Mandarina (lat. Citrus reticulata) sodi v družino rutičevk (Rutaceae) in rod dobro znanega in enostavnega imena - Citrus. V rod Citrus uvrščamo še limonovec, limeto, pomarančevec, grenivkovec, pomelovec in kumkvat. Zaradi podobnega izgleda plodov mandarino pogosto zamenjamo s klementino, vendar pa je klementina nastala s križanjem mandarinovca in pomarančevca.
Mandarinovec prištevamo k tropskemu sadnemu drevju, njegovo naravno rastišče pa so subtropski kraji. Čeprav ga moti mraz, je mandarinovec v skupini tropskih sadnih dreves najbolj odporen na nižje temperature, zato ga lahko najdemo v notranjosti Slovenije kot tudi na Primorskem. V bližnji okolici so najbolj znane mandarine iz doline reke Neretve, ki ima zelo ugodne pogoje za sajenje mandarinovcev, zato so tam tudi največji nasadi tega sadnega drevesa.
Mandarinovec je zmerne velikosti in običajno doseže višino 7,5 m. Večje veje so pokrite s trni, sijoči zeleni listi pa so relativno majhni. Poimenovan je bil po kitajskem vladarju mandarinu, kjer je bil običaj, da so ta sadež podarjali v znak spoštovanja. Poleg imena izvira iz Kitajske tudi poreklo tega sadnega drevesa.
Le redki dogodki zaznamujejo začetek jeseni tako tko sezona mandarin. Pojav tega sladkega okroglega sadeža na tržnicah in v trgovinah vnaša toplino v ta letni čas in jo s svojim značilnim okusom ter svežino nadaljuje še globoko v zimo. Mandarina je jeseni kot naročeno zdravilo iz narave. Zaradi visokega deleža vitamina C je ta sadež idealen za krepitev imunskega sistema pred sezono gripe in prehlada. To pa še ni vse, kar skriva mandarina v svoji košarici zdravja. Vsebuje še vitamine skupine B, kalcij, cink, kalij in magnezij.
Sorodniki
Vrste
Obstajajo številne sorte mandarinovcev, za vzgojo pa so priljubljeni tudi številni hibridi, ki vsebujejo manjši genski delež drugih citrusov (npr. grenivkovec, pomelovec). Sorte običajno delimo glede na čas dozorevanja, tako da obstajajo zelo zgodnje, zgodnje, srednje pozne in pozne sorte. Izmed zgodnji sort priporočamo za vzgojo Zorica rana in Chahara, izmed zgodnjih Okitsu in Kawano Wase, srednje poznih Saigon in izmed poznih sort Owari.
Owari
Owari je najbolj znana in najbolj razširjena sorta mandarinovcev, še posebej na področju Neretve, kjer so jo tudi začeli najprej saditi. Uvrščamo jo v pozne sorte in pogosto se klasifikacija drugih sort primerja s časom zorenja sorte Owari.
Dozori šele konec novembra in v decembru, obiranje pa se včasih prestavi celo do januarja. To je v zadnjem času postalo tudi njena slabost zaradi komercialnih razlogov. Odkup mandarin se namreč pogosto zaključi v decembru, zato se tako pozno obiranje ne izplača več. Plodovi te sorte so ploščati, srednje velikosti, okus pa opisujejo kot izvrsten. V mesu lahko občasno najdemo kakšno peško, opisujejo pa ga kot izrazito sočnega in dobre strukture.
Zorica rana
Ta sorta je avtohtona na področju Neretve in je bila poimenovana po Zorici Velagić, ki je v 70. letih prejšnjega stoletja delovala na izpopolnjevanju sort mandarinovcev v dolini Neretve. Plod je izjemno sočen, pravilen in ploščat ter brez pešk. Kožica je tanka in oranžne barve, lahko pa, dokler ne dozori, obdrži zelenkasto rumeno barvo. Dozori konec septembra in sodi v skupino zelo zgodnjih sort.
Chahara
Chahara prav tako sodi v skupino zelo zgodnjih sort in dozori konec septembra, v začetku oktobra. Plod je ploščat in velik, kožica je rumeno oranžne barve in srednje debeline. Meso je zelo sočno in sladko, ima dobro strukturo in je brez pešk.
Okitsu
Ta vrsta dozori v oktobru, kar jo uvršča v skupino zgodnjih sort. Plod je velik in ploščat in je med priljubljenimi za vzgojo. Za to sorto je tudi značilno, da ima poleg sorte Kawano Wase najbolj gladko kožico. V mesu ni pešk, ima dobro strukturo in je zelo sočnega, finega in sladkega okusa. Svetlo rumena oz. oranžna kožica je tanka in jo zlahka olupimo. Edina slabost je, da je kožica tako nežna, da lahko med skladiščenjem in transportom razpoka.
Kawano Wase
To sorto včasih poimenujejo tudi "ruska mandarina". Zaradi obilnega pridelka je zelo priljubljena. Plodovi imajo tanko kožico in izvrsten okus. Pridelovalci jo klasificirajo kot sorto na prehodu iz zgodnjih v srednje pozne sorte, zato jo štejejo za zgodnjo do zmerno zgodnjo sorto. Čeprav dozori v oktobru, lahko njeno obiranje včasih traja tudi do sredine novembra.
Saigon
Saigon uvrščamo med srednje pozne sorte in dozori v začetku novembra. Plod je velik in ploščat, kožica pa srednje debela in se relativno lahko loči od mesa. Je tipične rumeno oranžne barve, meso ima dobro strukturo in je sočno ter izvrstnega okusa. Pri tej sorti lahko višina dreves preseže 4 m. Kot edino slabost navajajo njeno značilnost, da obilno obrodi le vsako drugo leto.
Gojenje
Mandarinovec vzgajamo tako kot vse ostale agrume. Ta kultura potrebuje veliko vode, zato je nujno redno zalivanje. Za gnojenje in dognojevanje uporabljamo standardno NPK gnojilo, najbolj preprosta metoda razmnoževanja je metoda okulacije.
Tla
Mandarinovcu v splošnem ustrezajo vse vrste tal, razen izrazito glinastih ali glinasto-ilovnatih. Na parceli, na kateri nameravate saditi je pomembno spremljati podtalnico, ki naj bi imela nižjo raven od 80 cm, zaželeno pa se je izogibati stoječim vodam, ki jih povzročijo neprepustna tla. Za vzgojo mandarinovca so najprimernejša tla srednje prepustnosti in dovolj globoka za akumulacijo rezerv vode. Optimalna pH vrednost tal je 6,0 - 6,5 v notranjosti in 7,5 - 8,0 na Primorskem.
Podnebje
Mandarinovec je tropska rastlina, ki ji ustrezajo toplejši in vlažni podnebni pogoji. Izvira iz vzhodne Azije, v Evropo (izključno na področje Sredozemlja) pa so ga prinesli v 19. stoletju. Čeprav mu mraz ne ustreza tako kot tudi ne ostalim tropskim vrstam, je izmed vseh mandarinovec še najbolj odporen na mraz. Najbolj ga ogrožajo nizke temperature v novembru in decembru ter v marcu in aprilu, ko lahko mraz poškoduje liste, brste in plodove.
Pri temperaturi -10°C je prizadeto celo drevo, pri -4,5 do -6°C lahko pride do poškodb listov in poganjkov. Če drevo dobro pripravimo na zimo, temperature do -4°C ne bodo povzročile velike škode. Drevesa, ki so mlajša od 5 let, so najbolj občutljiva glede nizkih temperatur, starejša so nekoliko odpornejša.
Glede zgornje temperaturne meje ni omejitev. Edino težavo lahko predstavlja nizka relativna zračna vlaga, ki lahko nastopi ob povišanju temperature. Če se relativna zračna vlaga spusti pod 50%, lahko pri rastlini pride do motenj fizioloških funkcij, kar se odrazi v slabšem pridelku. Še posebej so nevarne razmere, ko se temperature dvignejo nad 30°C, relativna vlaga pa se spusti pod 30%. Takrat koreninski sistem preneha rastlino aktivno oskrbovati z vodo in drevo začne nadomeščati potrebno vodo iz plodov, ki zato začnejo odmirati.
Čas sajenja
Mandarinovec lahko večinoma sadimo skozi celo leto. Priporočen čas sajenja pa je najbolj odvisen od podnebja, v katerem bo nasad. V toplejših krajih je priporočeno jesensko sajenje, in sicer na samem začetku jeseni, ko preide prvi val jesenskega deževja. Če pa sadimo na hladnejših področjih, se je najbolje odločiti za spomladansko sajenje.
Kolobarjenje
Mandarinovec posadimo v tla, ki so si predhodno "odpočila" od prejšnjih kultur. Ni ga priporočljivo posaditi na površini, kjer je tik pred tem rasla druga kultura, saj se lahko pojavi gnitje korenin in druge bolezni. Optimalni čas "počitka" zemljišča je 2 - 3 leta. Nasadi mandarinovcev so običajno monokulturni, vendar zaradi podobnega vzdrževanja ne bo nič narobe, če boste ob nasadu mandarinovcev imeli še nasad drugih agrumov ali citrusov.
Ob mandarinovcu lahko posadite kapucinke, žametnice, limonsko travo, peteršilj, ker odganjajo škodljive žuželke (listne uši) in gosenice. Ognjič je prav tako odlična izbira, da ga posadimo ob skoraj vsaki rastlini, saj njegov vonj odganja škodljive žuželke. Škodljivce odganjata tudi petunija in boraga.
Po drugi strani pa vodna kreša nase privlači listne uši. Vendar pa je vseeno dobra izbira za sajenje poleg citrusov, saj bodo šle listne uši raje na vodno krešo kot na mandarinovec. Seveda pa vse žuželke niso škodljive - rman, koper in komarček privlačijo pikapolonice, ki se prehranjujejo z listnimi ušmi. Melisa privlači muhe tahinide in ose, ki pokončajo škodljive gosenice.
Metuljnice (npr. grah, lucerna) so prav tako ustrezna skupina, saj v zemljo odvajajo dušik, kar pomaga drevesom citrusov, ki ga potrebujejo.
Faza mirovanja
Drevesa agrumov so zimzelena in pozimi ne mirujejo, ker izvirajo iz tropskih krajev, kjer skoraj ni mraza. Zaradi tega pri mandarinovcu ni bilo potrebe razviti stanje mirovanja. Če mandarinovec pozimi izgublja liste, je vzrok najverjetneje neprimerno vreme, zalivanje ali hranilne snovi.
Sajenje
Mandarinovec je eno redkih tropskih sadnih dreves, ki je relativno odporno na nizke temperature. Čeprav mu ustreza tropsko podjetje, bo uspeval tudi na področjih, kjer najnižja zimska temperatura ne preseže 5°C. Sadike mandarinovca lahko sadimo celo leto, priporočen čas sajenja pa je najbolj odvisen od podnebja na določenem področju. Mandarinovca nikoli ne sadimo na podlagi lastnih korenin, najbolj se uporablja podlaga Poncirus trifoliata. Ustrezajo mu rahlo bazična tla, uspeval pa bo tudi v posodi in je zato lahko čudovit okras vsakega doma.
Sejanje
Mandarinovec lahko tudi posejemo, čeprav to metodo priporočamo le za okrasna drevesa, saj ne pripomore k velikemu pridelku. Iz semen se lahko razvijejo le tiste sorte, katerih meso vsebuje peške. Da bi mandarinovec posejali, je potrebno shraniti debelejše peške s konveksnimi stranicami. Posejte jih, dokler so še sveže, saj bo večja verjetnost uspeha.
Peške dajte v mokro gazo ali bombažne krpice in pustite stati približno 5 dni. Ko se posušijo, jih občasno navlažite, vendar pazite, da ne plavajo v luži. Ko vzkalijo, jih presadite v zemljo na globini 1 - 1,5 cm, tako da mali poganjek obrnete navzdol.
Sajenje sadik
Sadike mandarinovca običajno nabavimo v drevesnicah, ki so posebej specializirane za vzgojo tega sadja. V takih drevesnicah se izvaja zdravstvena kontrola nasada, vsaka sadika, ki jo kupimo v komercialne namene, pa mora imeti posebno etiketo kontrole kvalitete. Pri načrtovanju nasada je priporočljivo sadike naročiti vnaprej, in sicer 1 leto pred sajenjem.
Sadike posadimo v plitve jame in ob tem upoštevamo mesto cepljenja. Ob sadikah mandarinovca je potrebno na severni strani postaviti količek, ob katerega privežemo mandarinovec v smeri številke osem. Poleg tega je priporočljivo postaviti tudi zaščito pred sončnimi opeklinami, za kar lahko uporabimo večji kos kartona okoli debla. Pozimi bo uporaben tudi kot zaščita pred mrazom ter hkrati preprečil rast poganjkov na deblu.
Cepljenje
Mandarinovec vzgajamo na podlagi drugih vrst iz družine citrusov in hibridov. Izberemo lahko grenki pomarančevec, yuzu, limonovec Mayer ali kakšen drug hibrid pomarančevca in grenivkovca. Izbira podlage je večinoma odvisna od podnebnih in reliefnih pogojev na določenem področju, najpomembnejši dejavnik pa je odpornost podlage na nizke temperature. Podlaga Poncirus trifoliata je večinoma najboljša podlaga za sajenje vseh sort in je tudi najbolj zastopana.
Gojenje na vrtu
Pri sajenju na prostem je potrebno mandarinovcu zagotoviti zadostno razdaljo, ki je večinoma odvisna od bujnosti posamezne sorte in se giblje 3 - 4 m med vrstami in 2 - 3 m znotraj vrste. Najprimernejša oblika za vzgojo mandarinovca je oblika vaze. Obrezovanje v to obliko bo zagotovilo obilen pridelek in optimalno kvaliteto plodov.
Gojenje v rastlinjaku
Za uspešno vzgojo mandarinovca čez zimo v rastlinjaku je ključna toplota. Minimalna nočna temperatura mora biti okoli 10°C, kar je dober kompromis med prihrankom pri ogrevanju rastlinjaka in temperature, pri kateri listje ne bo odpadlo. Pri 10°C se rast upočasni, popolnoma pa ne preneha.
Mandarinovec tudi med zimo zahteva malo gnojila. Mandarinovci, ki so vzgojeni v rastlinjakih le redko prejmejo dovolj železa, kar se odraža v rumenenju listov. Če pri dognojevanju dodamo železo, bodo listi ostali zeleni. Potreba po zalivanju in gnojenju je največja od pomladi do jeseni. V tem obdobju je potrebno mandarinovec v rastlinjaku skoraj vsakodnevno zalivati in tedensko gnojiti.
Gojenje v posodah
Mandarinovec lahko vzgajamo tudi v posodah in tako vnesemo nekaj eksotike ter omamnih citrusovih vonjav v svoj dom. Pri vzgoji v posodah je prednost, da imamo lahko drevo kot okras teras in dvorišč poleti, pozimi pa ga pred mrazom umaknemo v zaprt prostor.
Pri vzgoji v posodah je potrebno najprej izbrati ustrezno dimenzijo posode. Premer in globina naj bosta večja od 50 cm, najbolje bi bilo, da je vsaj globina večja od 70 cm. Sadiko mandarinovca je najbolje kupiti in jo posaditi po istem postopku kot pri sajenju na prostem. Pri sajenju v posodah sadike ni potrebno kupiti v specializiranih drevesnicah, ampak jih lahko kupite v večini vrtnih centrov.
Izberete lahko katerokoli vrsto, vendar bo drevo v loncu pritlikave rasti in ga bo potrebno pogosteje obrezovati. Posodo je potrebno postaviti na mesto, kjer bo vsaj 5-6 ur sončne svetlobe dnevno. Čeprav rastlina raste v posodi, jo je zaželeno redno gnojiti s kislimi gnojili, ki so prilagojena za agrume.
Vzdrževanje nasada
V prvem letu na tleh okoli nasada odstranjujemo plevel. Po potrebi zalivamo in že začnemo z oblikovanjem krošnje. Oblikovanje je nujno že od samega začetka, da so plodovi večji in pridelek obilnejši. Optimalna krošnja bo imela pri razvitem mandarinovcu 3 glavne veje pod kotom 120°, kar je potrebno zagotoviti od prvega obrezovanja dalje.
Nega
Pri mandarinovcu je ključnega pomena redno obrezovanje, in sicer že prvo leto po presajanju. Krošnjo oblikujemo v obliko vaze, ki je najbolj zaželena in najbolj optimalna oblika za vzgojo tega drevesa. Obrezovanje izvajamo dvakrat letno.
Zalivanje
Mandarinovec je rastlina, ki zahteva dokaj veliko vlage. Če v tleh primanjkuje vode, to lahko povzroči neugodne fiziološke spremembe drevesa. Količino vode za zalivanje določimo glede na številne dejavnike, med katere sodijo: raven podtalnice, kemijska sestava in vrsta tal ter podnebne razmere. Ocena je, da povprečno za 1 ha nasada potrebujemo 3.000 - 5.000 m3 vode. Uporabimo vodo s kislo ali zmerno alkalno pH vrednostjo (pH ne sme biti višji od 8).
Gnojenje
V času sajenja nasada takoj izvedemo meliorativno gnojenje s fosforjem in kalijevimi gnojili. Količina se določi na podlagi kemijske analize tal. Pri naslednjih gnojenjih uporabimo NPK gnojilo, in sicer za posamezno rastlino 300 g dušika, 140 g fosforja in 200 g kalija. Pozno jeseni in zgodaj spomladi vsaki rastlini dodamo še hlevski gnoj in mineralna gnojila.
Razmnoževanje
Mandarinovec razmnožujemo na dva načina: s potaknjenci in cepljenjem, vendar tudi generativno, če je cilj razmnoževanja selekcija.
Okulacija je najpreprostejši način razmnoževanja agrumov. Postopek izvedemo tako, da z nožem v spodnjem delu rastline v skorjo zarežemo v obliki črke "T". V fazi vegetacije (mirovanja) odrežemo cepič z veje tiste sorte mandarinovca, katerega plodovi so nam všeč, saj se bo s spajanjem omogočil prenos teh značilnosti na novo rastlino.
Cepič vstavimo v zarezo na podlagi in poskrbimo, da se bo dobro prilegal nanjo. Da bi preprečili negativne zunanje vplive ter omogočili kvalitetno spajanje, mesto stika ovijte s folijo ali trakom. Obvezno pustite nekoliko prostora v delu, kjer je vstavljen cepič, da mu omogočite nemoteno rast in razvoj. Ko se "prime", skrajšajte podlago tik nad mestom spajanja.
Presajanje
Kot pri vsaki krajinski rastlini, nastopijo razmere, ko je mandarinovec nujno prestaviti. Če obstaja nevarnost, da bo prerastel svoj prostor ali ne prejema zadosti svetlobe, je čas za presajanje. Presajanje mandarinovca ni zahtevno, je pa potrebna pazljivost, da si bo drevo hitro opomoglo.
Najprimernejši čas za presajanje mandarinovca je od zime do zgodnje pomladi, kar bo dalo drevesu dovolj časa, da se utrdi pred vročim suhim poletnim vremenom. Z lopato drevo pazljivo izkopljite in poskusite zajeti čim več korenin. Vzdignite ga iz zemlje in prestavite na desko ali voziček, da ga boste lažje prestavili. Izkopljite dovolj globoko jamo za koreninsko grudo, vendar naj ne bo pregloboka (globina naj bi bila enaka ali malo manjša od globine koreninske grude).
Drevo postavite v jamo, tako da je osnova debla 2 - 2,5 cm višje kot je bila na mestu iz katerega presajamo. Jamo do polovice napolnite z zemljo, nato zalijte, da se zemlja okoli korenin poleže in se odstranijo zračni žepi. Ko se voda vpije, jamo do konca zapolnite z zemljo, ki jo okoli osnove drevesa utrdite.
Pomlajevanje
V začetku pomladi začnejo citrusi izločati sok, s čimer se sproži njihova sezonska rast. To je idealni čas za pomlajevanje rastlin kot je mandarinovec, če so preveč zrasle in niso več produktivne. S škarjami odrežemo vse odmrle ali odmirajoče poganjke ter tudi vodne poganjke, kjer so listi redki oz. krivo rastejo. Pri večjih vejah boste mogoče potrebovali pilo, da boste lahko naredili čisti rez.
Če je potrebno odstraniti cele veje, jih odrežite do debla tako, da odrežete na mestu, kjer se veja stika z deblom. Odstraniti je potrebno tudi vso travo nekaj metrov okoli drevesa ter nanesti 5 - 10 cm zastirke iz dobro strohnelega kravjega ali konjskega gnoja in dobro zaliti. Čez nekaj tednov se bodo pojavili številni svetlo zeleni poganjki, ki jih bo mogoče potrebno redčiti. Lahko traja nekaj sezon, da bo drevo ponovno obilno obrodilo.
Redčenje
Redčenje plodov mandarinovca je priporočljivo odložiti do naravnega odpadanja plodov. Vseeno pa je po odpadanju redčenje potrebno izvesti takoj, ko je mogoče. Ročno redčenje pomeni trganje ali obiranje plodov s škarjami, kar je najbolj natančen in najmanj tvegan način redčenja plodov. Preprosto odstranite okoli 20 -30 % preostalih plodov. Začnite z najmanjšim in katerim koli deformiranim plodom, stisnite sadež z dvema prstoma in ga rahlo odvijte.
Obrezovanje
Mandarinovec je potrebno redno obrezovati, še posebej pri sortah, ki običajno obilno obrodijo. Obrezovanje izvajamo po sezoni spomladanskega mraza v marcu, nato v aprilu in po fazi vegetacije. Odstranimo manjše vejice, ki rastejo v notranjosti krošnje ter suhe in bolne veje. V času poletnega obrezovanja odstranjujemo poganjke. Priporočamo, da večje reze naredite s pilo in jih nato prekrijete z voskom.
Krošnjo mandarinovca običajno obrezujemo, tako da je končna oblika krošnje v obliki "vaze". Že v prvem letu je potrebno vzpostaviti 3 glavne veje in jih upogniti pod kotom 120 stopinj. Optimalno je, če so glavne veje enako oddaljene druga od druge.
Priprava na naslednjo sezono
Čeprav mandarinovec bolje prenaša zimo kot večina citrusov, v splošnem ne preživi ob zelo nizkih temperaturah in ga je potrebno prenesti v zaprt prostor. Pri odraslih mandarinovcih, ki so starejši od 5 let, je potrebno ob napovedanem hudem mrazu le pokriti deblo in spodnje veje, da jih zaščitimo. Lahko pa jih tudi zavijete v odeje, tkanino proti zmrzovanju ali palmovo listje.
Mlada drevesa pa je potrebno popolnoma pokriti, da zaščitimo nežne veje, vendar pokrivalo ne sme priti v stik z deblom, vejami ali listjem. Podporo pokrivalu lahko nudi velik lesen okvir ali okvir izdelan iz PVC cevi oziroma podobnih materialov. Spodnji del pokrivala pripnite ali zategnite, da preprečite prepih.
Bolezni
Mandarinovce napadajo iste bolezni in težave kot ostale agrume. Med boleznimi prevladujejo gniloba korenin, antraknoza in gumoza.
Gniloba korenin
Gniloba korenin (lat. Armillaria mellea, Rosellinia necatrix) se večinoma pojavi, kadar organsko gnojilo popolnoma ne razpade ali zaradi ostankov predhodnih kultur v tleh. Ustrezajo ji zbita tla, na katerih ni bila izvedena ustrezna drenaža. Če bolezni pravočasno ne zdravimo, se lahko cela rastlina posuši in odmre.
Da bi preprečili gnitje korenin, je potrebno pustiti tla, da si "odpočijejo" 2-3 leta, preden na njih sadimo novo kulturo.
Antraknoza
Antraknoza (lat. Gloeosporium follicolum) je bolezen, ki prizadene rastline spomladi ob podaljšanih vlažnih obdobjih ali ob večjih padavinah od običajnih. Ob vlažnem in meglenem vremenu bolezenske spore kapljajo na plodove in kožico ter na nezrelem sadju povzročijo rdečkaste ali zelene proge. Kadar je sadje zrelo, proge postanejo rjave ali črne. Rastlino lahko pred antraknozo zaščitimo s fungicidi, ki jih je potrebno nanesti na celo drevo. Zaščito izvajamo jeseni.
Gumoza
Gumoza (lat. Phytophthora citrophthora in Phytophthora nicotianae) ali rjava gniloba koreninskega vratu, je zelo pogosta in je lahko nevarna. Povzroči jo skupina glivic, ki večinoma napadejo deblo in veje. Pojavnost bolezni je odvisna od izbrane podlage - najbolj občutljiva podlaga je limonovec, najodpornejša pa je grenki pomarančevec. Posledice bolezni so porumeneli listi, sušenje vej, upočasnitev rasti ter v kasnejši fazi sušenje celega drevesa. Na skorji koreninskega vratu se pojavi tudi smolnata sluz, po kateri je dobila gumoza ime.
Vzrok bolezni je lahko pregloboko sajenje, nezrelo gnojilo ali prevlažna in pretežka tla. Preprečimo jo lahko z antifungicidi, vendar jo je, ko enkrat zajame drevo, zelo težko pozdraviti. Popolnoma je potrebno odstraniti okuženi del lubja in tudi del zdravega lubja, ki je bil v stiku z okuženim.
Škodljivci
Najpogostejši škodljivci, ki napadejo mandarinovec so ščitasti molj, listna uš in breskova muha.
Listna uš
Listne uši (lat. Aphididae) s sesanjem rastlinskih sokov izčrpavajo rastlino in s tem povzročijo deformacije, preprečijo normalni razvoj, kar se na koncu odrazi v nižji tržni vrednosti plodov. Za zatiranje uši uporabimo insekticide.
Breskova muha
Breskova muha (lat. Ceratitis capitata) odlaga jajčeca v plodove, iz katerih se nato razvijejo ličinke, ki se prehranjujejo s plodovi ter jih s tem poškodujejo. Plodovi postanejo mehki in odpadejo. Za zaščito uporabimo rumene lepljive plošče, če pa pride do okužbe, je potrebno odstraniti vse okužene plodove. Kot kemijsko zaščito uporabimo insekticide.
Ščitasti molj
Ščitasti molj (lat. Dialeurodes citri) povzroča škodo na enak način kot listna uš. Preventivno ga lahko lovimo na rumene lepljive plošče, pred njim se zaščitimo z insekticidi. Potrebno je izbrati namenske insekticide proti temu škodljivcu, saj nanj klasični insekticidi ne bodo delovali, ker je zaščiten z voščeno prevleko.
Uporaba
Mandarinovec je zaradi obilja vitaminov in mineralov dragoceno drevo za naše zdravje. Mandarine so znane po svojih blagodejnih učinkih na imunost, lahko pa pomagajo tudi pri obnovi kolagena in celo pri hujšanju. Iz njih lahko izdelujemo sokove, likerje, džeme, je pa tudi zaželena sestavina svežih ali hladnih slaščic.
Obiranje
Obiranje mandarin poteka od konca septembra in celo do začetka januarja, odvisno ali gre za zgodnjo ali pozno sorto mandarin. Posebnost obiranja je, da je plod težje ločiti od vejice ali peclja, zato je potrebno uporabiti škarje. Če pustimo na mandarini pecelj tudi po obiranju, bo obdržala sočnost in polnost okusa.
Pomembno je, da izberemo pravilni čas obiranja, ki ga je potrebno načrtovati u zadnji fazi zorenja zaradi sladkosti, saj se šele takrat raven sladkorja v plodu poveča, raven kislosti pa se naglo zmanjša. Ta trenutek najlažje prepoznamo po tem, da se takrat več kot 2/3 kožice pri vseh plodovih obarva značilno rumeno-oranžno. Obiranje mora obvezno potekati ob suhem vremenu, da pri skladiščenju in transportu plodovi ne gnijejo.
Skladiščenje
V skladiščih je potrebno izvesti dezinfekcijo, da se ne razvijejo značilne skladiščne bolezni in da se odstrani nevarnost napada škodljivcev v zadnji fazi. Pomembno je paziti na vlago in temperaturo v skladišču. Najpogostejše bolezni, ki se pojavijo sta siva in zelena plesen ter gniloba.
Optimalna temperatura za hranjenje plodov je 5 - 9°C, relativna vlaga zraka pa je lahko 70 - 80%.
Ozimnica
Kulinarika
Iz mandarin pogosto pripravimo sokove in marmelade, čeprav so najslajše sveže olupljene.
Citrusi so v splošnem zaradi svoje kislosti nepogrešljiv dodatek osvežujočim sokovom in ta sočna zgodba ni obšla niti mandarine. Čeprav mandarinin sok ni tako priljubljen kot pomarančni ali limonin, je mandarina nekoliko bolj priljubljena za pripravo sirupov, še posebej domačih. Priprava domačih sirupov je hkrati tudi odličen način za ohranitev vseh blagodejnih lastnosti mandarine po zaključku sezone, kar velja tudi za različne mandarinine likerje.
Pri peki peciv je mandarina zaradi svoje svežine idealna izbira za vse hladne kreme in torte (na primer presno skutino torto).
Medicina
Mandarino odlikuje visoka vsebnost vitamina C, zaradi česar je postala eden najpomembnejših zaveznikov pri krepitvi imunskega sistema pred zimo. 1 mandarina povprečne teže 100 g vsebuje približno 30 mg vitamina C, kar predstavlja pol priporočene povprečne dnevne doze. Le dve mandarini dnevno zadoščata, da zadostimo dnevni potrebi po pomembnem vitaminu C.
Poleg krepitve imunskega sistema ima vitamin C pomembno vlogo tudi pri tvorbi kolagena in elastana, kar pomeni, da lahko mandarino štejemo tudi kot enega naravnih eliksirjev mladosti. Vitamin C deluje tudi kot antioksidant ter nas ščiti pred škodljivim delovanjem prostih radikalov.
Vitamin C pa ni vse, kar nam nudijo mandarine, saj vsebujejo tudi veliko vitamina A in folne kisline. Z zaužitjem mandarine lahko zadovoljimo tudi velik del dnevnih potreb po kalciju, kaliju, magneziju in železu, zato so odlično sadje za uravnavanje krvnega tlaka in ohranitev zdravih kosti.
Zaradi bogate vsebnosti vlaknin so mandarine odličen sopotnik na poti doseganja vitke linije. Pomagale naj bi pri hujšanju, hkrati pa tudi uravnavajo raven holesterola. Vlakna prav tako pomagajo pri presnovi, hkrati pa imajo zelo malo kalorij skoraj ne vsebujejo maščob.
Zanimivosti
Poreklo in ime mandarin izhajata iz jugovzhodne Azije, saj so bile poimenovane po mandarinskih vladarjih, ki so jih podarjali v znak hvaležnosti, trgovci iz daljnih dežel pa so jim to hvaležnost vrnili tako, da so ohranili njihovo ime za te sladke plodove.
Na Hrvaškem mandarine najbolje uspevajo v dolini Neretve, kjer jih vzgajajo od leta 1933. Prva kultivirana vrsta je bila japonska sorta Unshiu. Prvi mandarinovec je v dolino Neretve prišel na ladji Kraljevine Jugoslavije iz Japonske kot darilo japonskega konzula. Prvo veliko drevesnico so ustanovili v mestu Opuzen leta 1951, zato je to mesto še danes simbol hrvaških mandarin.
Mandarine so še danes del tradicije pri praznovanju kitajskega novega leta in jih štejejo za simbol obilja in sreče, ki naj bi ljudi spremljala v novem letu. Med novoletnimi svečanostmi, ki trajajo 2 tedna, jih pogosto uporabijo kot okras in podarijo drugim.
Mandarine so postale priljubljene v ZDA ravno preko novoletnih običajev, ki so jih prinesli in razširili priseljenci iz Japonske in Kitajske.
Foto: GK von Skoddeheimen / Pixabay
Dodaj odgovor