Redkvica (lat. Raphanus sativus L. var. radicula DC.) je enoletna povrtnina prepoznavne rožnato rdeče barve. Znana je tudi pod imenom vrtna redkev, čeprav rastlini nista iz iste družine. Redkvico uvrščamo v družino kapusnic, kamor sodijo še brokoli, zelje in ohrovt.
Redkvica je ena izmed pogostih povrtnin, ki jih lahko učinkovito vzgojimo tudi za osebne potrebe. Prav tako pa ni zahtevna niti za komercialno vzgojo. Priljubljena je zaradi zdravih in hranilnih sestavin.
Redkvica je enoletna zelnata rastlina. Vzgajamo jo zaradi hipokotila (spodnji del stebla, ki je pod namestitvijo kličnih listov), ki je rožnato rdeče barve z belim spodnjim delom. Ta del se postopno ali naglo zoži in preide v prave korenine. Lahko je pravilne okrogle oblike ali pa podolgovate ozke oblike. Zgornji del redkve tvori okrogla listna rozeta. Zeleni listi so rahlo nazobčani in hrapave površine. Steblo je kratko, zraste lahko do 20 cm višine. Cvetovi so pravilni in tvorijo grozdasto socvetje. Cvet tvorijo 4 cvetni listi bele ali svetlo vijolične barve.
Redkvica cveti v maju ali juniju, lahko pa tudi prej, če je bila setev zgodnja. Plod so majhni stroki, polni drobnih rdečkastih semen. Stroki so zreli, ko se posušijo in začnejo pokati.
Redkvica naj bi izvirala iz južne Azije, kjer lahko podobne vrste najdemo ob rekah. Ime izvira iz stare perzijske besede »raphe«, kar pomeni »hitro se pojaviti« in se nanaša na hitro klitje semen. Danes je redkvica razširjena po celem svetu in jo je preprosto vzgojiti. Postala je nepogrešljivi del gastronomije, še posebej spomladi, saj jo lahko zgodaj posejemo in zato tudi zgodaj dozori.
Sorodniki
Vrste
Skozi dolgotrajno vzgojo so vzgojili sorte redkvic, ki so najbolj ustrezajo posameznemu podnebnemu področju. S križanjem pa so dobili vrste, ki se razlikujejo glede na dolžino in barvo, in sicer so lahko pravilne okrogle oblike ali pa se podaljšajo v podolgovato obliko. Barva lahko prav tako variira od svetlo do temno rožnato rdeče. Razlikujejo se lahko tudi po času setve – zgodnje vrste sejemo spomladi od marca, pozne sorte pa od oktobra in imajo daljše obdobje vegetacije. Na našem področju se vzgajajo številne vrste, v nadaljevanju je nekaj najbolj priljubljenih.
Jolly
Jolly je zgodnja vrsta redkvice okroglega korena. Lupina je temnejše rdeče barve, meso pa je sočno in nežno rožnato. Ko je zrela, je zelo sočna, vendar lahko preveč vode korenu škodi. Zaradi zgodnje setve je občutljiva na preveliko vlažnost, zaradi katere lahko koren razpoka. Listi so krajši in ravni, med vegetacijo dobro prenašajo mraz do -5°C.
Saxa
Saxa je starejša vrsta, ki dozori srednje zgodaj. Vegetacija traja mesec dni. Rdeča lupina je gladka in tanka, meso je belo. Vzgajamo jo lahko v rastlinjaku in na prostem. Je sočna in nima močnega okusa, tako da je redko grenka. Odlično zapolni praznino na vrtu, lahko pa jo vzgajamo tudi v cvetličnih lončkih na balkonu.
Ledena sveča
Ledena sveča je stara vrsta, ki jo je težje vzgojiti, je pa možna vzgoja na prostem in ob hladnejšem vremenu. Dolg bel koren je sočen in ima aromatičen okus. Dolg je do 20 cm in se razlikuje od drugih redkvic.
Flamboyant
Flamboyant je srednje zgodnja podolgovata in ozka redkvica svetlo rožnate barve, ki ima belo meso nevtralnega okusa. Zelo je trpežna in lahko prenese nižje temperature. Sejemo jo lahko od marca do septembra, zato je primerna za zapolnitev praznih površin na vrtu. Redno jo je potrebno redčiti in vzdrževati vlažna tla, da plod ni presuh.
Gojenje
Redkvica zelo hitro dozori in ima kratko obdobje vegetacije, zato ni potrebnega veliko časa in pozornosti pri njeni vzgoji. Vendar pa je pri komercialni vzgoji potrebno upoštevati kolobarjenje in nego nasada, zato je tukaj nekaj nasvetov, kako izboljšati vzgojo.
Kolobarjenje
Redkvica glede ujemanja z drugimi kulturami ni zahtevna in se pogosto nahaja na koncu vrta ali med vrstami drugih povrtnin. Vseeno pa obstajajo kulture, ki ji bolj ustrezajo. Redkvico lahko sejemo skupaj s korenjem, kar olajšuje redčenje korenja. Redkvica namreč hitro dozori in se jo nabira pred korenjem, tako da se s tem naredi prostor za sejanje korenja. Obe kulturi dobro prenašata rahlo kisla tla.
Dobro se ujema tudi s paradižnikom in bučkami, ni pa dobro, če jo posejemo neposredno ob ali po ohrovtu, zelju in repi, saj te vrste napadejo iste bolezni in škodljivci. Redkvico na istem področju posejemo vsaka 3 leta.
Zalivanje
Čeprav lahko prevelika količina vode, ki se zadržuje na področju rasti redkvice povzroči pokanje korena, pomanjkanje vode povzroči manjši donos. Redkvica vsebuje velik delež vode, zato je med vegetacijo občutljiva na količino vode. Pomembno je zagotoviti enakomerno vlažnost (60 % poljske vodne kapacitete). Če redkvico sejemo na sušnem področju ali poleti, je pomembno nasad obilno zalivati in ga ponoči prekriti, da ne izgubi vlage.
Gnojenje
Redkvica dobro ne prenaša svežega gnojenja s hlevskim gnojem, zato se je potrebno izogibati podlagi, ki je bila sveže pognojena. Dobro pa bo reagirala na tla, ki so bila pognojena v prejšnji sezoni in na katerih je že rastla predkultura. Na manj rodovitnih tleh lahko gnojimo 8-10 dni pred setvijo in 10-12 dni po klitju. Uporabimo raztopljena mineralna gnojila z večjo količino dušika ali NPK gnojila. Če pa je pred setvijo redkvice na površini rasla kultura, ki je pustila veliko dušika (npr. grah, detelja ali detelja lucerna), ni potrebno dodatno gnojenje, saj bi zmanjšalo donos.
Razmnoževanje
Redkvico razmnožujemo s semeni, ki so v plodu cveta. Dozorijo v tulcih, v katerih dozori 20-100 semen rdečkaste barve in jih je lahko nabrati.
Plodove, ki bodo namenjeni semenom, pobiramo kasneje, ko so tulci suhi in zlahka počijo. Po sušenju tulce stresemo na betonska tla ali najlon in zberemo seme. Do setve ga je potrebno hraniti v zaprti vreči na hladnem. Da bi preprečili možnost nastanka bolezni lahko na semenih pred setvijo uporabimo fungicid.
Tla
Redkvica ima plitve in razvejane korenine, zato najbolje uspeva na rahlih in humusnih tleh. Lahko prenese tudi rahlo kisla tla, vendar kvaliteta tal vpliva na kvaliteto ploda. Pomembno je, da so tla dobro drenirana in da po namakanju zgornja plast zemlje ne otrdi. Osnovna obdelava tal poteka jeseni ali pozno poleti, odvisno od časa setve. Za zgodnjo pomladno setev se zemljo zorje jeseni in nato počiva do pomladi. Neposredno pred setvijo je potrebno zemljo dobro zdrobiti in odstraniti plevel ali predhodne kulture. Tudi za jesensko setev je potrebno odstraniti predhodne kulture in zemljo zdrobiti.
Podnebje
Redkvica je rastlina zmernega podnebja. Čeprav lahko raste skozi celo leto, ji na našem prostoru najbolj ustrezata april in september, saj je takrat optimalna srednja temperatura in povečana vlažnost. Danes obstajajo tudi številni hibridi, ki so prilagojeni na rast v drugačnih podnebjih, vendar jih je večinoma potrebno vzgajati pod kontroliranimi pogoji.
Sajenje
Redkvico kot kulturo lahko sejemo spomladi in jeseni. Setev je preprosta in ne potrebuje veliko predpogojev, da uspešno obrodi. Ob optimalnih pogojih hitro klije in raste. V nadaljevanju navajamo nekaj predpogojev, ki lahko povečajo rodnost in plodnost.
Čas sajenja
Redkvica je zelo trpežna vrsta in setev ni odvisna od vremenskih pogojev, ampak je čas setve odvisen od vrste. Zgodnje sorte sejemo spomladi, takoj ko se tla segrejejo in so primerna za obdelavo. Redkvica lahko klije pri temperaturi 5°C, prenese pa tudi temperature do -4°C. Setev zgodnjih sort se začne že marca, lahko pa traja do maja. V toplejših mediteranskih krajih lahko s setvijo začnejo že v februarju.
Nekatere sorte se lahko sejejo skozi celo leto in celo pri višjih temperaturah. Optimalna temperatura za setev redkvice je 17°C. Poznejše sorte se sejejo septembra ali v začetku oktobra. Glede na hitro kaljivost pa jo v toplejših krajih setev možna do konca oktobra. Redkvica ima kratko vegetacijo in dozori že v 30 dneh.
Izbira podlage
Redkvica je zelnata enoletna rastlina, zato je ne moremo cepiti na druge rastline. Hibride, ki jih vzgajajo zaradi boljše rodnosti ali večje kvalitete ploda, dobijo z genetskim križanjem. Če na manjši površini vzgajamo več vrst, lahko pride do križanja in je potrebno med nasadoma redkvic pustiti vsaj 2 m sadilne razdalje.
Sejanje
Zaradi hitre kaljivosti redkvico najpogosteje vzgajamo iz semen. Seme je namreč zelo kaljivo tudi v težjih pogojih in je idealno za vzgojo na prostem. Z natančnimi sejalkami drobno seme posejemo do 1,5 cm globine in v razmaku 15 - 20 cm med vrstami. Posejanih semen ni nujno zasuti z zemljo, je pa priporočljivo, da ga zaščitimo pred pticami. Sejemo v obdelano zemljo, ki je zrahljana do globine 10 cm in smo predhodno odstranili plevel.
Zaradi lažje nege med rastjo je pomembno upoštevanje kolobarjenja. Če je setev pred predvidenim časom, je priporočljiva zaščita posevka z zaščitno folijo za vzgojo povrtnin. Optimalno je posejati do 350 semen/m2.
Sajenje sadik
Redkvica je rastlina, ki hitro klije in v optimalnih razmerah lahko vzklije v 5 dneh. Najpogosteje jo posejemo na mesto, kjer bo rasla, saj ni potrebe, da bi jo kasneje presadili. Vzgajamo jo zaradi korena, ki je najpomembnejši del redkvice in bi mu presajanje lahko škodovalo. Sadike lahko pridobimo in posadimo eventuelno pri redčenju nasada, ko lahko izločene rastline presadimo na novo mesto. Sadike lahko presadimo do 10 dni po setvi.
Gojenje na vrtu
Redkvico na prostem vzgajamo na ravninskih in hribovitih predelih. Rada ima neposredno sončno svetlobo, zato naj ne bo popolnoma skrita pred soncem. Kot glavno kulturo jo lahko vključimo v pravo kolobarjenje, za osebne potrebe pa jo lahko sejemo na robne dele ali zapolnimo praznine na vrtu. Zaradi nizke rasti je primerna tudi za setev med drugimi kulturami.
Na prostem je redkvica občutljiva na prevelik mraz ali vročino. Čeprav obstajajo vrste, ki lahko prezimijo, je potrebno večino zaščititi pred snegom z agrotekstilom. Zgodnje sorte niso odporne na visoke temperature, zato hitro vzcvetijo in izgubijo hranljive vrednosti.
Gojenje v rastlinjaku
V kontinentalnem podnebju je priljubljena vzgoja redkvice v rastlinjaku. Rastlinjak je dobra izbira v hladnejših ali bolj spremenljivih mesecih, če želimo zagotoviti optimalne pogoje, da bo plod čim prej pripravljen za zaužitje. Redkvico lahko posejemo tudi v nizkem rastlinjaku oz. topli gredi, če so oblikovane gredice in je bila zemlja obdelana s frezo. Redkvico se poseje ročno in redči po 3 tednih. Optimalna temperatura je okoli 17°C in pod takimi pogoji lahko plodove naberemo že po 30 dneh. Pomembno je tudi vzdrževati 60 % vlažnost z namakanjem. Priljubljeno je zalivanje z oroševanjem, ki enakomerno razporedi vodo na večji površini.
Gojenje v posodah
Redkvica je idealna povrtnina za vzgojo v balkonskih cvetličnih loncih. V ta namen je potrebno izbrati vrste, ki imajo okrogel in krajši koren. Optimalna je uporaba dvignjene gredice, lahko pa uporabite tudi 50 cm globoke cvetlične lonce.
Pri vzgoji redkvice v cvetličnem loncu, je potrebno med rastlinami pustiti 5 cm razdalje. Posoda mora imeti dobro odvajanje vode, uporabimo pa rahlo in humusno zemljo. Bolje je, če izberemo vzhodni ali zahodni del balkona, ki bo osvetljen cel dan, rastlina pa ne bo izpostavljena neposredni sončni svetlobi.
Glede na to, da jo vzgajamo v zaprtem prostoru, je pomembno redkvico tudi zalivati vsaka 2 dni. Najbolj ji ustreza večerno zalivanje z deževnico.
Nega
Pri vzdrževanju nasada redkvice je potrebno posvetiti največjo pozornost redčenju. Obstaja pa še nekaj nasvetov, kako lahko pomagamo rastlini, da bo obrodila čimbolj bogato in kvalitetno.
Vzdrževanje nasada
Pri vzdrževanju redkvice je potrebno pravilno namakanje in preprečevanje plevela. Ob daljših sušnih obdobjih je potrebno dnevno namakanje. Optimalna je uporaba deževnice. Rast plevela lahko preprečimo s sejanjem v pravilnem zaporedju in vrstah, da lahko kosimo prostor med vrstami, kar omogoči, da se redkvice še hitreje razvijejo. Po namakanju ali dežju je potrebno strjeno površinsko zemljo zdrobiti z brano, da ne pride do zaustavitve rasti.
Redčenje
Za pravilen razvoj korenin redkvice je potrebno gostejši nasad razredčiti. To lahko storimo že 14 dni po setvi, da med rastlinami ostane 5 cm razdalje. Lahko pa jih v razmaku 14 dni ponovno posejemo med že posejane rastline, tako da novi nasad dobi prostor, ko odstranimo zrele redkvice. Rastline, ki smo jih med redčenjem odstranili, lahko presadimo na novo lokacijo.
Nabiranje
Redkvice nabiramo, ko so zrele in preden vzcvetijo, saj po cvetenju izgubijo dober okus in plod oleseni. Nabiranje je odvisno od razvoja korena, v splošnem pa se jih nabira, ko ima hipokotil premer več kot 15 mm. V kontinentalnem delu lahko nabiramo od aprila do septembra, na Primorskem pa še dlje.
Redkvico na prostem na večjih površinah nabiramo mehansko, tako da izvlečemo celoten koren. Pri vzgoji v zaprtem prostoru ali za osebno rabo pa se nabira ročno, tako da izpulimo celo rastlino. Zelo je pomembno, da nabiramo pred cvetenjem, saj je tako plod kvaliteten in sočen.
Skladiščenje
Po nabiranju z vodo odstranimo blato, ki je ostalo na plodu in koreninah. Redkvice nato shranimo v gajbice ali plastično embalažo. Prodaja se jih lahko zvezane v snopiče ali brez listov. Redkvico je potrebno zaužiti čim prej, ker s čakanjem izgublja sočnost. V hladilniku jo lahko hranimo do 7 dni, dokler se ne skrči.
Bolezni
V nadaljevanju so navedene najpogostejše bolezni, ki lahko škodujejo pridelku ali povzročijo plodove slabše kvalitete ter načini, kako jih preprečiti.
Bela rja
Bela rja je glivična bolezen, ki primarno napada liste. Opazimo jo, ko se na listih začnejo pojavljati svetlo zeleni madeži. List sčasoma nabrekne in bolezen se razširi še na druge dele rastline, ki se sčasoma posuši in propade. Bolezen se še hitreje razvije v času daljših deževnih razdobij. Preventivno je najbolje uporabiti fungicid in sejati preverjeno, tretirano seme.
Golšavost
Golšavost (lat. Plasmodiophora brassicae) je bolezen, ki se pojavlja tudi pri drugih kapusnicah. Primarno napade korenine – vidna je kot mehurji, ki rastejo na koreninah in plodu. Te izrastke povzroča redka glivica, lahko pa uniči velik del pridelka. Najbolje se je zaščititi s preverjenim semenom in z uporabo fungicidov. Na površini, kjer so rasle okužene rastline, se je potrebno izogibati vzgoji redkvic naslednjih 8 let.
Peronospora
je bolezen, ki se pri povečani vlagi zlahka razširi z drugih kultur. Na listih se kaže kot rumeni madeži z mastnim sijajem. Po določenem času se razširijo na celotno rastlino in lahko povzročijo veliko škodo na celotnem nasadu. Uporabimo lahko fungicide, obstajajo pa tudi ekološki ukrepi, na primer uporabimo vodo, v kateri je namočena lupina čebule.
Gnitje korenin
Gnitje korenin se običajno pojavi pri relativno mladih rastlinah, ki še nimajo razvitega plodu. Mlade rastlinice se kmalu po vzklitju začnejo sušiti, korenine pa so gnile. Najpomembnejša preventiva je pravilno zalivanje in odvajanje vode. Mlad nasad je potrebno uničiti in zažgati, na površini pa uporabiti fungicide in redkvico nato ponovno posejati.
Škodljivci
Redkvica ni odporna na škodljivce in nekateri najpogostejši napadalci so:
Kapusova muha
Kapusova muha (lat. Delia radicum L.) se pojavi v maju in lahko povzroči večjo škodo na nasadu. Samice polagajo jajčeca plitvo v tla in ličinke se hranijo z mladimi poganjki ter koreninami in rastlini onemogočajo rast. Proti škodljivcu se borimo tako, da ob redkvici posejemo zeleno ali ognjič. Pri večjem obsegu napada pa je potrebno uporabiti insekticid.
Repični (repin) bolhač
Repični (repin) bolhač (lat. Psylliodes chrysocephala) je žuželka, ki napada tudi redkvico. Njegove ličinke ostanejo v zemlji in se zlahka preselijo na redkvico, če jo vzgajamo za repo. Bolhač svoje ličinke pusti na listih in se hranijo z rastlinskimi sokovi. V steblu naredijo kanale, ki sušijo liste in onemogočajo pravilen razvoj. Odstranimo jih z uporabo insekticida.
Kapusov ščitkar
Kapusov ščitkar (lat. Aleyrodes proletella Latreille) je neugleden metulj, ki sam po sebi za rastlino ni škodljiv, vendar pa na liste odlaga jajčeca, iz katerih se razvijejo ličinke, ki se prehranjujejo z listi in v roju lahko zelo škodujejo nasadu (listi se sčasoma posušijo in nasad propade). Metulje preženemo z dimljenjem, ličinke pa uničimo z insekticidi.
Uporaba
Redkvica je ena od prvih povrtnin, ki jih lahko spomladi jemo sveže, zato ne preseneča, da imajo pomembno vlogo v gastronomiji. Poleg tega so dobro znane tudi v ljudski medicini.
Kulinarika
Redkvica ima veliko vode in malo kalorij, zato jo prištevajo k dietni prehrani. Koren se uživa cel in svež, potrebno ga je le oprati in po želji začiniti. Lahko jo jemo v solatah ali kot samostojno prilogo. Redkvico lahko dušimo in dodamo v zelenjavno zloženko.
Poleg korena so užitni tudi listi, ki se lahko kuhajo v enolončnici ali blanširajo kot priloga. Zanimivo je tudi, da lahko jemo tudi kuhan zelen tulec kot dodatek enolončnicam.
Medicina
V ljudski medicini je redkvica znana po svoji lastnosti čiščenja krvi, zato se uporablja kot pomoč pri boleznih jeter. Zelo dobro naj bi tudi zdravila zlatenico. Ker je bogata z vodo, pomaga pri delovanju črevesja.
Redkvica pozitivno deluje na kožo. Zdrobljena semena se uporabljajo pri zdravljenju vitiliga, iz plodov pa se izdela maska, ki koži povrne sijaj. Redkvica je tudi staro ljudsko zdravilo proti hemoroidom. Če ji dodamo med, dobimo sirup za izkašljevanje.
Zanimivosti
Natančno poreklo redkvice ni znano, vendar je znana že 3.000 let. Predvidevajo, da izvira iz jugovzhodne Azije, kar naj bi dokazovala prisotnost rastlin, podobnih redkvici, na vlažnih področjih ob rekah.
V stoletjih se je razširila po celem svetu, veliko vrst pa se je kultiviralo, da bi olajšali lokalno vzgojo. Danes jo cenijo zaradi zgodnjega pridelka in nizke kalorične vrednosti.
Redkvica je medonosna rastlina in njeni cvetovi privlačijo čebele. Na 1 ha posejane redkvice čebele naberejo do 50 kg medu, ki ima blag okus in se hitro kristalizira.
Zanimiv je tudi njen pomen skozi zgodovino. Stari Rimljani so z redkvicami plačevali delavce, pri Starih Egipčanih pa je bila obrok sužnjev. Grki so jo darovali bogovom, v Evropi pa je bila v srednjem veku sinonim za prepir.
Foto: wenzlerdesign / Pixabay
Dodaj odgovor