Detelja je splošno poimenovanje rastlin iz rodu Trifolium (latinsko tres "tri" + folium "list", trilist), ki obsega približno 300 vrst cvetnic iz družine metuljnic (Fabaceae), kar pomeni, da je detelja sorodnica fižola. graha, soje, boba, arašida, mandljevca, rožičevca in okrasnih rastlin, kot so akacija, mimoza in albicija. Drugi tesno povezani rodovi, ki jih pogosto imenujemo detelje, so Melilotus (medena detelja) in Medicago (lucerna ali alfalfa), zaradi njihovega videza pa jih celo zamenjujejo s triplatom.
Rod je razširjen po celem svetu - z največjo raznolikostjo na zmerni severni polobli, vendar rastejo številne vrste tudi v Južni Ameriki in Afriki, celo na visokih nadmorskih višinah v gorah v tropskih krajih.
Detelje so majhne enoletne, dvoletne ali kratkotrajne večletne zelnate rastline, lahko pa so tudi zimzelene. Večinoma imajo tri trikotne liste, redkeje pa štiri. Cvetne glavice sestavljajo gosti, drobni, rdeči, vijolični, beli ali rumeni koničasti cvetovi. Semena so zaprta v cvetni čaši.
Sorodniki
Vrste
Med različnimi vrstami detelj so lahko velike razlike glede donosa, odpornosti na bolezni in zimo ter drugih dejavnikov. Ko se odločamo, katero vrsto detelje bomo posadili, lahko izbira najprimernejše sorte pomeni veliko razliko.
Črna detelja
Črna detelja (lat. Trifolium pratense L.) je ena najstarejših pravih detelj, ki jo sejemo in uporabljamo kot krmo, sprva pa so jo uporabljali v zdravilne namene. Je odlična izbira kot predhodna kultura številnim poljskim posevkom, saj izboljša kakovost in strukturo tal. Detelja je zelnata, kratkotrajna večletna rastlina, spremenljive velikosti in v višino zraste do 20 - 80 cm. Zaradi globoke glavne korenine je odporna na sušo in učinkovita pri strukturiranju tal. Trikotni zeleni listi, ki so sestavljeni iz treh lističev, rastejo izmenično in imajo zunanjo polovico značilno obarvano v obliki bledega polmeseca. Cvetovi so temno rožnate barve na svetli osnovi in tvorijo gosto socvetje, ki ga večinoma obiskujejo čebele.
Plazeča detelja
Plazeča detelja (lat. Trifolium repens), poznana tudi kot bela detelja, nizozemska detelja ali tudi Ladino detelja, je zelnata trajnica iz družine metuljnic. Rastlina sprva razvije glavno korenino, ki po prvem letu odmre in jo nadomesti sekundarni, večinoma plitvi koreninski sistem. Plazeči stoloni (pritlike) so dolgi 10 - 40 cm in lahko tvorijo korenine, listnate veje ali cvetna stebla. Listi bele detelje se lahko zelo razlikujejo po obliki in velikosti, odvisno od sorte ali vrste - lahko so ovalni, široki, čvrsti. Včasih so umazano zelene barve, včasih pa je na njih lisa v obliki bele črke "V" ali pa je temno rdeče barve.
Med cvetenjem se razvije 20 - 40 belih dišečih cvetov. Po oprašitvi iz cvetov nastanejo linearni sedeči stroki s 3 do 4 gladkimi, svetlo rumenimi ali rumenkasto rjavimi srčastimi semeni, ki dozorijo 3-4 tedne po oprašitvi. Čeprav obstaja veliko kultivarjev bele detelje, se jih uporablja le omejeno število. Glede na velikost listov bele detelje tradicionalno delimo na majhne, srednje in velike. Ladino detelja, ki je priljubljena v Severni Ameriki, je velikolistna bela detelja. Vendar pa je postala ta klasifikacija pri sodobnih sortah manj pomembna, saj so pri njih najpomembnejše tiste lastnosti, ki so bistvene za agronomijo. V mešanicah pogosto sejemo več sort detelje z različno velikimi listi, da hkrati vplivamo na sestavo paše.
Lucerna
Lucerna ali alfalfa (lat. Medicago sativa L.) je večletna medonosna zelnata rastlina iz družine metuljnic. Obstaja približno osemdeset vrst lucerne. Detelja ima do 60 cm visoka pokončna razvejana stebla. Listi so zelo majhni in na vrhu nazobčani. Vijolični oz. svetlo vijolični cvetovi so zbrani na nerazvejani osi. Čašica, zunanji ovoj cvetnih organov, je dolga toliko kot cvetna cev. Lucerno vzgajajo po vsem svetu, vodilna pridelovalka Evropi pa je Francija. Ta detelja je v mnogih državah po svetu pomembna krmna rastlina. Spada v rastlinsko družino Leguminosae, znano tudi kot Fabaceae, in ima, tako kot vse stročnice, sposobnost vezave dušika iz zraka. Lucerna zaradi tega vsebuje izjemno veliko beljakovin. Poleg uporabe lucerne za živalsko krmo, v človeški prehrani uživamo semena ali kalčke lucerne.
Gojenje
Nekatere vrste detelje ekstenzivno vzgajajo kot krmne rastline, v splošnem pa največ vzgajajo belo deteljo (Trifolium repens) in rdečo deteljo (Trifolium pratense). Deteljo že dolgo uporabljamo kot zeleno gnojilo za preprečevanje rasti plevela in zaustavitev erozije tal.
Tla
Detelja je trajnica, ki lahko uspeva v večini tal (od peščene ilovice do gline) tako na polni sončni svetlobi kot v delni senci.
Za dobro kalitev potrebuje vodo, sonce in apno (v večini tal). Detelja dobi fosfat in kalij iz zemlje, dušik pa iz zraka preko bakterij, ki živijo v njenih koreninah. Apno je potrebno za dvig pH tal na nevtralno območje (6,0 - 7,0). Na kislih gozdnih tleh (zlasti na območjih, kjer pada kisli dež) detelja brez apna preprosto ne bo rasla. Apno bo tudi sprostilo fosfat in kalij iz temnih gozdnih tal, kar zmanjša potrebo po gnojilu.
Da bi zagotovili uspešno setev detelje, je potrebno preveriti pH vrednost tal, kar bo omogočilo uporabo ustrezne količine apna za zagotovitev najboljše kalitve in rasti.
Podnebje
Za kalitev je optimalna temperatura med 25 - 30°C, minimalna temperatura pa 1 - 2°C. Mlade rastline so občutljive na nizke temperature, zato odmrejo že pri -5°C, starejše rastline pa se nižjim temperaturam prilagodijo. Detelja bo rasla tudi v delni senci, vendar ne zelo hitro. Če jo posejemo v senco, bo potrebno setev podvojiti in ji zagotoviti vsaj 4 - 6 ur sončne svetlobe na dan.
Čas sajenja
Deteljo sejemo spomladi ali zgodaj poleti, ko so tla mehka in vlažna od spomladanskega deževja. Na večini območij jo lahko sadimo tudi septembra ali v začetku oktobra. Semena so zelo majhna, zato jih lahko zmešate z apnom ali gnojilom, da za rast zagotovite več hranil. Pri detelji ni priporočljivo uporabljati močnega gnojila, saj lahko opeče tanke korenine rastline.
Za uničevanje plevela ni priporočljiva uporaba herbicidov, ker uničijo tudi deteljo, zato je pred setvijo ključnega pomena, da uničimo konkurenčne rastline. Če je pred sejanjem potrebna obdelava tal, je priporočljivo počakati 4 - 6 tednov, da se pojavi nov plevel in ga lahko tako pred setvijo uničimo.
Kolobarjenje
Idealne predhodne zelenjavne kulture detelji so soja, sončnice, tobak, krompir in sladkorna pesa, ki so pognojeni s hlevskim gnojem ter nekatera žita, kot so koruza, pšenica, ječmen, rž in oves. Detelja je odlična predkultura za buče (butternut, hokaido buča).
Če vzgajate deteljo okoli jablan, hrušk in vinske trte, boste pritegnili opraševalce, ki bodo pregnali volnate listne uši. Če pa deteljo vzgajate ob kapusnicah, kot so cvetača, brokoli, kitajsko zelje, ohrovt, krmni ohrovt ali brstični ohrovt, boste omejili rast plevela in povečali količino dušika v tleh.
Detelje ni priporočljivo saditi v bližini kosmulje, saj lahko privabi žuželke, kot so klopi, ki povzročijo odpadanje plodov, pa tudi ne v bližini kamelije, saj ta ista žuželka povzroči kratko obdobje cvetenja ali, kar je še huje, izostanek cvetenja.
Faza mirovanja
Če je detelja posajena kot enoletnica, nima faze mirovanja, če pa je posajena kot trajnica, nastopi faza mirovanja pozimi. Detelja je ena prvih rastlin, ki spomladi zraste in ostane zelena do prvega jesenskega mraza. Pozimi kalčki detelje odmrejo, njihov koreninski sistem v tleh pa preide v fazo mirovanja. Podobno kot pri regratu lahko koreninski sistem detelje, če ga ne izruvamo, preživi več let in pozimi ne potrebuje zaščite.
Sajenje
Detelja, ki je posejana samostojno ali v mešanici s ljuljko, je že dolgo glavni silažni posevek iz več razlogov: raste prosto in neovirano tudi po večkratni košnji, daje obilen pridelek, je prijetna in hranljiva za živino, veže dušik in zmanjšuje potrebo po sintetičnih gnojilih, uspeva na različnih tleh in v različni podnebjih ter je primerna za pašnike ali zeleno kompostiranje.
Sejanje
Semena detelje je zaželeno posejati spomladi in pozno poleti. Spomladi setev opravimo konec marca in v začetku aprila, da se rastline bolje razvijejo in okrepijo do takrat, ko pride čas suše in se pojavi plevel. Kasnejša setev se izvaja od sredine avgusta do sredine septembra. Zelo je pomembno določiti ugoden čas sajenja, da zagotovimo ustrezno vlažnost tal. Semena posejemo na globini 1 - 2 cm, razdalja med vrstami pa naj bo 12 - 14 cm.
Ko je seme posejano, je ključnega pomena, da zemljo povaljamo, saj valj tesno stisne semena z delci zemlje, kar vodi do hitrejšega prenosa vlage iz zemlje v seme in na koncu do hitrejše kalitve in rasti.
Sajenje sadik
Čeprav ta metoda za deteljo ni značilna in je postopek dolgotrajnejši od setve semen neposredno v zemljo, lahko semena detelje najprej posadimo v posode, nato pa jih kot sadike presadimo na drugo, stalno mesto. Čas sajenja sadik detelje se razlikuje glede na podnebne razmere območja, kjer sadimo deteljo.
Za zgodnje cvetoče vrste detelj je idealen čas za sajenje sadik jesen ali zgodnja zima, ko je zemlja še hladna. Sadika bo imela čas, da se prilagodi novemu okolju in razvije koreninski sistem pred naslednjo rastno sezono. Za pozno cvetoče vrste detelj je idealen čas sajenja pomlad, ko se zemlja segreje in so rastline v mirovanju.
Pomembno je, da smo med sajenjem pozorni na vremenske razmere in se izogibamo sajenju v času suše ali hudega mraza.
Gojenje na vrtu
Preden deteljo posadimo na vrtu, moramo tla dobro pognojiti in pripraviti za sajenje, kar dosežemo z jesenskim prekopavanjem in dognojevanjem tal. Detelja ima rada sončno lego in dobro odcedna tla, zato je potrebno na vrtu izbrati takšno mesto. Sadimo jo v obdobju od oktobra do februarja.
Če sadimo v gredice, naj bo zemlja v njih obdelana in ravna, da semena ali sadike lažje posadimo. Razdalja med rastlinami naj bo 30 - 40 cm v vrsti in 60 - 90 cm med vrstami.
Če so zime hude, je potrebno deteljo zaščititi pred zmrzaljo, najbolje tako, da jo prekrijemo s plastjo komposta ali listja.
Gojenje v rastlinjaku
Rastlinjak omogoča nadzor pogojev, v katerih rastlina raste, kar omogoča njeno rast v vseh letnih časih, tudi če so pogoji v zunanjem okolju neprimerni. Preden deteljo posadimo v rastlinjak je potrebnih nekaj korakov, da rastlini zagotovimo dobre pogoje rasti. Potrebno je ustrezno pripraviti rodovitno zemljo in izbrati rastlinjak, ki bo za rast detelje zagotavljal dovolj svetlobe.
Prav tako je potrebno v rastlinjaku strogo nadzorovati temperaturo, da rastlina raste v ustreznih pogojih ter tudi vlažnost, da rastlini zagotovimo dovolj vode.
Gojenje v posodah
Čeprav to za deteljo ni značilno, jo lahko gojimo tudi kot sobno rastlino v posodah, pomembno je le, da ji zagotovimo čim bolj sončno okno, ki je nujno za najboljšo rast in cvetenje. Če okno ni na dovolj sončni legi, bodo stebla ošibila in se raztegnila, listi pa se bodo zmanjšali. Za uspešno vzgojo detelje v zaprtih prostorih je zelo pomembno, da jo previdno zalivamo. Detelja ima rada enakomerno vlažna tla, zato je potrebno pri sajenju uporabiti posodo z dobro drenažo. Sadimo jo posamično, lahko pa jo posadimo tudi v posode skupaj z drugimi rastlinami, na primer z begonijami.
Vzdrževanje nasada
Da detelji zagotovimo rast in razvoj, naj vzdrževanje nasada vključuje redno zalivanje, zlasti v vročih in sušnih obdobjih, redno gnojenje (npr. uporaba komposta ali organskih gnojil) ter pletje nasada, saj lahko plevel tekmuje z deteljo za hranilne snovi in vodo.
Prav tako je potrebno spremljati rast rastlin in jih redčiti, da imajo dovolj prostora za rast ter redno kositi, da rastline zdravo in bujno uspevajo.
Nega
Deteljo je potrebno negovati že od samega začetka oz. odkar rastlina vzkali, saj na začetku rasti in razvoja le počasi razvija nadzemne organe, zato je občutljiva na plevel. 4 - 5 tednov po vzklitju rastline lahko plevel uničimo mehansko ali kemično.
Zalivanje
Ko se detelja enkrat dobro prilagodi tlom, ne potrebuje veliko zalivanja,. Vendar pa je v zgodnji fazi rasti pogosto zalivanje nujno, saj bo pripomoglo k boljšemu oblikovanju in razvejanju korenin. Tla naj bodo vlažna, a ne mokra, zalivati pa jih moramo dvakrat na teden, tako da rastlina prejme vsaj 5 cm vode na teden. Če pogosto dežuje, zadostuje zalivanje enkrat tedensko.
Če detelja ne dobi dovolj vode, bo to verjetno povzročilo zastoj v rasti. Pomanjkanje vode negativno vpliva na bakterije, ki vežejo dušik in ne morejo preživeti brez vode. Ko pa se rastlina ustali, lahko preživi brez dodatnega zalivanja. Detelja je trajnica z minimalno potrebo po zalivanju, ki ostane zelena skozi vse letne čase.
Gnojenje
Deteljo gnojimo trikrat - pri osnovni in predsetveni obdelavi tal ter z dognojevanjem v vegetacijski dobi. Osnovno gnojenje zagotavlja dovolj hranil za celotno obdobje uporabe in se večinoma izvaja s hlevskim gnojem 20 - 30 t/ha. Koliko mineralnih gnojil bomo uporabili, je odvisno od rodovitnosti tal. Polovico ali več fosforjevih in kalijevih gnojil uporabimo pri osnovni obdelavi, preostanek pa v predsetveni pripravi tal.
Gnojenje z dušikom izvajamo med pripravo tal za setev, da omogočimo začetno rast in razvoj rastlin do vzpostavitve simbioze z bakterijami, saj se po tem rastlina sama oskrbuje s potrebnim dušikom.
Košnja
Trajnice je potrebno v obdobju vegetacije periodično (vsaj trikrat) kositi. Košnja ne pomaga le obvladovati plevela in trave, ampak tudi spodbuja rast nove, privlačnejše detelje. Marsikdo želi saditi trajnice, ker meni, da bo z njimi manj dela ter se bodo obdržale več let, a trajnice v resnici potrebujejo več "traktorskega časa" kot enoletnice. Vzgoja trajnic je cenejša, vendar poleg nujnega vzdrževanja zahtevajo nekoliko več vzdrževanja kot enoletnice.
Razmnoževanje
Če ima detelja čebulico, jo bomo zlahka razmnožili tako, da čebulico preprosto odstranimo iz zemlje in ločimo stranske stroke, ki jih nato presadimo v ustrezno zemljo in tako dobimo novo rastlino. Vseeno pa se deteljo najpogosteje razmnožuje s semeni.
Presajanje
Praviloma detelje ne presajamo, ne glede na to, ali je enoletna rastlina ali trajnica. Po potrebi pa lahko presajamo samo zdrave, zrele rastline s polnimi in pisanimi listi ali cvetovi. Najprej je potrebno s škarjami za obrezovanje ali ostrimi kuhinjskimi škarjami stolon ločiti od matične rastline. V nekaterih primerih lahko stolon zlahka odstranimo le z nežnim potegom, vendar moramo paziti, da ne izruvamo matične rastline.
Del stolona z dlačicami oz. koreninicami nato potopimo v hormon za ukoreninjene, da pospešimo proces ukoreninjenja. Čeprav ta korak ni nujen, pomaga pospešiti postopek in zagotovi uspešno ukoreninjenje. Stolon detelje posadimo tik pod površjem vlažnih tal, nežno potlačimo, da se rastlina utrdi in nato zalijemo.
Pomlajevanje
Glede na to, da je detelja večinoma enoletna rastlina, pomlajevanje rastlin ni potrebno, razen redčenja, s čimer zagotovimo, da imajo dovolj prostora za rast in razvoj.
Redčenje
Deteljo običajno redčimo, da ji zagotovimo dovolj prostora za rast in razvoj, kar lahko naredimo na več načinov. Pred sajenjem je potrebno določiti optimalno razdaljo med rastlinami. Običajno je priporočljiva razdalja med rastlinami v vrsti 30 - 40 cm, med vrstami pa 60 - 90 cm.
Po kalitvi rastline redčimo le, če rastejo tesno druga ob drugi, in sicer jih je potrebno redčiti tako, da med njimi ostane 30 - 40 cm razdalje, lahko pa jih tudi odstranimo in presadimo na drugo mesto.
Odvečne rastline odstranjujemo in redčimo tudi skozi celotno obdobje vegetacije, da ostalim rastlinam zagotovimo dovolj prostora in hranilnih snovi.
Priprava na naslednjo sezono
Za sajenje detelje v naslednji sezoni je predhodno potrebno zemljo dobro pripraviti, in sicer jo je potrebno dobro pognojiti in okopati že jeseni. S tal odstranimo plevel, da ne konkurira detelji in ji ne odvzema hranilnih snovi. Zemljo nato dobro obdelamo, zrahljamo in zravnamo, da bomo lažje posejali semena oz. posadili sadike. Čeprav lahko deteljo ponekod sadimo tudi v zimskem obdobju, od oktobra do februarja, je potrebno takšne sadike zaščititi in jih pokriti s plastjo komposta ali listja.
Bolezni
Bolezni detelje so razširjene po vsem svetu in povzročajo veliko škodo, zlasti če sta pomlad in poletje vlažna in deževna. Listje se suši, stebla postanejo gola in seno je slabše kakovosti. Če zbolijo mlade rastline, odmre cela rastlina.
Listna pegavost lucerne
Listna pegavost lucerne (lat. Pseudopeziza medicaginis) je glivica, ki povzroča črno pegavost na listih detelje, in se pojavi v bolj vlažnih obdobjih. Na listih so vidne majhne okrogle lise s temnejšim robom. Na začetku bolezni so lise rožnate, nato vedno bolj temnijo in sčasoma postanejo črne. Ob močni okužbi, glivica poleg listov napade tudi pecelj in steblo. Bolezen povzroča odpadanje listov.
Peronospora lucerne
Peronospora lucerne (lat. Perenospora aestivlis) napade list, steblo in pecelj detelje v obliki svetlo rumenih peg. Hrbtna stran lista postane prekrita s sivo-vijolično plastjo. Okuženi listi porumenijo in se posušijo.
Uvelost lucerne
Uvelost lucerne (lat. Fusarium medicaginis) povzroča glivica, zaradi katere listi porumenijo in uvenijo. Okužena glavna korenina spremeni barvo in okužba se prenese tudi na poganjke. Po okužbi korenina v zemlji strohni. Bolezen se pojavi ob neugodnih razmerah, kot sta visoka vlažnost in občutljivost sorte na mraz.
Škodljivci
Če želimo pridelati voluminozno semensko krmo, je zatiranje škodljivcev zelo pomembno. Poleg zaščite lucerne pred škodljivci je pomembna tudi zaščita žuželk opraševalcev, saj s tem povečamo stopnjo oploditve.
Obrobkar
Obrobkar (lat. Sitona punciticolis, humeralis, hispidulus). Ličinke tega škodljivca povzročajo škodo tako da grizejo koreninske odebelitve, ko odrastejo, pa poškodujejo liste. Največjo škodo povzročijo z grizenjem mladih listov - poškodbe lahko odkrijemo do sredine maja. Ličinka se razvije v koreninskih odebelitvah in se v zemlji zabubi.
Lucernin rilčkar
Lucernin rilčkar (lat. Otiorrhynchus ligustici) je ličinka, ki škoduje rastlini tako, da poškoduje osrednjo korenino. Pojavi se spomladi, v aprilu. V odrasli obliki (imago) je velik 9 - 12 mm in ne leti. Škodo povzroča z grizenjem zgornjih delov stebla.
Deteljna drobnocvetna predenica
Deteljna drobnocvetna predenica (lat. Cuscuta epithymum) povzroča pri gojenju detelje največje težave. Je v bistvu plevel, ki raste vzporedno z deteljo in močno zmanjša pridelek, škoduje pa tudi živini, če se nahaja v senu v večjih količinah, saj vsebuje strupeno spojino kuskutin. Predenica nima korenin ali listov, ampak tanka vlakna, rumene ali rdeče barve. Je pravzaprav parazit, saj ne more živeti samostojno, zato kot zajedavec na gostiteljski rastlini sesa njene sokove.
Glodalci
Voluhar, poljska miš in hrček so skupine glodalcev, ki škodujejo tudi detelji. Voluhar je razširjen po celi Sloveniji in se pojavlja vsaka 3-4 leta. Hrčki se pojavijo ob topli in suhi jeseni.
Uporaba
Deteljo uporabljamo za živalsko krmo in kot predkulturo za izboljšanje tal, poleg tega pa jo uporabljamo tudi za zdravljenje, pripravo raznih pripravkov in kuhanje.
Metuljnice obogatijo tla z dušikom, vendar trava, ki obdaja deteljo, dostopa do tega dušika nima, ampak ga lahko pridobi le posredno. Ko metuljnica raste, tvori nove liste in korenine, hkrati pa prihaja do stalnega odmiranja in zamenjave korenin, koreninskih dlačic in listov. Ko se ti deli rastline v tleh razgradijo, se iz njih v zemljo sprosti dušik in nato postane na voljo za črpanje tudi travi, ki ga uporabi pri rasti. Prenos dušika zaradi odmiranja metuljnic in recikliranje dušika.
Nabiranje
Rdečo deteljo nabiramo maja ali junija, in sicer naberemo glavice z zgornjimi listi. Če nameravate rastlino posušiti, deteljo naberite zgodaj zjutraj, ko je na rastlini še rosa.
Sušenje
Čeprav nekateri mislijo, da je detelja le plevel, je tudi zdravilna rastlina. Nabrane glavice detelje postavimo na palete ali ravne površine v enem sloju. Prostor za sušenje mora biti suh, dobro prezračen in temen, saj koristne lastnosti pod vplivom sončne svetlobe izhlapijo.
Skladiščenje
Najboljši način skladiščenja detelje in sena je v silosih. Raziskave so pokazale, da se kakovost silaže v silosnih stolpih tudi po dveh letih skladiščenja ni spremenila. Vsebnost beljakovin v lucerninem senu se nekoliko spreminja glede na način shranjevanja. Seno iz lucerne je sivkasto zelene barve, prijetnega naravnega vonja in visoke hranljivosti. Seno vsebuje do dvakrat več suhe snovi kot silaža, zato so transportni stroški nižji.
Kulinarika
Cvetovi rdeče detelje so zelo okusni Včasih so jih zmleli in dodajali moki, saj so odlični za izboljšanje hranilnosti jedi in popestritev okusa številnih solat.
V hrani in pijači se trdni izvleček rdeče detelje uporablja kot dodatek k okusu. Mnogi iz detelje pripravljajo čaj, ki je izjemno zdrav. Iz detelje lahko naredimo tudi med, sladice ali pa jo dodamo v jogurt.
Medicina
V preteklosti se je rdeča detelja uporabljala za zniževanje vročine ter kot pomoč pri prehladu, ognojenosti in kašlju. Sodobna znanost ugotavlja, da so te tradicionalne uporabe koristne, zeliščarji pa deteljo še vedno uporabljajo za čiščenje presnovnih odpadkov iz telesa, kar rdeči detelji omogoča, da je zdravilna za kožo (npr. pri ekcemu).
Rastlina olajšuje izkašljevanje in ima antispazmodične lastnosti, kar pomeni, da lahko rdeča detelja pomaga pri kašlju in deluje kot blago pomirjevalo, ki je odlično pri prehladu in gripi.
Nekatere ženske uporabljajo rdečo deteljo pri odpravi simptomov menopavze, kot so vročinski oblivi, bolečine ali občutljivost dojk (mastalgija) in predmenstrualnega sindroma (PMS).
Rdeča detelja nanesemo na kožo pri kožnem raku, razjedah, opeklinah in kroničnih kožnih obolenjih, vključno z ekcemom in luskavico.
Zanimivosti
Deteljo so najprej začeli gojiti v Mali Aziji in jugovzhodni Evropi kot zdravilno rastlino. Kasneje, v 18. stoletju, se je iz Španije razširila po Evropi kot krmna rastlina.
Deteljica je mlada vejica, ki se uporablja kot simbol Irske. Sveti Patrik, zaščitnik Irske, naj bi uporabljal deteljico kot metaforo za krščansko Sveto Trojico. Izraz "shamrock" izhaja iz irske besede seamróg, ki je pomanjševalnica irske besede seamair óg in pomeni preprosto "mlada detelja".
Detelja ima občasno štiri liste namesto treh. Za štiriperesne deteljice, tako kot za druge redke stvari, velja, da prinašajo srečo.
Deteljica ima lahko tudi pet, šest ali več listov, vendar so to še vedno redki primeri. 10. maja 2009 je bil postavljen nov Guinnessov svetovni rekord, saj so našli deteljico s 56 listi. To je premagalo rekord "21-peresne deteljice", ki ga je junija 2008 postavil najditelj, ki je predhodno našel že deteljico z 18 listi.
Grki so deteljo uporabljali v vencih in drugih dekoracijah, Druidi pa so jo imeli za sveto.
V srednjem veku veljalo splošno prepričanje, da lahko oseba, ki nosi redko štiriperesno deteljico, vidi vile.
Foto: Jeon Sang-O / Pixabay
Dodaj odgovor