnotežena in zrahljana, najbolj mu ustreza ilovnata ali peščeno ilovnata zemlja. Temperatura za rast mora biti 18-20°C. Če je dovolj vlažno, bo seme vzklilo v 4 tednih.
Ko se na limonovcu začnejo razvijati listi, je potrebno skrajšati vrhove korenin in presaditi rastlino v manjšo posodo. Korenine se začne skrajševati, ko se pojavijo najmanj trije listi. Rastlino je najbolje presaditi v stekleno posodo, ker bo tako hitreje rasla in razvijala korenine. Ko se korenine razvijejo, jih je potrebno ponovno skrajšati in presaditi. V prvih 12-24 mesecih uporabljamo pri presajanju isto zemljo.
Kadar je bil limonovec posejan, bo obrodil po tretjem letu.
Optimalna sestava zemlje je polovica gnojila, polovica zemlje. Plod je slabše kvalitete, zato ga je potrebno dohranjevati in cepiti (najpogosteje po letu dni, ko rastlina zraste do določene debeline).
Limonovec obrezujemo dvakrat letno (enkrat avgusta in enkrat spomladi). Veje, ki so obrodile, se omejijo na 1-2 poganjka. Veje, ki niso obrodile pa je potrebno porezati in jim s tem omejiti rast.
Kadar je rastlina v zaprtem prostoru, jo umetno oprašujemo z mehkim čopičem.
Pozimi je potrebno imeti rastlino v dovolj svetli sobi, optimalna temperatura je okoli 8°C.
Naslednje leto se rastlino obreže pod poganjki. Ko vejice po cepljenju dosežejo višino 15-20 cm, se skrajšajo, da se na ta način ustvari nižje, a simetrično drevo.
Ob pravilni negi bo limonovec, ki je zrasel iz semena, dolgo rasel.
Sajenje sadik
Limonovec lahko vzgojimo tudi s potaknjenci, ki jih nato posadimo. Pri tem načinu razmnoževanja vzamemo zdrav potaknjenec dolžine 10 - 25 cm, ki mu odstranimo večino listov (ostanejo naj 2 - 3 listi) in ga posadimo v vnaprej pripravljeno zemljo. Potaknjenec imamo v sobnih pogojih in ga redno zalivamo. Ko zraste, mu skrajšamo korenine in ga presadimo v večjo posodo.
Za sajenje sadik najprej kupimo mladiko v starosti 2 - 3 leta, ki jo posadimo v dovolj veliko posodo. Postavimo jo na prisojno mesto in preveč ne zalivamo. Prvi plodovi obrodijo že po 6 - 9 mesecih.
Cepljenje
Cepljenje limonovca je najbolj uspešno, če sta žlahtni del in cepič pripadnika različnih sort limonovcev, ne smemo pa cepiti dveh različnih vrst (npr. limonovca in hruške).
Gojenje na vrtu
Limonovec vzgajamo v sadovnjakih, kjer naj bo razmik med drevesi 5-8 m, da se veje lahko razvijajo. V zimskih mesecih zunanje limonovce prekrijemo z zaščitno folijo. Če je bil limonovec cepljen, lahko na podlagi Poncirus trifoliata zdrži temperature do -6,5°C.
Gojenje v posodah
Za vzgojo limon v posodi uporabljamo južno stran, ki ima veliko svetlobe. Poleti mora biti limonovec zunaj na svežem zraku, ob zimskem vremenu pa ga je potrebno prenesti na zaprt zastekljen balkon, kjer se temperatura ne bo spustila pod 10°C.
Kadar limonovec nima dovolj svetlobe, odvrže listje. Gole veje je potrebno skrajšati, da bodo spomladi pognali novi poganjki.
Sobne limonovce je potrebno umetno oploditi, da zagotovimo čim večje število plodov. Da bi obrodile, je potrebno rastline cepiti z mladikami, ki jih vzamemo z rastlin, ki so že obrodile. Cepimo v obdobju od 15.8. do 15.9.
Vsake 2 - 3 leta je potrebno sobne citruse presaditi v zmes komposta, listja in ostrega peska z nekaj zemlje.
Sobne limonovce spomladi obrežemo, poleti dohranimo, jeseni pa prestavimo v svetle prostore s sobno temperaturo.
Vzdrževanje nasada
Z ostrim obrezovanjem dobimo vegetativne, vendar manj rodne poganjke. Če pa ne izvajamo obrezovanja, se bujnost in kondicija drevesa zmanjšata, prav tako pa je neenakomerna tudi rodnost.
Za sobni limonovec in njegov estetski videz je pomembno obrezovanje. Redčimo ga vsako leto konec zime, pred začetkom prve vegetacije. Porežemo veje, ki rastejo navznoter ali pa so predolge.
Nega
Limonovec vzdržujemo z obrezovanjem, s čimer odstranimo konkurenčne veje in lahko pospešimo rast mladike. Z obrezovanjem tudi določimo bujnost, kondicijo in rodnost sadnega drevesa.
Zalivanje
Limonovec je potrebno pogosto zalivati. Kadar nima dovolj vode, odvrže liste, ki sčasoma začnejo rumeneti. Z vodo vseeno ne smemo pretiravati, saj lahko ob premočnem zalivanju zadušimo korenine.
Za povečano prepustnost v zemljo dodamo pesek. Zalivamo vsak tretji dan v zmernih količinah.
Gnojenje
Limonovec je rastlina, ki hitro črpa minerale iz tal s svojimi koreninami. Gnojenje izvajamo enkrat tedensko v obdobju med aprilom in avgustom. Uporabiti je potrebno posebno gnojilo za agrume.
Razmnoževanje
Limonovec se razmnožuje s semeni ali sadikami.
Obrezovanje
Obrezovanje in oblikovanje je tako kot za vsa drevesa, nujno tudi za limonovec. Obrezovanje spodbuja rast in limonovcu okrepi strukturo, ki jo potrebuje za boljši donos. Z obrezovanjem rast spodbudimo tako, da lahko drevo več energije usmeri v razvoj poganjkov. Z rednim obrezovanjem rastline pa se tudi preprečujejo bolezni, saj odstranimo šibkejše vejice, pa tudi vse tiste veje, ki jih kasneje ne potrebuje za prezimovanje. Limonovec je najbolj priporočljivo obrezovati marca ali aprila.
Priprava na naslednjo sezono
Za naslednjo sezono je potrebno tla dobro pripraviti, pri čemer lahko uporabimo nižinsko šoto, ki jo lahko kupimo v trgovini ali najdemo na vrtu. Pred uporabo je potrebno surovine 2-3 dni prej prezračiti, koncentracija šote v zmesi pa ne sme preseči 10 %.
Bolezni
Pri vzgoji limonovca se pojavijo tudi različne bolezni, kot so: antraknoza, krasta, gomoz, melsek (melseco, MSD) in virusne bolezni.
Antraknoza
Antraknoza je ena izmed najpogostejših bolezni, ki lahko prizadenejo limonovec. Simptome prepoznamo po rumenih listih, odpadanju poganjkov, pojavu rdečkastih madežev na plodu in odmiranju vej.
Bolezen zatiramo s škropljenjem s Fitosporinom, ki ni strupen. Lahko uporabimo tudi Bordeaux (1 %). Rastlino škropimo 2-3-krat letno.
Krasta
To bolezen povzročijo glivice in se pojavi na mladih listih v obliki rumenkastih madežev, ki se kasneje spremenijo v sivo-rožnate bradavice. Sčasoma ta glivica mutira in uniči poganjke. Bolezen lahko prizadene tudi plodove, ki dobijo oranžne madeže. Okužena področja je potrebno odrezati in zažgati. Škropimo z Bordeaux (1 %).
Gomoz
Gomoz se na limonovcu pojavi v obliki rjavo-rdečih pikic na deblu in vejah. Na okuženih mestih skorja postopno odmira in se tvori lepljiv izcedek zlate barve, ki izhaja iz razpok ter se na zraku hitro strdi. Bolezen se pojavi zaradi prevelike vlage, pomanjkanja kalija in fosforja, presežka dušika ali pa če smo sadiko pregloboko posadili.
Za ustrezno zdravljenje je potrebno najprej ugotoviti vzrok bolezni. Rane dezinficiramo z raztopino bakrovega sulfata (3 %). Postopek ponavljamo toliko časa, dokler se rastlina ponovno ne učvrsti. Veje, ki jih je prizadela ta bolezen, je potrebno porezati in zažgati. Preventivno lahko uporabljamo toplo vodo pri zalivanju, pri sajenju pa zgornjega dela korenine ne smemo prekriti z zemljo.
Melsek
Melsek (Melseco, MSD) je nalezljiva bolezen, ki jo na limonovcu opazimo kot sušenje poganjkov. Najpogosteje se pojavi spomladi na plantažah. Med jesenjo in pomladjo pa se lahko pojavi tudi na domačem limonovcu. Listi odpadajo, rez postane rdečkaste barve. Pri tej bolezni preventiva ne obstaja.
Virusne bolezni
Virusne bolezni se lahko na limonovcu pojavijo v obliki citrusnega raka, mozaika listov in tristeze. Bolezen se pojavi v obliki rjavi madežev na plodovih in listih. Če je ne odkrijemo pravočasno, lahko povzroči odpadanje listov in deformacijo plodov. Proti virusnim boleznim ni zdravila.
Mozaik listov se pojavi v obliki temnih ali svetlih prog na listih, ki se sčasoma deformirajo, drevo pa zelo upočasni rast. Najprej se posušijo in odpadejo listi, sledijo skorja in veje ali pa odmre celo drevo.
Škodljivci
Na limonovcu lahko najdemo limonskega pajka, ščitaste uši, sajaste glive, koreninsko uš in prave listne uši.
Limonski pajek
Rad napade mladike in listje limonovca, lahko pa se skrije tudi v zvite liste. Najpogosteje se pojavi v zelo suhih sobah. Preženemo ga s škropljenjem raztopine borove kisline (1 %), ki ga bo mogoče potrebno ponoviti tudi do štirikrat.
Ščitaste uši
Ta škodljivec se pojavi na limonovcu v obliki ličink. Najprej se uši pojavijo v spodnjem delu listnih ven, sčasoma pa postanejo prekrite z voščenim premazom. Ko so listi zelo poškodovani, jih uši zapustijo in se preselijo na druge dele, kar oslabi cel limonovec, ki postane dovzeten tudi za druge bolezni. Za preganjanje tega škodljivca uporabljamo raztopino česna in vode, s katero poškropimo liste.
Sajaste glive
Sajaste glive se pojavijo kot posledica poškodbe tkiv limonovca na škrobnem deblu ali listih. Rastlino zdravimo z raztopino insekticida ali z rahlo raztopino česna in vode.
Koreninska uš
Koreninska uš je zajedavec, ki biva pod zemljo, zato ga lahko uničimo le tako, da zemljo v celoti odstranimo in nadomestimo s svežo.
Prava listna uš
Prava listna uš je sorodnik listnih uši, ki se pojavijo na mladih listih. Ta škodljivec je svetlo zelene barve in napade zadnjo stran lista. Listje se čez čas začne zvijati, ker listna uš srka listni sok. Prenese se z drugih rastlin ali preko vnosa šopka cvetlic.
Če uši še niso zajele večjega dela rastline, odrežemo prizadete liste in zdrobimo škodljivce. Če pa je obseg škode večji, uporabimo insekticide ali pa infuzijo s česnom.
Uporaba
Limone največ uporabljamo v gospodinjstvu kot dodatek jedem ali sok. Prav tako pa se limono uporablja v izdelavi kozmetike, kot čistilno sredstvo in kot naravni konzervans.
Limona vsebuje veliko hranil (pektin), vitamine C, A, B1, B6, kalij, kalcij, magnezij, fosfor in mangan.
Obiranje
Limonovec obrodi po tretjem ali četrtem letu življenja. Če je podnebje ustrezno, lahko limonovec obrodi tudi do dvakrat letno.
Spomladansko cvetenje traja najmanj 2 meseca, toliko časa pa lahko tudi čakajo na obiranje plodovi, ki so na vejah.
Drugo cvetenje izzovemo prisilno in traja od avgusta do septembra, plodove pa obiramo maja. Odraslo drevo v ugodnih razmerah obrodi 600 - 800 plodov.
Skladiščenje
Po obiranju lahko limone stojijo do 5 dni. S skladiščenjem lahko podaljšamo njihov rok trajanja. Limone hranimo v hladni shrambi ali v hladilniku. Če jih shranimo v hladilnik, jih je potrebno dati v zaprte plastične posode.
Ozimnica
Medicina
Zaradi visokega deleža kalija limona znižuje visok krvni tlak ter blaži slabost ter bruhanje.
Voda z dodano limono izboljša razpoloženje in blaži simptome stresa. Limona hitro poveča raven energije.
Limona prav tako pomaga pri dihanju in jo pogosto uživajo astmatični bolniki.
Gospodinjstvo
V gospodinjstvu se uporablja cel plod, razen grenke bele notranje lupine. Iztisnjen limonin sok zmešan z vodo imenujemo limonada. Naribano limonino lupino uporabljamo pri pripravi peciva.
Limono uporabljamo tudi kot ojačevalec okusa v vodah, alkoholnih in brezalkoholnih pijačah ter pri pripravi čajev.
Limono uporabljamo tudi v slanih jedeh, saj se dobro ujema z ribjimi in piščančjimi jedmi. Limonine liste pa uporabimo pri jedeh iz mesa in morskih sadežev.
Zanimivosti
Recept za limonado obstaja že več kot 1.000 let. Najstarejši zapisi o limonadi izvirajo iz srednjeveškega Egipta. Limonado so sprva imenovali Kashkab, pripravili pa so jo iz fermentiranega ječmena, ki so mu dodali meto, redkvico, črni poper in limonin list.
Limonovec obstaja že več kot 8 milijonov let, kar dokazujejo fosilni ostanki listov, ki so jih našli v kitajski provinci Juan.
Pri nakupu limon je bolje izbrati okroglo obliko ploda, ker vsebuje več soka.
Limonin sok, kuhinjska sol in čista voda zadoščajo, da očistimo katero koli površino v domu.
Limona ima nizko energetsko vrednost (29 kalorij na 100 g).
Limonin sok ima nizko pH vrednost (okoli 2,0). Pri občutljivih osebah lahko kislina ob dotiku z ustno votlino, jezikom in ustnicami izzove mravljince, lahko pa tudi povzroči čir na želodcu (ali pa stanje poslabša, če limono uporabljamo v velikih količinah).
Foto: Ryan Baker / Pexels
Dodaj odgovor