Krompir (lat. Solanum tuberosum) je gomoljnica, kar pomeni, da plod raste pod zemljo in pridobiva hranilne snovi iz nadzemne rastline ter korenin. Izhaja iz družine razhudnikovk (Solanaceae), med katerimi so najbolj znani predstavniki bunika, volčje jabolko, tobak, paradižnik, jajčevec, repinec, volčja češnja, kajenski poper, čili paprika, paprika in petunija.
Raste kot enoletnica in ima dolgo pokončno steblo, ki zraste v višino do 60 cm, na vrhu rastline pa se oblikujejo modri ali beli cvetovi. Listi so veliki, pernati in spiralno razporejeni okoli stebla. Plodovi so gomolji, ki se nahajajo pod površjem zemlje. Gomolji so okrogli ali ovalni in so lahko različnih barv, od bele do črne ter so glavni del rastline, ki se uporablja za prehrano.
Krompir je ena najpomembnejših kmetijskih rastlin na svetu in eno najbolj pogostih živil na svetu. Vzgajajo ga na različnih območjih, od tropov do severnih gozdov in prenese različne podnebne razmere. Rad ima mraz in potrebuje zmerno količino vlage. Optimalna temperatura za rast je 15 - 20°C. Prevroče ali prehladno vreme lahko negativno vpliva na rast in razvoj rastline. Rastlina je odporna na nizke temperature in lahko preživi mraz do -5°C.
Krompir je rastlina, ki jo lahko vzgajamo na različnih tipih tal, najbolje pa
uspeva na rodovitnih, vlažnih in dobro odcednih tleh. Občutljiv je na sušo in prekomerno vlago. Potrebuje zmerne oz. visoke količine hranilnih snovi v tleh, zlasti dušik, fosfor in kalij. Za povečanje pridelka je priporočljiva uporaba organsko-mineralnih gnojil.
Krompir je rastlina, ki jo posejemo in sadiko kasneje presadimo v zemljo. Sejemo ga v različnih obdobjih, odvisno od podnebnih razmer in časa dozorevanja sorte. Najpogosteje ga sejemo od aprila do junija. Optimalni čas za sajenje je, ko se zemlja segreje na 10 - 15°C. Za sadike krompirja izberemo tiste sadike, ki imajo močne korenine brez gnilih delov.
Sorodniki
Vrste
Danes poznamo več kot 5.000 sort krompirja, mnoge pa so hibridi vrst, pri katerih se poskušajo poudariti najboljše lastnosti. V Sloveniji pridelovalci vzgajajo približno 150 različnih vrst, med katerimi so najbolj znane sorte Courage, Desiree, Jaerla, Monalisa, Red Scarlet, ki se razlikujejo po barvi, okusu, obliki in uporabi.
Jaerla
Jaerla je zgodnja sorta krompirja, ki se uporablja kot mlad krompir. Ima rumeno lupino in je običajno okrogle oblike. Zelo je čvrst, voščen in zato redko razpade ter ga ni mogoče razkuhati. Uporablja se za različne priložnosti, največkrat za kuhanje in za pripravo skupaj z blitvo po dalmatinsko ("na lešo").
Monalisa
Monalisa je sorta, ki se uporablja za pripravo ocvrtega krompirja. Dozori zgodaj, ima svetlo rumeno lupino in svetlejše meso. Je podolgovate in ovalne oblike, kar je idealno za rezanje dolgih rezin za cvrtje. Zaradi velike količine škroba je sladkega okusa in se večinoma uporablja za peko.
Red Scarlet
Red Scarlet je na našem področju ena najbolj priljubljenih vrst krompirja. Dozori zgodaj in jo prodajajo kot mlad krompir. Lupina je rdeče barve, meso pa rumene barve. Sorta je idealna za kuhanje, ker se ne razkuha in ker jo lahko zaužijemo skupaj z lupino. Krompir Red Scarlet pogosto uporabljamo tudi za pripravo krompirjeve solate, saj se, ko je kuhan, zaradi voščene strukture lepo reže.
Desiree
Desiree je sorta, ki dozori pozno in je zato idealna za skladiščenje in kot ozimnica. Ima rdečo lupino in temnejše rumeno meso ter je ovalne in podolgovate oblike. Desiree sorta pozneje dozori, zato ima mokasto teksturo in se zlahka razkuha, je pa idealna za pripravo njokov in testa.
Courage
Courage je zgodnejša sorta, ki jo prepoznamo po rdeči lupini in svetlem mesu. Ima mokasto strukturo in med kuhanjem pogosto razpade. Sorto Courage v prehranski industriji uporabljajo za masovno proizvodnjo čipsa.
Gojenje
Krompir je ena najpomembnejših in najbolj razširjenih rastlin na svetu, ki jo vzgajajo zaradi prehranskih lastnosti in široke uporabe v kuhinji. Vzgoja je preprosta in cenovno dostopna ter se lahko izvaja na različnih vrstah tal in v različnih podnebnih razmerah. Krompir lahko vzgajamo na prostem ali v rastlinjaku, za doseganje visoke produktivnosti in kakovosti pa se uporabljajo različne metode.
Tla
Krompir najbolje uspeva na lažjih tipih tal - tj. na prepustnih, rahlih, peščeno humusnih in peščeno ilovnatih tleh z razdrobljeno strukturo, ki so bogata z mineralnimi in organskimi snovmi ter imajo ugodne vodne in zračne lastnosti. Za krompir niso primerna težka in razmočena tla, ki imajo visoko raven podtalnice. Krompir prenese bolj kislo reakcijo tal, optimalen pH pa je med 5,4 - 6,5.
Priprava tal za sajenje krompirja se začne s poletno-jesenskim oranjem, da preprečimo razvoj plevela in izgubo vlage. Globina oranja naj bo približno 15 cm, če je možno, pa tudi globlje. Zemljo zrahljamo še 12 cm globlje, da zagotovimo dobro prehodnost stroja in hitro kalitev korenin. Vnesemo tudi ustrezno količino hlevskega gnoja (25 - 35 t/ha), da izboljšamo strukturo tal in zagotovimo dobro rast krompirja. Pomembno je, da so tla kvalitetno obdelana, saj bo to vplivalo na enakomernost kalitve gomoljev.
Podnebje
Krompir je rastlina, ki ji ustreza hladnejše in zmerno vlažno podnebje z dovolj svetlobe. Najbolje uspeva v območjih z zmernim podnebjem, kjer je dovolj svetlobe in dežja. Krompir vzgajajo predvsem na območjih s hladnejšimi poletji, kot sta Severna in Srednja Evropa ter Severna Amerika.
Krompir za rast potrebuje optimalno temperaturo 17 - 20°C, brez velikih temperaturnih nihanj med obdobjem vegetacije in pozimi, ko so gomolji v skladišču. Minimalna temperatura tal ob sajenju je 6 - 8°C, steblo z listi pa prenese temperaturo od -1 do -2°C. Visoke temperature zmanjšajo pridelek, če pa je temperatura višja od 30°C, se rast gomoljev ustavi.
Optimalna temperatura za kalitev je 12 - 15°C, kar lahko pospeši proces za 10 - 12 dni. Povečanje temperature na 20°C v prvem tednu kalitve in nato znižanje na 8 - 10°C lahko poveča pridelek.
Čas sajenja
Najprimernejši čas za sajenje krompirja je odvisen od podnebnih razmer na posameznem območju, na splošno pa je priporočljivo sajenje spomladi, od sredine marca do aprila, ko so tla dovolj topla in je manj možnosti za pozebo. V južnejših območjih lahko sajenje opravimo prej, v severnejših območjih pa priporočamo kasnejše sajenje, da se izognemo mrzlim nočem. Za določitev najprimernejšega časa za sajenje krompirja je pomembno spremljati vremensko napoved in preučiti podnebne razmere na območju sajenja.
Kolobarjenje
Krompir je rastlina, ki jo najpogosteje sejemo ali sadimo ločeno oz. poleg krompirja ne sadimo drugih kultur. Na isto površino ga lahko zaporedoma sejemo več let, vendar se po nekaj letih poveča možnost večjih okužb in napadov bolezni. V izogib temu pridelovalci na površini, kjer bo rastel krompir, predhodno posejejo druge posevke, kot so žita - pšenica, rž, ječmen, koruza, riž, proso, kvinoja in amarant, krmne rastline - pesa, lucerna, soja in trave.
Solata, špinača, mlada čebula in redkvice so zelenjava s plitvimi koreninami, ki so dobra izbira za "zapolnitev" prostora med rastlinami krompirja. Krompir pobiramo pozno, zato bo zgodnja zelenjava najboljša izbira za sajenje okoli krompirja, saj jo poberemo veliko prej.
Okus krompirjevih gomoljev naj bi izboljšalo več zelišč, vključno z mrtvo koprivo, amarantom, hrenom in ognjičem, čeprav to ni bilo znanstveno dokazano. Metuljnice - fižol, leča, soja, bob, grah, volčji bob, arašidi, mandljevec in rožičevec so primerne rastline za sajenje s krompirjem, ker povečujejo raven dušika v tleh.
Hren odganja škodljivce, ki napadajo krompir, petunije pa privabljajo koristne žuželke, ki se hranijo z žuželkami, ki napadajo krompir. Posebno težavo pri krompirju predstavljajo koloradski hrošči, med rastlinami, ki odganjajo tega škodljivca, pa sta koriander in mačja meta.
Krompir spada v družino razhudnikovk, zato ga ni priporočljivo saditi v bližini drugih predstavnikov te družine, kot so paprika, paradižnik, jajčevec in okra, temveč ga posadite na mesto, kjer je pred kratkim rasel svetlin. Člani družine razhudnikovk imajo veliko istih genov, zato so dovzetni za iste bolezni in škodljivce. Če jih gojimo blizu drug drugega, ustvarimo optimalne pogoje za razvoj nekaterih glivičnih in bakterijskih bolezni, zato sajenje krompirja poleg korenja, kumar, koromača, malin, bučk, buč in repe ni priporočljivo.
Faza mirovanja
Krompir sadimo kot enoletno rastlino, zato nima standardne faze mirovanja. Plodovi pa imajo t.i faza počitka, ki nastopi po pobiranju, če krompir shranimo v senci in temnem prostoru. Faza traja od nekaj tednov do nekaj mesecev, odvisno od vrste in pogojev skladiščenja. Med fazo mirovanja se krompir hrani z glikogenom, ki se nahaja v njegovih celicah, ta pa se pretvori v glukozo, ki mu omogoča preživetje v hladnem in temnem prostoru.
Ta faza omogoča tudi, da se krompir pripravi na naslednjo rastno sezono, saj ima naslednje leto več možnosti za rast in večji pridelek. Da bi zagotovili optimalno fazo mirovanja, je potrebno krompir hraniti v hladnem in temnem prostoru pri temperaturah 7 - 10°C ter relativni vlažnosti 90 - 95%. Pred ponovnim sajenjem je potrebno krompir pregledati in zavreči vse plodove, ki so gnili ali prekriti s plesnijo.
Sajenje
Izbira ustreznega časa sajenja in pravilna priprava tal sta pomembna dejavnika za uspešno vzgojo. Optimalni čas za sajenje krompirja je, ko se zemlja segreje na primerno temperaturo, običajno konec marca ali v začetku aprila. Priprava tal vključuje poletno-jesensko oranje, gnojenje in kakovostno obdelavo tal za dobro kalitev in razvoj korenin.
Sejanje
Krompir običajno posejemo spomladi, ko se tla segrejejo na primerno temperaturo za rast v zemlji, bogati z organskim materialom in kompostom. Posejemo čista, zdrava in nova semena, ki jih lahko pred tem namočimo v vodi, da povečamo kaljivost.
Semena lahko sadimo v vrste ali kot "grmičke". Če ga sejemo v vrste, naj bo medsebojna razdalja 30 - 45 cm, semena pa posadimo na globino 10 - 15 cm. Če posejemo semena kot grme, naj bo medsebojna razdalja 60 - 90 cm, semena pa posadimo na globino 5 - 10 cm. Tla po sajenju dobro navlažimo in med rastno sezono redno namakamo, da zagotovimo optimalno rast in razvoj krompirja.
Sajenje sadik
Lahko posadimo tudi sadike krompirja, ki so bile vzgojene v rastlinjaku. Sadike na medsebojni razdalji 60-90 cm presadimo v zemljo, ko so dovolj močne in že imajo par listov. Po sajenju sadike redno zalivamo in gnojimo, da zagotovimo optimalno rast in razvoj. Prav tako pa je za optimalno rast in razvoj je potrebno tudi redno vzdrževanje in odstranjevanje plevela.
Sajenje gomoljev
Za sajenje gomoljev iz prejšnjega pridelka je potrebno izbrati zdrave in nepoškodovane gomolje, ki tehtajo okoli 50 - 60 g. Od velikosti gomoljev sta odvisni sadilna razdalja (med vrstami in znotraj vrste) ter globina sajenja. Gomolje je potrebno razrezati tako, da ima vsak kos 2 - 3 očesa. Če so manjši, jih znotraj vrste posadimo na medsebojni razdalji 25 cm, srednje velike na razdalji 30 - 35 cm, največje pa na razdalji 45 - 50 cm. Semenski gomolji morajo biti enotne velikosti in oblike, brez deformacij ali poškodb.
Kalitev
Za doseganje večjega in boljšega pridelka krompirja se priporoča kalitev gomoljev na svetlobi. Optimalen čas za sajenje v nižinskih predelih je od sredine marca do začetka aprila, v hribovito-gorskih predelih pa od začetka do konca aprila. Na Primorskem začnemo saditi konec januarja. Globina sajenja je odvisna od vrste tal, podnebnih razmer in velikosti gomolja. Običajna globina je 8 - 12 cm, da lahko gomolj prekrijemo s 5 - 6 cm plastjo zemlje. Količina gomoljev za sajenje je odvisna od njihove velikosti, oblike in površine sajenja.
Kalitev poteka v dobro zračnih prostorih v škatlah ali perforiranih plastičnih vrečah, postavljenih na policah. Gomolje med kalitvijo enkrat ali dvakrat prestavimo (obrnemo), da so vsi enakomerno osvetljeni. Zgornji del naj bo obrnjen navzgor, saj na tem delu nastajajo najbolj produktivni kalčki.
Obdobje kalitve je v povprečju 35 - 60 dni, kar pa je odvisno od sorte. Optimalna zračna vlaga med kalitvijo je 85 - 90%. Na kalitev negativno vpliva neposredna sončna svetloba. Kratek dan (6 - 12 ur) je pomemben za kalitev ter nadaljnjo rast in razvoj rastline.
Krompir sadimo, ko se zemlja v globini 10 - 12 cm segreje nad 8°C. Pri prezgodnjem sajenju v hladna in mokra tla se čas od sajenja do vzkalitve podaljša, posevek pa je pogosto razredčen.
Vzgoja zgodnjih sort krompirja poteka v rastlinjakih, saj lahko v njih seme kali pri optimalni temperaturi 15°C. Prostor, kjer posadimo krompir, mora biti suh in imeti možnost prezračevanja.
Gojenje na vrtu
Na vrtu posadimo gomolj, iz katerega je pognal kalček. Takšen semenski krompir je potrebno hraniti na toplem in vlažnem mestu, da požene kalčke in lahko nemoteno raste. Sajenje se zaradi prihranka časa običajno opravi strojno, lahko pa tudi ročno. Kolobarjenje je odvisno od sorte, vendar je pri zgodnejših sortah praviloma pogostejše, pri kasnejših sortah pa manj pogosto.
Krompir sadimo razmeroma plitvo, na globino približno 10 cm, v razmaku 70 x 25 mm, da dobimo povprečno 30.000 - 60.000 rastlin. Pred sajenjem ga je potrebno 40 dni kaliti pri temperaturi okoli 12 - 14°C. Glede na to, da zelo dobro prenaša zunanje razmere, krompirja ni potrebno saditi v rastlinjak (razen sadik), pomembno pa je, da pazimo na pravilen kolobar, da preprečimo bolezni in zadušitev zaradi plevela.
Gojenje v rastlinjaku
Krompir lahko posadimo v rastlinjak, da dosežemo zgodnejši pridelek. Vzgoja v rastlinjakih je priročna, ker lahko v njih nadzorujemo temperaturo in vlago ter se izognemo negativnemu vplivu vremenskih razmer. Priporočamo kalitev na svetlobi (ne na neposredni sončni svetlobi), saj hitreje poteka, kalčki pa so manj etiolirani in se med sajenjem manj lomijo. Za rast in razvoj rastlin so pomembni kratki dnevi (6 - 12 ur) in optimalna zračna vlaga 85 - 90%.
Gojenje v posodah
Sajenje krompirja v posode je zelo preprosto in primerno za tiste, ki želijo vzgajati krompir v manjših količinah na terasah ali balkonih. Najprej je potrebno za sajenje krompirja izbrati primerne posode, ki morajo biti dovolj prostorne in imeti dobro drenažo. Posode je potrebno napolniti s humusom ali kompostom, kar bo zagotovilo dobro okolje za rast krompirja.
Ko so posode pripravljene, je potrebno pripraviti sadilni material. Krompirjeve gomolje lahko kupite ali pa jih uporabite od prejšnje letine.
Gomolji morajo biti zdravi in nepoškodovani. Pred sajenjem jih lahko za kratek čas posadite v kalilne posode, da poženejo kalčke. Ko kalčki zrastejo do dolžine 2 - 3 cm, gomolje posadimo na globini 5 - 6 cm tako, da so kalčki obrnjeni navzgor.
Po sajenju je potrebno posode redno zalivati, krompir pa dobro pognojiti. V fazi cvetenja je potrebno dodatno gnojenje s fosforjem in kalijem, da dosežemo dober pridelek. Posode postavite na sončno mesto, zaščitite pa jih pred neposredno sončno svetlobo. Ob pravilni negi se bo krompir v posodah razvijal in cvetel, kasneje pa dobro obrodil.
Vzdrževanje nasada
Ukrepi za nego nasada pri vzgoji krompirja so: kultiviranje med vrstami, osipanje in zaščita pred plevelom in boleznimi. Osipanje izvajamo, ko so rastline visoke 15 - 20 cm, da zagotovimo koreninskemu sistemu in stolonom, na katerih se bodo oblikovali gomolji, dovolj prostora za rast v več nivojih. Osipanje izvajamo v optimalnem časovnem okviru na določeni višini rastline, saj lahko kasnejše poškodujemo dele rastline.
Glavni cilj kultiviranja med vrstami je zagotoviti rastlini čim boljše vodno-zračno razmerje, rahljanje tal in uničenje plevela, ki se pojavi po sajenju. Na rahlih tleh kultiviranje izvedemo takoj po vzkalitvi, na težjih tleh pa je priporočljivo pred vzkalitvjo izvesti vsaj eno kultiviranje. Število kultiviranj je potrebno prilagoditi agroekološkim razmeram pridelave.
Nega
Vzdrževanje krompirja vključuje nekaj ključnih negovalnih ukrepov, kot so kultiviranje med vrstami, osipanje ter zaščita pred pleveli in boleznimi, da dosežemo visoke donose in kakovosten pridelek. Krompir ne zahteva posebnega vzdrževanja, niti obrezovanja ali krajšanja listov. Glavna težava pri gojenju krompirja je plevel, ki lahko zmanjša velikost gomoljev. Namesto uporabe herbicidov je priporočljivo mehansko pletje, alternativno pa lahko krompir prekrijemo s slamo, ki prepreči rast plevela, ne da bi škodovala razvoju krompirja.
Zalivanje
Krompir je rastlina, ki v obdobju rasti zahteva redno zalivanje. Tla, v katerih gojimo krompir, morajo biti stalno vlažna, vendar ne preveč. Prekomerno zalivanje lahko povzroči propadanje gomoljev in pojav bolezni korenin. Optimalen čas za zalivanje je zjutraj ali zvečer, ko so temperature nižje. Če je vreme suho, je potrebno pogostejše zalivanje, v bolj vlažnih razmerah pa je lahko zalivanje manj pogosto. Za dobro rast krompirja je potrebno zagotoviti, da prejme rastlina približno 2,5 - 3,8 cm vode na teden.
Gnojenje
Za čim večji pridelek krompirja je potrebno v tla vnesti veliko hranilnih snovi, zato je priporočljivo gnojiti z vnosom organsko-mineralnih gnojil. Za organsko gnojenje krompirja najpogosteje uporabljamo hlevski gnoj, ki ga običajno v tla vnesemo med jesensko-zimskim oranjem v količini 25 - 35 t/ha. Gnoj vsebuje vse makro- (dušik, fosfor in kalij) in mikroelemente (baker, cink, mangan itd.). Mineralno gnojenje je nujno dopolnilo k organskemu gnojenju in temelji na prehrani rastlin z dodajanjem treh osnovnih makro elementov (N, P in K) ter manjšimi dodatnimi količinami drugih snovi. Najboljše razmerje NPK hranil za krompir je 1:0,9:1,6.
Za pridelek zgodnjega krompirja v količini 35 t/ha je potrebno dodati 100 - 140 kg dušika, 110 - 150 kg fosforja in 160 - 260 kg kalija, za pridelek 35 t/ha poznega krompirja pa je potrebno dodati 140 - 200 kg dušika, 110 - 150 kg fosforja in 200 - 350 kg kalija. Pozitivne lastnosti organskega gnojenja z gnojem se kažejo v povečanju humusne komponente tal in hitrejšem segrevanju tal zgodaj spomladi.
Vsako kasnejše dodajanje gnojil je nepotrebno, saj krompir redko dodatno gnojimo, zato vsa potrebna hranila dodamo v osnovnem gnojenju, saj rastline glede na zgodnjo zrelost sorte porabijo skoraj vsa potrebna hranila med 50. in 80. dnevom po sajenju. Pri kombiniranem načinu gnojenja (organsko-mineralno) je potrebno nasad krompirja za pridelek v količini 30 t/ha pognojiti s 25 t/ha gnoja, dodatno pa še s 60 - 80 kg/ha dušika, 60 - 100 kg/ha fosforja in 120 - 160 kg/ha kalija.
Razmnoževanje
Krompir običajno razmnožujemo s sejanjem semen v zemljo ali v posode. Za semena najpogosteje uporabimo krompirjeve gomolje, pri čemer se priporoča uporaba zdravih in nepoškodovanih gomoljev.
Gomolje očistimo in narežemo na približno 2,5 cm velike kose, od katerih ima vsak vsaj eno oko. Nekaj dni jih sušimo na hladnem in suhem mestu, nato pa jih posadimo v zemljo ali v posode, v katerih bodo imeli dovolj prostora za rast.
Zemljo zalijemo in rastline postavimo na svetlo, toplo mesto. Pomembno je zagotoviti, da zemlja ostane vlažna, vendar ne namočena, da se ne pojavijo bolezni korenin. Po nekaj tednih, ko se pojavijo poganjki, lahko izvedemo kultiviranje med vrstami, da zagotovimo ustrezno vodno-zračno razmerje.
Razmnoževanje krompirja se lahko izvede tudi s stoloni, ki se pojavijo na koreninskem sistemu rastline. Stolone lahko odrežemo in posadimo v tla, po nekaj tednih pa se bodo pojavile nove rastline. Za komercialno pridelavo pa ta način razmnoževanja ni priporočljiv saj so gomolji, ki nastanejo, manjši in slabše kakovosti.
Presajanje
Krompir običajno presadimo, ko so kalčki krompirja visoki približno 15 - 20 cm. Cilj presajanja je zagotoviti več prostora za razvoj korenin in gomoljev ter zagotoviti boljše vodno-zračno razmerje.
Postopek presajanja se začne z izbiro pravega trenutka. Idealen čas je, ko so krompirjevi kalčki visoki približno 15 - 20 cm in so še v fazi vegetativne rasti. Tla, v katera bomo krompir presadili, naj bodo dobro odcedna in bogata s hranilnimi snovmi. Rastlinice izpulimo iz zemlje in presadimo v nove posode ali v plitve jamice v zemlji.
Po presajanju rastline zalijemo in zastremo s slamo ali listjem, da zagotovimo vlažnost tal in preprečimo rast plevela. Za optimalno rast in razvoj gomoljev je potrebno zagotoviti, da imajo rastline v obdobju rasti dovolj svetlobe in vode.
Pomlajevanje
Rastlino lahko pomladimo s presajanjem, ki ga običajno izvedemo, ko se rastlina stara in se začnejo pojavljati težave z rastjo ali obroditvijo plodov. Običajno presajamo spomladi, ko so najboljši pogoji za rast rastlin. Postopek presajanja vključuje odstranitev stare rastline iz zemlje in sajenje novih sadik na njeno mesto, kar lahko storimo s potaknjenci ali koreninami sadik, ki so se razvile na stolonih. Pomembno je, da ima nova rastlina dovolj prostora za rast in da je posajena v dobro pripravljena tla z zadostno količino hranilnih snovi.
Redčenje
Krompirja ni potrebno redčiti, kot to počnemo pri drugih rastlinah, saj je krompir vzgojen iz gomoljev. Gomolje posadimo na določeno globino v zemljo in pustimo, da iz njih zrastejo nove rastline. Če pa krompir pridelujemo v majhnih količinah, potem lahko gomolje posadimo v večjih razmakih, tako da vsakemu gomolju zagotovimo dovolj prostora za rast.
Obrezovanje
Nega krompirja ne vključuje obrezovanja, saj ga ne obrezujemo oz. mu ne skrajšujemo listov. Za zatiranje plevela, ki lahko ovira rast krompirja, lahko uporabimo herbicide, ki pa lahko povzročijo manjšo velikost gomoljev. Vendar pa uporaba herbicidov ni zdrava za prehrano ljudi, zato je priporočljivo mehansko odstranjevanje plevela. Prav tako lahko krompir prekrijemo s slamo, ki bo preprečila rast plevela, ne bo pa škodila razvoju krompirja.
Zaščita pred vetrom
Čeprav krompir raste v zemlji med rastjo ne sme biti izpostavljen močnemu vetru, saj lahko poškoduje liste in vpliva na rast gomoljev. Če rastline gojimo na prostem, jih je priporočljivo zaščititi pred vetrom z zaščitnimi mrežami ali palicami. Prav tako lahko rastline presadimo v senco ali poleg korenin drugih rastlin.
Priprava na naslednjo sezono
Da bodo tla naslednje leto pripravljena za sajenje krompirja, jih je potrebno pozimi pripraviti. Najprej je potrebno iz zemlje izkopati in očistiti ostanke rastlin in plevela, nato pa zemljo dobro prekopati, da omogočimo boljše prezračevanje in drenažo. V zemljo nato dodamo hranilne snovi, kot sta kompost ali gnojilo, kar bo izboljšalo kakovost tal in zagotovilo dobro rast krompirja.
Zavedati se je potrebno, da krompir potrebuje zemljo, ki vsebuje ustrezno količino humusa in organskih snovi. Če posadimo krompir v kislo zemljo, jo je potrebno nevtralizirati z dodajanjem krede ali dolomitne moke.
Priporočljivo je tudi, da tla pokrijemo s slamo ali listjem ter jih tako zaščitimo pred mrazom in zmrzaljo. Potrebno je tudi poskrbeti, da se tla čez zimo ne izsušijo, jih zračiti in po potrebi redno zalivati.
Bolezni
Krompir je nagnjen k različnim boleznim, ki lahko vplivajo na rast in pridelek rastline. Najpogostejša bolezen je peronospora, ki se pojavi kot posledica prekomerne vlažnosti tal, sledita pa ji glivici Fusarium in Verticillium, ki se pojavita kot posledica prekomernega zalivanja in neustreznega drenažnega sistema. Preventivni ukrepi za preprečevanje bolezni vključujejo ustrezno zalivanje, drenažo in odstranjevanje plevela iz tal. V primeru bolezni je potrebno uporabiti fungicide, da preprečimo širjenje bolezni in uničenje rastline.
Peronospora
Peronospora je glivična bolezen, ki prizadene liste krompirja. Bolezen prepoznamo po pojavu temnih lis na listih, ki se začnejo sušiti in lomiti. Sprva so lise majhne in se nahajajo na vrhu listov, kasneje pa se razširijo po listih. Peronospora lahko povzroči znatno izgubo pridelka krompirja, če je ne zdravimo, pa lahko povzroči popolno uničenje nasada. Bolezen lahko preprečimo z uporabo fungicidov, pomembno pa je tudi preprečiti prekomerno zalivanje in zagotoviti dober sistem drenaže tal.
Krompirjeva plesen
Fusarium je skupina glivic, ki napadajo korenine, stebla in plodove krompirja in lahko povzročijo bolezni, kot so plesen na koreninah, steblu ali plodu. Bolezen se lahko razvije, ko je v tleh visoka raven vlage in so rastline pod stresom. Simptomi bolezni so rjave do črne lise na koreninah, rjave oz. črne lise na steblu ter sušenje in gnitje plodov. Plesen je težko zdraviti in lahko povzroči izgubo pridelka. Preventivni ukrepi za preprečevanje bolezni vključujejo uporabo zdravih semen, vzdrževanje ustrezne ravni vlage v tleh in zmanjšanje stresa pri rastlinah.
Verticilioza
Verticillium je glivica, ki lahko poškoduje krompir in druge rastline. Povzroča bolezen, znano kot Verticilioza, ki se kaže kot porumentev in sušenje listov oz. kasneje celotne rastline. Bolezen se prenaša preko zemlje in se lahko pojavi kadarkoli med obdobjem rasti. V hujših primerih lahko glivica povzroči smrt rastline. Preprečevanje bolezni vključuje uporabo zdravih semen in izogibanje sajenju rastlin na mestih, kjer so se podobne težave že pojavljale. V primeru pojava bolezni je potrebno obolele rastline odstraniti in tla obdelati s fungicidi.
Škodljivci
Krompir pogosto napadajo različni škodljivci, med katerimi so najpogostejši krompirjev molj, krompirjeva bolšica, koloradski hrošč in krompirjeva listna zavrtalka. Na rastlini lahko vsi povzročijo veliko škode, zato jih je za omejitev škode potrebno prepoznati in nanje pravočasno odreagirati.
Koloradski hrošč
Koloradski hrošč (lat. Leptinotarsa decemlineata) je žuželka, ki povzroča škodo na krompirju. Hrani se z listi in gomolji, kar lahko privede do zmanjšanja pridelka in kakovosti krompirja. Hrošč se hitro razmnožuje in se lahko razširi na različne posevke krompirja, opazimo pa lahko jajčeca, ličinke in odrasle hrošče. Najpogosteje ga zatiramo s kemičnimi sredstvi, kot so insekticidi, obstajajo pa tudi drugi načini zatiranja, kot je uporaba naravnih sovražnikov, ali mehanske metode, kot je odstranjevanje in sežig okuženega rastlinskega materiala.
Krompirjev molj
Krompirjev molj (lat. Phthorimaea operculella) je vrsta metulja, ki napada krompir. Njegove ličinke se prehranjujejo z listi krompirja, kar lahko na pridelku povzroči veliko škodo. Med razvojem lahko ličinke proizvedejo veliko količino sluzi, kar lahko oteži postopek nabiranja. Poleg tega lahko proizvedejo tudi veliko količino iztrebkov, ki lahko povzročijo gnitje gomoljev. Zatiranje tega škodljivca se običajno izvaja s pomočjo insekticidov ali bioloških metod, kot je uporaba parazitskih žuželk ali bakterij.
Krompirjeva bolšica
Bolšica Bactericera cockerelli, ki povzroča bolezen rumenenja listov (lat. Potato psyllid) je majhen škodljivec, ki napada krompirjeve liste. Hrani se s sokom rastline, kar povzroča deformacijo poganjkov in listov, kar na koncu vodi do zmanjšanja pridelka. Ta škodljivec lahko prenaša tudi bolezni, kot je virus "Y", ki lahko na krompirju povzroči veliko škode. Preventivni ukrepi vključujejo ustrezno nego rastlin, po potrebi pa tudi uporabo insekticidov. Rastline je potrebno redno pregledovati in čim prej odstraniti znake okužbe.
Krompirjeva listna zavrtalka
Krompirjeva listna zavrtalka (lat. Liriomyza huidobrensis) je škodljivec, ki napada krompir in druge rastline iz družine razhudnikovk. Prehranjuje se z listi rastline, kar povzroča preluknjanost in porumenelost listov. V hujših primerih lahko škodljivci popolnoma uničijo liste, kar vodi do zmanjšanja pridelka. Poleg tega se lahko hitro razmnožijo in razširijo na druge rastline na vrtu. Da bi preprečili škodo, je potrebno rastline redno pregledovati in odstranjevati okužene dele. Za zatiranje tega škodljivca lahko uporabimo tudi kemične insekticide.
Uporaba
Krompir je ena najpomembnejših in najbolj razširjenih rastlinskih kultur na svetu. V mnogih državah velja za ključni vir hrane in se v različnih oblikah uporablja pri kuhanju in prehrani. Uporabljamo ga lahko kot prilogo, v solatah, kot sestavino jedi ali kot samostojno jed. Poleg tega se krompir uporablja v industriji alkoholnih pijač, živilski industriji in farmacevtski industriji. Vzgoja krompirja je preprosta, rastlina pa je odporna na različne vremenske razmere. Uporaba krompirja sega daleč v zgodovino, rastlino pa so prvič vzgojili v Andih pred več kot 8.000 leti.
Pobiranje
Krompir običajno pobiramo poleti ali zgodaj jeseni, odvisno od sorte in podnebnih razmer. Pobiranje krompirja lahko poteka ročno ali strojno, pred tem pa je potrebno odstraniti vse liste in ostanke rastli okoli gomoljev, da se ne pokvarijo. Zgodnje sorte krompirja lahko pobiramo 60 - 70 dni po sajenju, za poznejše sorte je treba počakati 100 - 120 dni.
Krompir začnemo pobirati, ko se stoloni nekoliko ločijo od tal in ko gomolji dovolj otrdijo. Če so nadzemni deli rastlin veliki, priporočamo kemično obdelavo, da se hitreje posušijo. Kombajne običajno uporabljamo za hitro in učinkovito pobiranje krompirja, sortiranje po velikosti in odlaganje v zabojnike ali transportna sredstva.
Sušenje
Sušenje krompirja je postopek, ki ga uporabljamo za podaljšanje roka uporabnosti krompirja. Krompir pred sušenjem odstranimo iz zemlje in ga temeljito operemo, razvrstimo po velikosti in kakovosti ter odstranimo manjše ali poškodovane gomolje.
Po sortiranju krompir posušimo. Poznamo več načinov sušenja krompirja, med drugim sušenje na soncu, v sušilnici ali sušenje z vročim zrakom. Sušenje na soncu je najpogostejša metoda, vendar je lahko neučinkovita v deževnem ali hladnem vremenu. Sušenje v sušilniku ali z vročim zrakom je hitrejše in učinkovitejše, vendar zahteva določene stroje ali dehidrator.
Postopek sušenja traja od nekaj ur do nekaj dni, odvisno od načina in pogojev. Krompir je potrebno redno obračati, da se enakomerno posuši, še posebej, če je krompir trd in ima malo vlage. Posušen krompir lahko v zračnih vrečah ali posodah, na hladnem in suhem mestu, hranimo do več mesecev, zaradi česar je idealen za dolgotrajno skladiščenje in transport.
Skladiščenje
Krompir po pobiranju takoj preberemo, da ločimo stare, poškodovane, obolele in zmečkane gomolje. Krompir nato shranimo v kleteh, shrambah in posebnih talnih skladiščih s prekati pri optimalni temperaturi skladiščenja. Med skladiščenjem je potrebno gomolje stalno kontrolirati in jih zračiti z zunanjim toplim zrakom, ki ima temperaturo 12 - 18°C ter visoko relativno vlago 85 - 95%.
Da bi zagotovili, da krompir ostane dobre kakovosti, je potrebno med polnjenjem skladišča izvesti postopek "zdravljenja" gomoljev, ki običajno traja 2 - 3 tedne. Krompir po "obdelavi" shranimo na hladnem glede na namen uporabe - semenski krompir shranimo pri temperaturi 2 - 4°C, industrijski krompir pri 7 - 10°C, jedilni krompir pri 5 - 7°C do tri mesece oz. do šest mesecev pri temperaturi 3 - 4°C.
V primeru slabe izolacije skladišča pa se lahko temperatura zniža na 2 - 3°C, kar bo povzročilo sladke gomolje. Ta nezaželeni sladkor se lahko izloči s segrevanjem in 14-dnevnim vzdrževanjem pri temperaturi 15 - 20°C. Gomolji bodo intenzivno zadihali in porabili sladkor, zaradi česar bo krompir ponovno primeren za uživanje.
Ozimnica
Kulinarika
Krompir je v kulinariki eno najpogosteje uporabljenih živil po vsem svetu. V kakršni koli obliki, kuhan ali pečen, je vir energije in hranilnih snovi. Krompir je enostaven za kuhanje in se prilagaja različnim receptom.
Pečen krompir, narezan na rezine ali kroglice, lahko jeste kot prilogo k mesu ali ribam. Pire krompir je priljubljen kot priloga jedem, kuhanim v mesni juhi ali z mesom. Krompirjeve kroglice, ki jih povaljamo v moki ali drobtinah, lahko spečemo in uporabimo kot prilogo k mesnim ali ribjim jedem. Uporabljamo ga lahko tudi kot sestavino solat, na primer krompirjeve solate.
Iz krompirja, sladkorja in vode pripravljajo tudi priljubljeni alkoholni pijači vodko in žganje. Proizvodni proces se začne s kuhanjem krompirja v vodi, nato pa se krompir pretvori v škrob, ki se uporabi za proizvodnjo alkohola. Škrob združijo s sladkorjem in vodo ter pustijo fermentirati. Fermentacija traja približno teden dni, nato pa se tekočino filtrira in destilira.
Da se doseže želena čistost in moč pijače, se destilacija običajno izvede dvakrat. Žganje po destilaciji nalijemo v steklenice in pred zaužitjem pustimo počivati od nekaj tednov do nekaj mesecev. Krompirjevo žganje je znano po svoji značilni zemeljski aromi in okusu. Žganje lahko uživamo čisto ali kot sestavino različnih koktajlov.
Medicina
Krompir se v medicini uporablja kot sredstvo za zdravljenje in preprečevanje različnih bolezni. Najpomembneje je, da krompir vsebuje vlaknine, ki pomagajo uravnavati prebavo in preprečujejo zaprtje. Vsebuje tudi minerale, kot sta kalij in magnezij, ki pomagajo nadzorovati krvni tlak.
Krompir ima tudi protivnetne lastnosti, ki lahko pomagajo pri zdravljenju revmatoidnega artritisa in osteoartritisa, vendar so za potrditev teh lastnosti potrebne še nadaljnje raziskave.
Krompir se uporablja tudi v obliki losjonov, obkladkov ali kopeli za zdravljenje kožnih težav, kot so ekcemi, akne in ozebline, ter kot naravno zdravilo za bolečine v hrbtu in glavobole.
Zanimivosti
Krompir je rastlina, ki je prišla v Evropo po Kolumbovem odkritju Amerike, v Slovenijo pa ga je prinesla Marija Terezija. Zaradi prijetnega okusa in številčnosti plodov se je hitro razširil po svetu in postal ena najpomembnejših kultur za prehrano svetovnega prebivalstva. Čeprav je krompir sprva veljal za živilo kmetov in revežev, so kasneje odkrili njegovo široko uporabnost v kuhinji in je postal priljubljena hrana.
Krompir pa ni bil vedno tako priljubljen. Najbolj znan primer je Velika lakota na Irskem v 17. stoletju, ko je nalezljiva bolezen uničila nasade krompirja, ki so bili glavni vir hrane za številne družine. Posledice so bile katastrofalne, saj so mnogi stradali ali umrli zaradi lakote ter bili prisiljeni zaradi iskanja hrane zapustiti svoje domove.
Danes krompir še vedno velja za pomembno živilo, čeprav se topinambur vse pogosteje uporablja kot bolj zdravo nadomestilo za krompir.
Foto: Couleur / Pixabay
Dodaj odgovor