Murva (lat. Morus) je sadež, ki raste na listopadnem drevju ali grmu in je po svetu razširjen na zmernih in subtropskih področjih. Uvrščena je v družino murvovk (Moraceae), med katerimi je najbolj znana sorodna rastlina figa (lat. Ficus carica).
Murva sodi med jagodasto sadje, kamor uvrščamo tudi aronijo, borovnico, brusnico, jagodo, jerebiko, robido, malino, ribez, grozdje.
Izvira iz zahoda Azije, kjer z murvinimi listi hranijo sviloprejke. Danes pa jo vzgajajo v Aziji, Afriki, Severni in Južni Ameriki in Evropi. Vodilne države za vzgojo murv so: Kitajska, Indija, Afganistan, Egipt, Tunizija, ZDA, Argentina, Brazilija, Kuba, Grčija in Italija.
Murvino deblo zraste do višine 6-15 m, veje pa se upogibajo proti tlom. Listi so ovalni, široki okoli 10 cm in dolgi 12 cm. Površina lista je groba in prekrita z dlačicami, rob je nazobčan. Cvetovi so resasti, plodovi pa okrogli velikosti okoli 2 cm. Njihova barva je odvisna od vrste, zato so lahko črne, rdeče ali bele barve.
Sorodniki
Vrste
Obstaja več vrst murv, najbolj znane pa so črna, bela in rdeča murva, ki jih sadijo tudi v Sloveniji in drugih evropskih državah.
Črna murva
Črna murva (lat. Morus nigra) je po poreklu iz Perzije in ima temno vijolične ali črne plodove, ki jih obarva antocianin. Ima nižje deblo kot bela murva, plodovi pa imajo močnejši in bolj aromatičen okus kot plodovi ostalih vrst murv.
Bela murva
Bela murva (lat. Morus alba) izvira iz Kitajske, kjer je imela že od nekdaj zelo velik ekološki in ekonomski pomen, saj se z njenimi listi prehranjujejo gosenice sviloprejk (lat. Bombyx mori).
Bela murva ima v primerjavi z ostalimi najvišje deblo. Plodovi so lahko beli, rumenkasti ali svetlo roza. V primerjavi s plodovi črne in rdeče murve so bolj sočni in bolj blagega okusa.
Rdeča murva
Rdeča murva (lat. Morus rubra) izvira iz severa Amerike in je najnižja izmed ostalih dveh vrst murv. Plodovi so rdeče barve, včasih pa tudi temno vijolični. Izmed vseh vrst murv, ima rdeča murva najslajše plodove in so zato najprimernejši za kuhanje džemov.
Gojenje
Vzgoja murve je preprosta, saj je rastlina odporna na temperaturne ekstreme in na sušna obdobja, prav tako pa ne zahteve velike količine gnojila.
Kolobarjenje
Murvo lahko posadimo ob skoraj vseh rastlinah, še posebej ob drugih sadnih drevesih. Ni pa je priporočljivo saditi blizu nizkega sadja in zelenjave, saj ustvarja murvina razvejana krošnja veliko senco, ki preprečuje dostop sončne svetlobe do nizkih sadik. Ko murvo sadimo ob drugem sadnem drevju, je izjemno pomembna razdalja do drugih dreves. Murva ima visoko deblo in razvejano krošnjo, pri kateri se veje spuščajo do tal, zato jo je potrebno saditi na razdalji vsaj 2 m, še bolj zaželeno pa je, da je medsebojni razmik do drugih dreves 3 x 4 m.
Zalivanje
Murva požene dolge korenine, ki se zakoreninijo globoko v tla, zato lahko zelo dobro izkoristi vlago iz tal. Odraslo drevo je potrebno zalivati občasno le v sušnih obdobjih, mladike pa po malem celo leto, saj za rast in razvoj potrebujejo več vode.
Gnojenje
Pred sajenjem je potrebno izkopati luknjo velikosti 70 x 70 cm in globine okoli pol metra. Na dno jame damo organsko gnojilo (humus ali kompost) in mineralno gnojilo (superfosfat). V jamo navedenih dimenzij je najbolje dati pol vedra izbranega organskega gnojila in 60 g superfosfata. Odrasla drevesa je potrebno enkrat letno dognojevati z organskim gnojilom.
Murva lahko zaradi simbioze korenin z glivami (mikoriza) dobro izkoristi dušik iz tal, zato nima velike potrebe po dognojevanju.
Razmnoževanje
Murvo lahko razmnožujemo s cepljenjem, potaknjenci ali semeni. Cvetove oprašuje veter ali žuželke.
Tla
Murva je zelo odporna rastlina in zato uspeva na skoraj vsaki vrsti tal, edino na poplavnih območjih ne, ker se zadržuje veliko vode. Pri izbiri tal je najpomembnejše poskrbeti, da bo pH blizu nevtralne vrednosti (nevtralni pH je 7).
Podnebje
Murva najbolje uspeva v zmernih in toplejših podnebnih pogojih oz. ji bolj ustrezajo višje temperature zraka. Je zelo odporna in lahko zdrži nizke temperature celo do -25°C, vendar če taki pogoji vztrajajo vse leto, ne razvije plodov. Murva je razširjena v zmernih in subtropskih klimatskih pasovih.
Sajenje
Murvo sadimo na enak način kot ostala sadna drevesa - iz semen ali pa sadik oz. potaknjencev. Hitro se ukorenini in dobro uspeva na skoraj vseh vrstah tal, edino ne smejo biti preveč vlažna.
Čas sajenja
Tako kot pri večini sadnih dreves, je sajenje priporočljivo jeseni ali zgodaj spomladi, ko ni temperaturnih skrajnosti, je pa zadosti padavin, ki omogočijo razvoj rastline.
Izbira podlage za sajenje
Različne vrste murv lahko medsebojno cepimo in s tem dobimo rastline z vnaprej določenimi značilnostmi. Cepimo vedno pozimi, najpogosteje v januarju, ko so rastline v fazi mirovanja in jih shranimo v hladilnikih do pomladi, ko so vzpostavljeni pogoji za sajenje.
Cepimo lahko sorti "Rosa di Lombardia" in "Cattaneo" ter s tem pridobimo višja debla, hkrati pa so listi obeh sort primerna hrana za sviloprejke. V Italiji pogosto križajo ti dve sorti.
Cepimo lahko tudi dve vrsti bele murve - "Pendula" na "Morus alba f. tatarica". S takšnim križanjem dobimo nizko drevo z vejami, ki se upogibajo k tlom in ki ga pogosto sadijo kot okrasno drevo v parkih ter na vrtovih.
Križanje bele in črne murve pa ni priporočljivo, saj najpogosteje prihaja do neujemanja oz. zavračanja cepiča.
Sejanje
Murvo lahko tudi posejemo, vendar ima ta način prednosti in slabosti. Posejane rastline so najpogosteje odporne na bolezni in bolje obrodijo kot pri sajenju sadik. Vendar pa pri sejanju ne vemo, ali bo zraslo žensko ali moško drevo - moška drevesa ne obrodijo.
Seme lahko posejemo po obiranju murve sredi poletja, vendar obstaja nevarnost, da bo nova mlada rastlina v začetku zime zmrznila. To preprečimo s spomladansko setvijo, najbolje v aprilu. Če murvo posejemo spomladi, je potrebno predhodno stratificirati semena 30 - 90 dni. Semena posejemo na globini 3 - 5 cm ter redno obilno zalivamo.
Sajenje sadik
Murvo lahko posadimo tudi kot sadiko ali potaknjenec. Ob tem načinu bomo vedeli, kdaj sadimo žensko rastlino, saj bo potaknjenec istega spola kot matično drevo, s katerega smo ga vzeli. Imel bo tudi vse druge značilnosti matičnega drevesa. Pri nas se pogosteje sadi potaknjence kot sadike, saj niso široko dostopne v prodaji, prav tako pa je tudi proces priprave potaknjenca hitrejši od vzgoje sadike.
Pred sajenjem je pomembno preveriti, da znaša pH tal okoli 7 oz. da je blizu nevtralne pH vrednosti. Če se v tleh zadržuje veliko vode, jih je potrebno izsušiti in izkopati kanale, da se na mestu, kjer bomo posadili murvo, ne bo zadrževalo preveč vode. Pred sajenjem na globini 80 cm stresemo 1 - 2 l humusa, ki bo spodbudil rast in razvoj sadike.
Potaknjenec je vejica, dolžine 30 - 40 cm s tremi popki, ki se odrežejo z odraslega drevesa in takoj postavijo na ukoreninjenje. To lahko naredimo tako, da jih najprej obdelamo z IBA hormonom in nato pikiramo v pesek ali lonček s substratom, kjer ostanejo 3 tedne do presajanja v zemljo. Lahko jih tudi takoj zapičimo v zemljo, vendar jih je potrebno redno zalivati in možnost ukoreninjenja je manjša. Sajenje potaknjencev je priporočljivo v juniju in juliju.
Gojenje na vrtu
Glede na velikost drevesa lahko murvo vzgajamo izključno na prostem. Zaradi zelo široke in razvejane krošnje je pomembno, da je od drugih dreves oddaljena nekaj metrov. Posadimo jo na mestu z dovolj sončne svetlobe in ki je zaščiteno pred neposrednimi sunki vetra. Paziti je tudi potrebno, da je ne posadimo na mestih, kjer se zadržuje preveč vode.
Gojenje v rastlinjaku
Murva lahko doseže višino tudi 15 - 20 m, zato ni primerna za vzgojo v rastlinjaku. Je pa smiselno v rastlinjaku posejati semena, ko pa sadike dosežejo višino 30 - 40 cm, jih je potrebno presaditi na prosto.
Gojenje v posodah
Korenine se pri murvi zelo hitro širijo in rastejo zelo globoko, zato ni primerna za vzgojo v posodah. Ovira pri tem je tudi višina rastline. Posode uporabljamo samo za vzgojo sadik iz semen.
Nega
Vzdrževanje murve ni zahtevno, saj je izjemno odporna rastlina. Pomembno je le pravilno in redno obrezovanje vej, saj je krošnja zelo razvejana in veje zelo hitro rastejo.
Vzdrževanje nasada
Murvo vzdržujemo, tako kot večino drugega sadnega drevja, s pravilnim obrezovanjem in zaščito pred boleznimi in škodljivci. Posebnost murve je, da korenine ne prenesejo veliko vlage v tleh, zato je potrebno zagotoviti odtekanje presežne vode s področja, kjer je murva posajena.
Rezanje
Obrezujemo najpogosteje spomladi, lahko tudi konec poletja. Na mladih drevesih porežemo vrhove poganjkov, da preprečimo pretirano rast vej, kar povečuje pridelek. Pomembno je redno odstranjevanje poškodovanih, starih in vej, ki se medsebojno preveč prepletajo.
Oblikovanje okrasnih dreves murve je kompleksno in ga je potrebno izvajati nekajkrat letno. Glede na veliko odpornost, murva prenese več obrezovanj letno. Krošnjo najpogosteje oblikujemo v okroglo in piramidno obliko.
Priprava na naslednjo sezono
Vsako zimo je potrebno odstraniti posušene ali poškodovane veje ter tise, ki se medsebojno križajo. Veje, ki so zrasle med sezono je potrebno odrezati na polovico dolžine.
Obiranje
Obiranje plodov na murvi poteka v juniju in juliju, pomembno je, da poteka takoj, ko plodovi dozorijo, ker jih rade jedo tudi številne ptice. Postopek obiranja ni zapleten. Ko opazimo zrele plodove, je potrebno drevo stresti, da padejo na tla, ki jih predhodno prekrijemo s tkanino, da potem lažje zberemo manjše plodove. Pri obiranju plodov črne in rdeče murve so potrebne zaščitne rokavice, ker je madeže zaradi velike koncentracije antociana težko odstraniti s kože in oblačil.
Spomladi obiramo tudi liste, ki se uporabljajo za pripravo čaja.
Plodove murve lahko tudi sušimo, najbolje na zraku. Jagode je potrebno najprej sprati s hladno vodo in jih potem dobro posušiti na tkanini. Potem jih je potrebno razporediti na rešetko, da se bodo čimbolj enakomerno posušile tudi s spodnje strani. Najbolje je, če so plodovi v prostoru z difuzno svetlobo, ker prevelika osvetlitev povzroči neenakomerno sušenje, v senci bi pa lahko prišlo do propadanja jagod. Če jih sušimo na prostem, jih je potrebno preko noči prenesti v zaprt prostor, da se izognemo rosi. Postopek sušenja najpogosteje traja 5 - 10 dni. Plodove lahko sušimo tudi v pečici na pekaču, ki ga obložimo s peki papirjem. Temperatura pečice naj bo med 50 - 60°C, postopek sušenja traja 5 - 6 ur.
Skladiščenje
Sveže murvine jagode lahko hranimo največ 1 teden, zato je pomembno, da jih čim prej predelamo ali zamrznemo. Predelamo jih lahko s sušenjem, izdelavo džema ali soka oziroma vina ali žganja.
Bolezni
Murva je zelo odporna na pogoje v okolju in bolezni, vendar pa nekatere redke bolezni tudi lahko okužijo rastlino.
Pepelovka
Pepelovka je glivična bolezen, ki jo povzroči glivica Podosphaera leucotricha. Simptom bolezni je bela mokasta plast na listih rastline. Glivice črpajo tekočino iz rastline in zato okuženi listi ovenijo, se zvijejo in hitro odpadejo. Okužijo se lahko tudi cvetovi, ki se po okužbi ne morejo več razvijati. Bolezen zdravimo s pomočjo fungicidov - z vsebnostjo žvepla (Sulfolac, Kossan) ali tistih, ki vsebujejo anilinopiridine (Chorus, Clarinet).
Cilindrosporioza
Cilindrosporioza (lat. Blumeriella jaapii) je glivična bolezen listov sadnega drevja. Prepoznamo jo po majhnih rdečih ali rjavih pegicah velikosti 1 mm. Povzroči sušenje in odpadanje listov ter se zelo hitro širi. Glivice zatremo s škropljenjem s fungicidi (Saprol N, Anvil, Baycor in podobni).
Škodljivci
Murva je odporna tudi na večino škodljivcev, vseeno pa se lahko pojavijo dlakava gosenica Bihar (lat. Spilosoma obliqua), zavijač (lat. Diaphania pulverulentalis) in ščitaste uši (lat. Coccoidea).
Dlakava gosenica Bihar
Dlakava gosenica Bihar (lat. Spilosoma obliqua) je majhna črna gosenica z oranžnimi progami, ki je prekrita z majhnimi dlačicami. Prehranjuje se s klorofilom v listih, s čimer jih poškoduje in sčasoma propadajo. Zatiramo jo lahko s postavljanjem svetlobnih pasti ali s škropljenjem z insekticidi.
Zavijač
Zavijač (lat. Diaphania pulverulentalis) je majhna roza gosenica z rjavo glavo, ki se prehranjuje s plodovi in listi ter se skrije v skorjo debla. Zatiramo jo s postavljanjem feromonskih lepljivih trakov, ki privlačijo samce. Prav tako jih je potrebno obdelati z insekticidi, na primer s tistimi, ki vsebujejo bifentrin. Z insekticidi je potrebno nekajkratno škropljenje v razmaku 3 tednov.
Ščitaste uši
Ščitaste uši (lat. Coccoidea) so majhne žuželke velikosti 0,8 - 6 mm, ki so lahko svetlo ali temno rjave barve. Samice imajo voščen ščit, ki jim pomaga pri pritrjevanju na rastline. Prehranjujejo se z rastlinskimi sokovi iz listov in mladih vejic, s čimer izčrpavajo rastlino. Zatiramo jih z insekticidi ali z belim oljem, ki mehansko uničuje te škodljivce. Z belim oljem škropimo 2 - 3-krat na vsakih 14 - 20 dni. Njihov naravni sovražnik so pikapolonice (lat. Coccinellidae) in rastlinske stenice (lat. Heteroptera).
Uporaba
Uporaba murvinih plodov je v kulinariki in medicini razširjena zaradi vsebnosti limonske in jabolčne kisline, vitaminov A, B, C, E, K, magnezija in antioksidantov. Uporabljamo plodove, liste in celo skorjo.
Kulinarika
Murvine plodove lahko zaužijemo sveže, kar je najbolje, saj tako vsebujejo največ vitaminov. Murvine jagode lahko uporabimo tudi v različnih omakah, pecivih ali pripravimo različne džeme. Svežih plodov ne moremo skladiščiti dolgo časa, zato se priporoča, da jih posušimo ali predelamo. Poleg džemov lahko iz murvinih plodov naredimo tudi sok, vino ali žganje.
Medicina
Zreli plodovi črne murve pomagajo pri zdravljenju vnetja sečil in bolezni grla, v večjih količinah pa delujejo kot odvajalno sredstvo. Sok iz jagod črne murve olajšuje izkašljevanje in zdravi vnetje grla. Lahko tudi pripravimo čaj iz listov črne murve (50 g listov namočim za 15 minut v 0,5 l vrele vode), ki znižuje krvni sladkor.
Bela murva je sestavina številnih preparatov za nego kože, ki se uporabljajo za čiščenje obraza ter odstranjevanje kožnih madežev in peg. Je tudi sestavina preparatov za pomlajevanje kože.
Murvina skorja pomaga pri zdravljenju bolečin v želodcu, zmleto skorjo (prah) pa lahko nanesemo na rano, ki se bo hitreje zacelila.
Zanimivosti
Murva ima dolgo zgodovino, saj je bila znana že v antičnih časih. Po svetu se je razširila primarno zaradi širjenja pridelave svile, saj se sviloprejke prehranjujejo z listi bele murve.
Dinastija Tudor jih je med prvimi prinesla v Evropo, s čimer je povezana zanimiva zgodba. Kralj James I. je želel povečati proizvodnjo svile v Angliji in je naročil 1.000 murvinih sadik, ki so jih morali posaditi vsi ugledni meščani. Vendar pa je naročil sadike črne murve in je projekt neuspešno propadel.
Sajenje murv je v 18. stoletju po celotni Avstro Ogrski monarhiji spodbujala kraljica Marija Terezija, tako da so bile takrat tudi v Slovenji posajene prve sadike murve.
Murvini listi so edini vir prehrane za sviloprejko (lat. Bombyx mori) in murve so se razširile po celem svetu ravno zaradi želje držav, da bi proizvajale svilo.
Na Primorskem ima murva podobno vlogo kot v celinskem delu lipa - zasadijo jo na osrednjem trgu in postane priljubljeno zbirališče lokalnih prebivalcev.
Murvini plodovi so super hrana zaradi visoke vsebnosti vitaminov in nizke kalorične vrednosti (100 g plodov vsebuje le 43 kcal), saj na ta način zadostimo polovici dnevnih potreb po vnosu vitamina C in 15% dnevne potrebe po vnosu železa.
Po latinskem imenu murve (Morus) so zaradi podobnosti z obliko in strukturo murvinega ploda poimenovali fazo embrionalnega razvoja sesalcev - morula.
Foto: JoaoBOliver / Pixabay
Dodaj odgovor