Jagodnjak (lat. Fragaria L.) je večletna zelnata rastlina iz družine rožnic (Rosaceae). Poimenovanje izvira iz latinskega izraza fragum, ki se prevaja kot jagoda in fragrare, kar pomeni dišati, tako da poimenovanje odraža jagodnjakov zelo lepi vonj.
Jagodnjak je privlačen ne le zaradi vonja, ampak tudi zaradi okusnega ploda, ki je eden izmed prvih sadnih plodov spomladi.
Jagodnjak lahko zraste v višino do 30 cm, ustreza mu odprt prostor in toplota. Razmnožuje se s semeni, z delitvijo grmov in vrež ter s cepljenjem. Način cvetenja in obiranja je odvisen od sorte.
Žlahtni jagodnjak (domače poimenovanje Vrtna jagoda, lat. Fragaria x ananassa Duch) je trajnica, ki v našem podnebju brez težav prezimi ne glede na sestavo tal, saj je odpornejša na mraz kot na toploto oz. vročino. Priporočljivo ga je posaditi na mesto, kjer bo užival v toploti in imel veliko svetlobe, hkrati pa bo zaščiten pred neposrednim soncem in vetrom.
Raste v grmičkih, vendar je relativno nizke rasti. Ima dvospolni cvet pravilne oblike in premera 2 - 3 cm. Cvet je zgrajen iz čašice s čašnimi listi in 5 cvetnimi listi. Plod je nepravilne oblike rdeče barve različnih velikosti.
Žlahtni jagodnjak (vrtna jagoda) je pravzaprav hibrid, ki je leta 1750 nastal v Bretaniji s križanjem severnoameriškega in čilskega jagodnjaka.
Jagodnjak lahko gojimo na vrtu, pa tudi v cvetličnih lončkih na balkonu. Za gojenje ne potrebuje veliko prostora, morajo biti le izpolnjeni podnebni pogoji za sajenje, predvsem obilje toplote.
Gojenje je primerno tudi za začetnike, saj je preprosto. Ni potrebno vložiti pretiranega truda, več let zaporedoma pa boste nagrajeni z obilno količino plodov. Vseeno pa z leti njihova rodnost znatno upade in jih je v povprečju potrebno zamenjati vsaka 4 leta. Če jih gojite profesionalno, je menjava v povprečju potrebna vsako drugo leto.
Poleg žlahtnega jagodnjaka (vrtnih jagod) je za sajenje popularen in vse pogostejši tudi navadni jagodnjak (gozdne jagode, lat. Fragaria Vesa), ki ga drugače najdemo v naravi ob gozdnih poteh, stezah in livadah. Vrsti se razlikujeta po velikosti ploda in vonju.
Sorodniki
Vrste
Sorte jagodnjakov delimo na enkrat rodne (zgodnje, srednje pozne, pozne) in večkrat rodne. Najpogosteje se sadijo enkrat rodne vrste, ki dozorijo v maju in juniju, za hišni vrt pa se vseeno najpogosteje izberejo večkrat rodne vrste, ki obrodijo od maja do septembra.
Alba
Alba je vrsta, ki za zorenje potrebuje manj ur svetlobe in je bila vzgojena leta 1995 v Italiji. Je pokončne in srednje dvignjene rasti ter ima zelo visoko produktivnost. List je temno zelene barve, srednje velikosti. Cvet je velik in cvete obilno. Plodovi so enotni in veliki, sijoče rdeče barve in pravilne podolgovate oblike. Alba je tudi zelo aromatična in čvrsta, vendar zelo zgodaj dozori. Odporna je na večino bolezni jagodnjakov, zaradi česar je idealna za gojenje.
Arosa
Arosa je zahtevnejša sorta, ki najbolje uspeva v celinskih delih Evrope. Rada ima hladnejša področja, je pokončne rasti in srednje gostote. Ima visoko produktivnost, listje je svetlozelene barve srednje intenzivnosti. Dozori zelo zgodaj, plod je pravilno zaobljen in svetlo rdeče barve. Obrodi dvakrat letno. Prvi plodovi so srednje veliki in podolgovati, drugi plodovi pa so uravnoteženi, sladki in imajo močan vonj. Omogoča večtedensko obiranje in običajno se goji na šoti.
Clery
Prav tako kot Arosa je Clery sorta, ki ima rada hladnejša področja, zato je primerna za gojenje na celinskih območjih. Je srednje gostote, listi so srednje oz. zelo svetli. Obilno obrodi in dozori zelo zgodaj. Plod je svetlo rdeče barve, podolgovate oblike in odporen pri transportu. Zelo je odporna na bolezni, ki napadajo jagodnjake.
Dora
Dora je italijanska vrsta, ki ji ustreza gojenje na prostem. Plodovi so čvrsti, podolgovate zaobljene oblike in veliki. Primerna je za skladiščenje.
Diamante
je kompakten in visok, večkrat roden jagodnjak, ki je posebej odporen na sivo plesen, je pa občutljiv na antrakozo. Je pokončne rasti, plodovi so podolgovati, pravilni, veliki in oranžno rdeče barve. Znan je po svoji produktivnosti in obrodi od konca poletja do konca jeseni.
Elsanta
Elsanta je visoko produktivna vrsta, občutljiva na Fitoftoro in Verticillium, je pa odporna na sivo plesen, botritis in mraz. Cveti zelo zgodaj, cvetovi pa se oblikujejo pod listi. Plod je pravilne okrogle oblike, zelenkaste do svetlo rdeče barve in trd. Je sladko kislega in sočnega okusa. Elsanto je težje gojiti, zato ima na trgu višjo vrednost.
Madeleine
je sorta, ki je idealna za gojenje na težjih in manj rodovitnih tleh. Ima izjemno visoko produktivnost, listje je intenzivne zelene barve, je goste in pol pokončne rasti. Dozori zelo zgodaj, plod je enoten, zelo velik, podolgovat in privlačnega izgleda. Meso ploda je svetlo rdeče barve in zelo čvrsto.
Marmolada
Marmolada je sorta, ki ima srednje gosto in temno zeleno listje. Cvetenje je dolgotrajno in obilno. Odporna je na nizke temperature. Dozori zelo zgodaj, v maju. Plodovi so srednje velikosti, pravilni, v sredini sploščeni in proti vrhu šilasti. Meso je aromatično, srednje kislo, čvrsto in rdeče. Vrsta je primerna za gojenje na celinskem področju in izkazala se je kot idealna ob različnih pogojih gojenja.
Maya
je vrsta, ki za zorenje potrebuje manj ur svetlobe in je visoko produktivna. Cvete obilno in dozori zgodaj. Plodovi so pravilne oblike, veliki in podolgovati. Vrsta je občutljiva na manipulativni način gojenja. Meso je odličnega okusa, srednje čvrsto in sijajne rdeče barve. Zaradi podolgovate oblike plodov in visoke produktivnosti je zelo privlačna za gojenje. Občutljiva je na alternarijo, odporna pa na antraknozo.
Miss
Sorta je rezultat križanja vrst Comet x Honeoye x Dana. Je srednje bujne rasti, listje je veliko, svetlo zelene barve in v obliki elipse. Socvetje je srednje dolžine, cvet je hermafroditen. Plod je podolgovate oblike, enotne rdeče barve, ki ohranja sijaj tudi, če plodove dlje časa hranimo v hladilniku. Je sladkega okusa in prijetne arome. Za gojenje pa je primerna samo na novih tleh.
Queen Elisa
Sorta je nastala s križanjem USB35 in Miss. Je srednje bujne rasti z veliko listi, ki so srednje veliki oz. veliki ter izrazite zelene barve. Cveti zelo zgodaj, plodovi so sijoče rdeče barve in okusni. Primerna je za gojenje na celinskih področjih Evrope.
Raurica
je odporna sorta, ki ji ne škoduje niti ekstremni mraz. Cveti dolgo in pozno, plod je svetlo rdeče barve, velik in zaobljen. Meso je srednje sladko. Sodi med pozne sorte, ki jih gojitelji radi izberejo kot alternativo slabšemu rezultatu pri gojenju drugih sort.
Gojenje
Pri vzgoji je pomembno, da rastlinam redno odstranjujemo plevel, priporočljivo pa je tudi postaviti zastirko iz pšenične slame. Če se sadijo na področju, kjer bi jih lahko uničil veter, jih je potrebno zaščititi s pasom vsakih 120 do 200 m. Kadar se sadi na folijo, je potrebno redno gnojenje, do 5 krat v času vegetacije. V nadaljevanju so nasveti in navodila za optimalne pogoje uspešnega gojenja jagodnjaka.
Tla
Jagodnjak potrebuje kisla tla med 5,5 in 6,9 pH. Če je vaša zemlja nevtralna oziroma bazična, jo lahko zamenjate, naredite dvignjene gredice ali pa jagodnjak posadite v velike posode, napolnjene z dovolj kislo mešanico zemlje.
Preden zemljo zamenjate ali posadite jagodnjak, vam bo test zemlje pomagal ugotoviti, kateri pogoji so potrebni za prilagoditev pH tal. Čeprav lahko pokličete strokovnjaka za testiranje tal, so dostopni tudi testi, ki jih lahko kupite v kmetijskih trgovinah.
Tla je najbolje testirati jeseni, ko odstranimo predhodno posajene kulture. Z lopatico izkopljite jamico in vzemite vzorce tal z njenega dna. V čisto skodelico vsujte 1-3 žličke zemlje. Odstranite dele rastlin in dodajte enako količino destilirane vode. Močno premešajte vodo in zemljo ter potem pustite stati 30 minut. Raztopino prefiltrirajte skozi kavni filter v novo čisto skodelico. Pomočite testni trak za testiranje pH tal v tekočino in preverite barvo s kontrolno tabelo, ki je bila v kompletu za testiranje. V velikih vrtovih ponovite test na več mestih.
Jagodnjak se plitvo ukorenini, tako da zadošča, če zamenjate plast 6 - 12 cm zemlje in s tem ponovno ustvarite idealne pogoje. Če boste zemljo zamenjali jeseni za spomladansko sajenje, lahko dodate elementarno žveplo, ki bo zakisalo tla skladno z navodili na sredstvu. Če imate peščena tla, zmanjšajte količino žvepla za eno tretjino, če pa so zelo ilovnata, povečajte količino žvepla za polovico.
Za kisanje tal lahko uporabimo tudi železov, aluminijev ali amonijev sulfat. Pri uporabi teh proizvodov pazljivo sledite navodilom in prilagodite količino glede na rezultat testiranja tal.
Poleg dodajanja žvepla in žveplenih proizvodov, tlom doda organske snovi in jih dodatno obogati tudi dobro razgrajen ter v tla zakopan kompost iz hlevskega gnoja, borovih iglic in šotnega mahu. To je še posebej koristno pri peščenih tleh, ker kompost pomaga pri zadrževanju vlage, organske snovi v ilovici pa pomagajo pri zračenju, tako da se zemlja bolje izsuši.
Če imate izjemno kamnita ali bazična tla oziroma se tla težko izsuši, je lahko rešitev težav sajenje jagodnjaka v dvignjene grede ali cvetlične lonce.
Svojo mešanico zemlje lahko pripravite s kombiniranjem komposta, grobega peska, šotnega mahu in perlita. Nato mešanico testirajte in po potrebi dodajte gnojila, namenjena rastlinam, ki imajo rade kisla tla.
Podnebje
Omenili smo že, da jagodnjaku ustreza topel in zračen odprt prostor z veliko svetlobe, vendar ne sme biti izpostavljen neposredni sončni svetlobi. Pri sajenju je potrebno paziti, da se rastlin ne posadi tja, kjer so pogosti sunki močnega vetra in dotok mrzlega zraka. Jagodnjak je potrebno čimbolj zaščititi pred vetrom.
Če sadite različne sorte, je priporočljivo pri sajenju izbrati južno lego, kjer bo jagodnjak obrodil okoli 10 dni prej kot v severni legi, kjer so rastline izpostavljene poznemu spomladanskemu mrazu, kar negativno vpliva na njihovo rast in razvoj. Severno in vzhodno lego uporabljamo samo pri srednje poznih jagodnjakih, ravninsko severno lego pa za pozne vrste, ki pozneje cvetijo in so na ta način zaščitene pred mrazom.
Jagodnjak je precej odporen na nižje temperature in lahko prezimi tudi pri temperaturah do -18°C. Rastlina je ob koncu zime nekoliko bolj občutljiva, zato bi lahko temperature pod ničlo nanjo negativno vplivale. Cvet prizadenejo že rahlo negativne temperature.
Čas sajenja
Za sajenje jagodnjaka je idealni čas, ko ni več nevarnosti pozebe - zgodaj spomladi, običajno marca ali aprila. Glede na to, da cvetijo in obrodijo vse do oktobra, je možno večino jagodnjakov uspešno saditi skozi celo leto. Pogosto se priporoča, da se prvo leto cvetovi odtrgajo, da rastlina obdrži hranilne snovi, ki bi se sicer porabile za proizvodnjo sadja, tako pa bodo okrepile koreninski sistem. Če prvo leto nimate namena obirati jagodnjaka, lahko posadite katero koli vrsto v marcu, aprilu, maju ali juniju. Poleti sajenje v zemljo postane problematično, ker intenzivna vročina rastlinam povzroča velik stres, ni pa nemogoče.
Kolobarjenje
Jagodnjak najbolje zaščitimo, če poleg posadimo slive, višnje, koruzo, sončnice ali ribez. V izogib boleznim se je potrebno izogibati sajenju jagodnjaka v zemljo, kjer so nedavno rasli paradižniki, krompir, jajčevci, paprika ali melona.
Jagodnjaku bodo dobre sosede naslednje rastline:
- Boraga - ta rastlina je primerna za sajenje ob jagodnjaku, saj ima atraktivne cvetove, ki privlačijo opraševalce in koristne žuželke ter krepijo odpornost jagodnjaka na bolezni. Številni vrtnarji trdijo, da naredi boraga plod jagodnjaka še slajši.
- Česen in čebula - oster vonj česna, čebule in ostalih članov družine Allium odvrača žuželke, da bi se gostile s sočnimi plodovi in so zato izvrstni rastlinski sosedje jagodnjaku.
- Timijan - okoli jagodnjaka posadite timijan, da bi odvračal črve. Prav tako privlači muhe in koristne žuželke, ki se hranijo s škodljivci kot so listne uši, resarji (tripsi) in gosenice.
- Zelena solata in špinača - številni vrtnarji verjamejo, da če skupaj posadijo solato, špinačo in jagodnjak, se vsem poveča produktivnost.
- Grah - stročnice so naravni proizvajalci gnojil, ki vsebujejo dobre bakterije in bogatijo zemljo z dušikom.
- Koper, komarček, koriander, meta in žajbelj - te začimbne rastline so izvrstne sosede jagodnjaku, ker odganjajo polže ter ostale škodljivce. Upoštevajte, da je nekatere rastline, še posebej meto, potrebno saditi v posode, ker so rastline invazivne in se hitro širijo.
- Kadifa (žametnica) - jagodnjak se odlično ujema s kadifo, značilni vonj pri cvetenju pa odvrača škodljivce, da bi se približali plodovom.
Sajenje
Pri sajenju je pomembno paziti, da posadimo izključno zdrave sadike s 3 - 5 listi in razvitim koreninskim sistemom. Koreninske žile je potrebno skrajšati in jih nato potopiti v mešanico govejega gnoja in zemlje. Kot drugo možnost se lahko doda hormon, ki bo izboljšal tvorbo žil. Sadike so zelo občutljive na globino sajenja, zato se priporoča plitvo sajenje, tako kot so bile posajene v rastlinjaku.
Če jih sadite poleti, je najbolje vzeti lanske sadike in jih posaditi konec julija. Saditi je potrebno v vrstah z medsebojnim razmikom okoli 60 cm, v sami vrsti pa naj bo razmik okoli 30 cm. Takoj je potrebno narediti plitve brazde za namakanje rastlin.
Jagodnjak potrebuje veliko vode, da se korenine pravilno razvijajo in da se ustvari kvaliteten visok donos plodov. Glede na to, da se sadijo v gosti gruči, je potrebna nekoliko večja vlažnost tal, okoli 80%.
Priprava tal za sajenje
Kot pri sajenju vseh rastlin je potrebno najprej dobro pripraviti zemljo, Če ni rodovitna, se ji doda hlevski gnoj (cca 15 t/ha), v primeru, da ji primanjkuje humusa, pa se količina poveča na cca 30 t/ha. Obstaja tudi možnost sajenja rastlin, ki so primerne za zeleno gnojenje 2 leti preden posadimo jagodnjak. Pred sajenjem je potrebno uničiti ves plevel in prekopati tla do globine 30 cm. Nato se doda organsko gnojilo (300 - 600 kg).
Jagodnjaku najbolj ustrezajo rodovitna tla, ki so bogata s humusom, peščeno ilovnate strukture ter pH vrednosti med 4,5 in 6,3. Tla morajo biti dobro drenirana in dovolj globoka, da se lahko korenine pravilno razvijajo.
Pomembno je tudi omeniti, da jagodnjaku ne ustreza sajenje v zemljo, v kateri rastejo paradižnik, grah, koruza ali repa, saj jih napadajo isti paraziti, zato se je potrebno izogibati sajenju teh vrst v isto zemljo. Po drugi strani pa jim ustreza sajenje v zemljo, kjer rasteta česen ali koper, saj česen ščiti pred škodljivci, koper pa celo izboljšuje okus plodov. Kot predhodna vrsta se priporočajo nekatere stročnice, melona, lubenica in žitarice.
Sajenje sadik
Sadike jagodnjaka zrastejo iz majhnih semen na plodu in posledično začnejo rasti kot zelo majhne rastline. Zaradi tega so občutljive za poškodbe od vetra, grobo ravnanje, ki je včasih lahko za rastlino tudi usodno. Pred sajenjem sadik je zato pomembno razumeti, kako z njimi pravilno ravnati.
Najbolje je, da se jih sploh ne dotikamo, dokler iz mladike ne zrastejo v majhno rastlino z več listi. Če je seme posajeno v mešanico za sajenje semen, se je najbolje v celoti izogibati dotikanju vegetativnih delov rastline. Če pa se jih že morate dotakniti, se kolikor je mogoče, izogibajte dotikanju stebla, ker nima podpornega lesnega tkiva in nepotreben pritisk na steblo lahko privede do izgube fotosinteze. Bolje je biti zelo nežen in jih kar posaditi v posodici, v katero so posajene (lahko kupimo tudi biorazgradljive posodice, ki se v zemlji razgradijo).
1 dan preden posadite sadiko v zemljo, zalivajte tla, kamor jo nameravate posaditi, da obdržite zadostno vlažnost tal.
Ko ste naredili vse zgoraj navedeno, so sadike jagodnjaka pripravljene za sajenje. Pazite, da so sadike v senci, dokler niste pripravljeni, da vsako postavite v zemljo. Najprej izkopljite jamico, odstranite rastlino iz posodice, v kateri je klila ter jo postavite v zemljo, tako da je krona v isti ravni kot zemlja. Če je del korenin poškodovan, ga je potrebno pazljivo odrezati z majhnimi škarjami.
Če so bile vaše sadike posajene in so klile v posodah s šoto, z ostrim nožem izrežite "X" na dnu posode (bodite previdni!), da koreninam omogočite neoviran razvoj kar iz posode, v kateri so kalile, v okoliška tla.
Gojenje na vrtu
Jagodnjak dnevno potrebuje najmanj 8 ur sonca, raje ima rahlo kisla tla s pH med 5,5 i 6,8. Če so tla na vašem področju naravno bazična, je jagodnjake najbolje gojiti v sodih ali v drugih vzdignjenih rezervoarjih, ki so napolnjeni z vrhunsko zemljo, obogateno s kompostom. Lahko ga sadimo tudi v ilovnata tla, ki pa jih je potrebno dopolniti s kompostiranim listjem in popolnoma posušeno žagovino. Če so vaša tla peščena, jih kultivirajte, da odstranite plevel ter jih zmešajte z bogato plastjo komposta ali hlevskega gnoja.
Številne sorte jagodnjakov imajo veliko mladik, zato jih je najbolje saditi v razmiku 18 cm. Vendar pa obstaja tudi nekaj sort, ki imajo malo poganjkov in jih lahko sadite na oddaljenosti 6 cm.
Vsekakor postavite rastline tako, da bodo njihove korenine dobro prekrite z zemljo, osrednji popek pa izpostavljen svetlobi in svežemu zraku. Pazite tudi, da ne zakopljete vrha grma, ker lahko rastlina zgnije. Dobro zalivajte, katera koli vrsta zastirke (od borovih iglic do sesekljanega listja) bo zadržala vlago v tleh.
Gojenje v rastlinjaku
Okusa jagode, kupljene v supermarketu in domače jagode se zelo razlikujeta, zato je jagodnjak tudi ena od najbolj priljubljenih sadnih vrst, ki jih sadimo na vrtu.
Kako pa je z gojenjem jagodnjaka v rastlinjaku, je možno na ta način gojiti jagode? Seveda je možno, vendar pa morate biti pozorni na izbor rastlin in se prepričati, da razumete prednosti in slabosti gojenja jagodnjaka v rastlinjaku, preden se vržete na delo.
Če želite poskusiti gojiti jagodnjak v rastlinjaku, boste ugotovili, da ima to številne prednosti. Vsi jagodnjaki, ki rastejo v rastlinjakih, so po definiciji zaščiteni pred naglimi in nepričakovanimi padci temperature. Preden rastline zacvetijo, je potrebno vzdrževati optimalno temperaturo 15°C in med zorenjem plodov zagotoviti čim več sončne svetlobe.
Da bi bila proizvodnja jagod v rastlinjaku najboljša, ga postavite na neposredno sončno svetlobo. Gojenje jagodnjaka v rastlinjaku tudi zmanjšuje poškodbe. Se pa svetuje skupno gojenje s čebelami, ki bodo jagodnjaku pomagale pri opraševanju. Potrebno je izbrati zdravo rastlino, zato kupite sadike brez bolezni v uglednih vrtnarijah. Posamezne rastline posadite v dvignjene grede z zemljo, ki vsebuje veliko organskih snovi. Jagodnjaki zahtevajo dobro drenirana tla, zato poskrbite, da je na gredicah ali vrečah, v katerih jih gojite, veliko drenažnih luknjic. Temperaturo tal uravnavajte z zastiranjem s slamo.
Rastline imajo plitve korenine, zato je namakanje nujno. Rastline redno zalivajte ali namestite namakalni sistem. Prav tako jih je potrebno dodatno hraniti z gnojilom vsakih nekaj tednov, dokler se cvetovi ne odprejo.
Gojenje v posodah
Poleg gojenja na prostem (npr. na vrtu) je možno jagodnjak uspešno gojiti tudi na balkonih in celo na oknih. Posaditi jih je potrebno v posode na razmiku 20 cm in redno zalivati. Pomembno jih je postaviti na toplo in odprto mesto z veliko sonca in dobrim pretokom zraka. Dobro prenaša temperature do 35°C, vendar je pri premeščanju v tople prostore vseeno potrebno biti pozoren. Če jagodnjake postavimo na mesto, ki je izpostavljeno neposredni sončni svetlobi, jih je potrebno pogosteje zalivati.
Vzgoja jagodnjakov na foliji
Jagodnjake lahko posadimo tudi na pol metra širokih gredicah z 20 cm visokimi gomilami. Gredice po presajanju prekrijemo s črno folijo, v kateri naredimo 5 cm široke odprtine, ki so med seboj oddaljene 40 cm, rastlina pa naj bo od odprtine oddaljena 20 cm. Jagodnjak, ki ga gojimo na tak način, se sadi od julija do druge polovice septembra.
Gojenje jagodnjakov na foliji preprečuje rast plevela, ker svetloba ne more prehajati skozi črno folijo. Povečata se tudi toplota in vlažnost tal. Prav tako se prepreči gnitje jagod in se s tem izboljša njihova kvaliteta. Plodovi večinoma dozorijo nekoliko bolj zgodaj, povprečno do 3 dni prej. V primerjavi s klasičnim načinom gojenja, je pri gojenju na f0liji donos večji tudi do 30 %.
Gojenje v mini tunelih
Kot dopolnilno možnost pri gojenju na foliji, je priporočljivo jagodnjake gojiti tudi v majhnih tunelih, kjer so zaščiteni pred vremenskimi pojavi (še posebej pred pomladnim mrazom) ter tako veliko prej razvijejo plodove.
Vzgoja na dvignjenih gredicah
Dvignjene gredice so idealne za jagodnjake, pri katerih je pomembna drenaža. Jagodnjak ne tolerira plevela, tako da dvignjene gredice tudi preprečijo rast trave na področju sajenja. Jagodnjak je trajnica, ki potrebuje tla, bogata z organskimi snovmi in rahlo kisel pH (med 5,5 in 6,5). V času sajenje je obvezno dodati kompost in šotni mah ali pa tudi granulatna gnojila.
Nega
Najboljše, kar lahko storite za svoje novo posajene jagodnjake je, da odstranite vse cvetove in poganjke v prvih 6 tednih rasti rastline. To jim bo omogočilo, da svojo energijo vložijo v razvoj koreninskega sistema in se v splošnem dobro umestijo, tako da bodo lahko produktivne v prihajajočih letih. Poganjke lahko presadite.
Namakanje
Namakanje je obvezno na začetku cvetenja, v času zorenja in po končanem obiranju. Namakanje naj bo do obiranja dnevno, potem pa vsak drugi dan. Izvajamo ga lahko na več načinov - z umetnim dežjem (rosenjem) ali namakanjem po kapljicah.
Gnojenje
Jagodnjak je potrebno zgodaj spomladi in ponovno pozno jeseni dodatno nahraniti z veliko dušika. V idealnem primeru pred sajenjem pripravite tla z dodajanjem komposta ali hlevskega gnoja, kar bo delno ali v celoti zmanjšalo potrebno količino dodatnega gnojila. Drugače pa lahko, če načrtujete organsko pridelavo, jagodnjak gnojite tudi s katerim koli kupljenim organskim gnojilom v razmerju 10:10:10.
Če uporabljate metodo gnojenja 10:10:10, je osnovno pravilo, da dodate na vsakih 20 m2 10 kg gnojila mesec po sajenju prvega jagodnjaka. Jagodnjak, ki je starejši od 1 leta, gnojite enkrat letno po tem, ko je obrodil (od sredine do konca poletja), vsekakor pa pred septembrom. Uporabite 1/2 kilograma za 6 m2.
Pri jagodnjakih, ki obrodijo junija, se izogibajte gnojenju spomladi, ker lahko povzroči pospešeno rast listja, kar pa samo poveča prisotnost bolezni in zmehča plodove, ki bodo občutljivi na gnilobo ter bodo znižali celotni pridelek. Sorte, ki obrodijo junija raje pognojite po zadnjem obiranju v sezoni z 1 kg gnojila na 20 m2.
Gnojilo v obeh primerih nanesite okoli spodnjega dela rastline, zalijte z vodo in potem nadaljujte z rednim namakanjem.
Če ste se odločili za organsko pridelavo, svežega hlevskega gnoja ne morete uporabiti.
Razmnoževanje
Jagodnjak lahko razmnožujemo na več načinov:
- s semeni
- z delitvijo grma ali vrež (pritlik)
- s cepljenjem
Semena posejemo v zemljo in dodamo kompost ter pesek. Kliti začnejo po približno 2 tednih. Cepimo samo v izrednih okoliščinah, če na primer pride do neznane virusne okužbe rastline. Grm delimo pri sortah večjega jagodnjaka, ki ne tvori vrež (oz. pritlik, tj. dolgih plazečih poganjkov). Najpogostejši način razmnoževanja jagodnjaka pa je s pritlikami. Na določenem delu pritlike poženejo listi in korenine, iz česar se nato razvije povsem samostojna rastlina (sadika).
Presajanje
V splošnem velja, da bodo odrasle rastline obrodile največ in največje plodove. Jagodnjak potrebuje nekaj časa, da se dobro ukorenini in maksimalno obrodi, tako da postane rastlina najbolj produktivna v 2. in 3. letu rasti. Nekatere vrste bodo dobro obrodile šele v 4. letu, večina pa jih bo začela po 3. letu izgubljati svojo »vitalnost«.
Da bi pri večini odraslih rastlin ohranili korenine nedotaknjene, je ponavadi najbolje presajati poganjke. V zemljo jih je najbolje presaditi spomladi.
Glede na to, da bo potrebnega nekaj časa, da se rastline okrepijo, bo nižji pridelek v naslednji vegetacijski sezoni zagotovil veliko večji pridelek v naslednjih letih.
Če pa želite presaditi poganjke, ki so se že prijeli, jih je potrebno previdno izkopati jeseni. Jagodnjak je najbolje presajati konec avgusta, vendar pa je v toplejših področjih presajanje možno tudi še v septembru. V veliko hladnejših podnebjih se lahko presaja tudi bolj zgodaj.
Če jagodnjak presadimo konec avgusta, bodo donosi v naslednji vegetacijski sezoni maksimalni. Je pa potrebno upoštevati, da lahko v času vegetacije jagodnjak kadarkoli posadimo (pod pogojem, da je dobro zalit), medtem ko pa bo presajanje istih rastlin v vročih poletnih mesecih na rastlinah pustilo nekaj posledic.
Pomembno je vedeti, kako jagodnjak pravilno presaditi, da ne pride do nepotrebnih poškodb rastline in da bi bil stres za rastlino minimalen.
Kako presaditi jagodnjak
- Najprej pripravite svoj novi prostor za sajenje. Preverite, ali je lega sončna, ali so tla peščeno ilovnata in dobro drenirana z rahlo kislim pH ter ali so v splošnem dobro prilagojena sajenju jagodnjakov.
- izberite rastline, ki jih boste presadili. V splošnem je najbolje presaditi mlade poganjke, ki so stari samo nekaj mesecev, a so se že prijeli. Izberite samo rastline, ki izgledajo zdravo in pred presajanjem odstranite vse cvetne popke in poškodovane liste.
- Izberite nekaj (predmet ali material), kar bo zadrževalo vlago korenin, dokler se rastline ne presadi v zemljo. Šota in mah sta verjetno najboljši izbiri, zadošča pa tudi nekaj tako preprostega kot je mokra papirna brisača. Med presajanjem je zelo pomembno ohraniti vlažne korenine.
- Izkopljite izbrane in pripravljene poganjke. Poskrbite, da boste iz zemlje odstranili čim več korenin (tako da večina korenin ostane pritrjena na rastlino).
- ko boste korenine izvlekli iz zemlje, jih navlažite in obložite z izbranim materialom za ohranjanje vlage.
- Jagodnjak presadite na novo mesto in vse rastline poskusite posaditi istočasno. Ko bo vsaka rastlina v zemlji na svojem novem mestu, jo temeljito zalijte preden začnete presajati naslednjo. To bo minimaliziralo stres in povečalo verjetnost uspeha. Če bi čakali z zalivanjem, da se najprej presadijo vse rastline, bi rastline po nepotrebnem uvenele.
Obrezovanje
Čeprav jagodnjaka ni potrebno obrezovati, vseeno potrebuje nekaj vzdrževanja poleti in konec vegetacijske sezone. Jagodnjak tvori poganjke, ki se ob stiku s tlemi, ukoreninijo. Če želite, da se jagodnjak širi, pustite poganjke rasti. Vendar pa upoštevajte, da nove rastline odvzemajo energijo odraslemu jagodnjaku, kar povzroči manjše plodove.
Če pa želite odstraniti poganjke, jih odščipnite s prsti ali škarjami, vendar pazite, da ne poškodujete korenin ali cele rastline. Lahko jih uporabite za kompost ali zavržete. Jagodnjak tvori poganjke skozi celo sezono vegetacije, zato jih je potrebno obrezati, da se prepreči razmnoževanje. Vztrajno odstranjevanje poganjkov lahko spodbudi rastline, da razvijejo bujne krošnje, kar izboljša rast plodov.
Bolezni
Povzročitelji bolezni se delijo na bakterije, glivice, viruse, fitoplazme in viroide. Najboljša zaščita pred njim pa so, kot pri vseh rastlinah, zdrave sadike, čist material za sajenje in dobro pripravljena površina za sajenje.
Do zdaj je znanih več kot 50 bolezni jagodnjakov, tako da bomo navedli nekatere izmed njih:
Siva plesen
Siva plesen je najpogostejša bolezen jagodnjakov v Sloveniji, ki lahko poškoduje do 50 % pridelka, če gojimo jagodnjake na prostem na vlažnem področju. Bolezen napade rastlino že v začetku cvetenja in oblikovanja plodov, prvi simptomi pa se pojavijo šele, ko se plod razvija. Preprečimo jo lahko z uporabo botriticidov.
Antraknoza (črna pegavost)
Antraknoza (črna pegavost) pojavlja se pri zrelih plodovih v obliki ovalnih lezij, ki postanejo rjave ali skoraj črne barve.
Jagodna pepelnica
Jagodna pepelnica pojavi se v obdobju močnega deževja, na primer spomladi ali jeseni. Napade zeleni del rastline, lahko pa v obdobju dozorevanja pride tudi na plodove.
Škodljivci
Največji škodljivci so majhne živali, kot so gosenice in polži. Najboljša zaščita pred temi škodljivci je uporaba zastirke.
Proti plevelu se lahko borimo tako, da tla okoli jagodnjaka prekrijemo s kokosovo skorjo in tako preprečimo dostop sončni svetlobi, kar tudi preprečuje rast plevela. Kokosova skorja je pH nevtralna in ne vpliva na kislost tal, poleg tega pa povečuje vlažnost in toploto okoli rastline ter s tem poveča pridelek tudi do 30%.
Listne uši
Listne uši so najpogostejši škodljivci, ki jih lahko najdemo na jagodnjaku in jih obstaja več kot 10 vrst. Največjo škodo povzroči mala listna uš, ki sesa rastlinske sokove ter prenaša razne virusne okužbe, ki škodijo rastlinam. V glavnem napadajo zeleni del rastline. Proti njim se borimo tako, da pred cvetenjem uporabimo insekticid.
Ličinke koreninskega hrošča
Ličinke koreninskega hrošča so ogorčice valjaste oblike, ki se nahajajo v zemlji in se hranijo s koreninami. Težko jih je zatreti, da pa bi se zmanjšala škoda, lahko uporabimo insekticid. Pomembno pa je tudi kolobarjenje.
Pršice
Pršice polagajo jajčeca na listih jagodnjaka in ko se razvijejo nove pršice, sesajo rastlinske sokove. Zatiramo jih z insekticidi po obiranju ali zgodaj spomladi.
Tripsi (resarji)
Tripsi (resarji) se v glavnem pojavljajo v poletnih mesecih izven glavne sezone jagod. Občasno se pojavijo v sušnih obdobjih.
Vinska mušica
Vinska mušica se v Sloveniji pojavlja šele od leta 2010. Predvidevajo, da je prišla iz Azije, kjer je avtohtona. Na nasadih jagodnjakov povzroči veliko škode. Samice odlagajo jajčeca v plodove in nato dozorijo v nasadu.
Uporaba
Plod jagodnjaka je zelo okusno in dišeče sadje. Njegove zdravilne in prehranske značilnosti so znane že iz antičnih časov, ko so poleg plodu uporabljali tudi listje in korenine.
Obiranje
Obiranje je odvisno od sorte, zrelosti, dolžine transporta in načina uporabe plodov. Z obiranjem jagodnjaka se prekine zorenje plodov in hitro začnejo gniti, zato je pomembno dobro izbrati čas obiranja.
Sorte z mehkimi plodovi obiramo preden dozorijo, sorte s trdnejšimi plodovi pa lahko oberemo, ko popolnoma dozorijo. Obiranje je priporočeno po jutranji rosi ali popoldan, ko je sonce že šibkejše in je plod dovolj ohlajen. Proces obiranja je odvisen od sorte, ponavadi pa se obira vsak drugi dan. Obiranje lahko poteka tudi cel mesec.
Skladiščenje
Jagode z mehkejšim mesom lahko ohranimo sveže v hladilniku 3-5 dni, če pa je meso bolj čvrsto tudi 8-10 dni. Plodove, namenjene predelavi in transportu, hranimo v hladilnikih z relativno vlago 85 - 90% in optimalno pri temperaturi -0,5 - 0°C.
Plodove lahko hranimo do 1 leta, kadar so zamrznjeni pri optimalni temperaturi -18 do -20°C ali pa jih predelamo v džem, marmelado ali sok.
Ozimnica
Kulinarika
Najpogosteje se jagode uporabljajo v sveži obliki, samostojno ali pa z ovsenimi kosmiči, v smoothie in podobnem. Prav tako se jih pogosto uporablja v kolačih in tortah.
Jagode so večinoma pakirane v 500 g plastičnih košaricah, hraniti jih je potrebno pri temperaturi do 0°C. Hitro se zmehčajo in začnejo gniti, zato jih je priporočljivo hraniti v hladilniku in pojesti čimprej po nakupu.
Zrele jagode se pogosto jedo surove, če pa jim dodate sladkor, se sprostijo njihovi naravni sokovi. Če jih stisnemo, dobimo omako, ki jo lahko namažemo na kruh ali pa z njo prelijemo pecivo ali sladoled. Jagode se uporabljajo kot sestavina številnih solat, pit, kolačev, sorbetov in drugih sladic. Uporabljajo se kot predjed ali kot priloga pri predjedeh in sirih.
Popularna sladica so tudi jagode, pomočene v čokolado. Lahko jih tudi kuhamo in naredimo žele ali džem. Jagodna aroma je ena najpopularnejših pri sladkarijah in drugih sladkih proizvodih.
Medicina
Čaj iz listov jagodnjaka priporočamo pri zdravljenju vnetega grla ali prebavnih težav.
Jagoda telo očisti toksinov in ima podobne lastnosti kot analgetiki. Deluje protivnetno in antibakterijsko. Plodovi so bogati z vitamini (A in C) ter železom.
Vsekakor jih je najboljše jesti sveže, lahko pa jih uživamo na različne načine - jemo pri zajtrku ali kot vmesni obrok v obliki sadne solate. Pomembno je omeniti, da jagode lahko jedo tudi diabetiki, saj imajo nizko vsebnost sladkorja.
Priporočajo se za izboljšanje imunosti in ob okrevanju od težkih bolezni. V primeru težav z anemijo, je priporočeno redno uživanje jagod, ker lahko dvignejo raven železa v krvi. Znižujejo tudi krvni tlak in holesterol ter lahko pomagajo pri ledvičnih kamnih.
Zanimivosti
Jagodnjaki izvirajo iz Severne Amerike in Indijanci so jih uporabljali v številnih jedeh. Prvi ameriški kolonizatorji so poslali v Evropo kultivirane jagodnjake že leta 1600. V Srednji in Južni Ameriki so odkrili drugo sorto, ki so jo konkvistadorji poimenovali “futilla”.
Zgodnji ameriški naseljenci se niso trudili gojiti jagod, saj so rasle v divjini, vendar so jih zaradi iskanja okusa hitro pričeli gojiti.
Pravo gojenje jagodnjakov se je začelo v začetku 19.stoletja, ko so postale jagode s smetano prestižna sladica. Po izgradnji železniške proge, je New York postal vozlišče za jagode, saj so od tam pogosto pošiljali polne hladilnike jagod drugim državam. Proizvodnja se je nato razširila v Arkansas, Lousiano, Florido in Tennessee. Zdaj 75% severnoameriški kultur gojijo v Kaliforniji. Potekajo tudi številni festivali jagod, prvi datira že iz leta 1850.
Ena skodelica jagod vsebuje samo 55 kalorij. Jagode so edino sadje, ki ima zunanje seme. Plod ima v povprečju okoli 200 semen.
Jagodnjake gojijo v vseh državah ZDA in provincah Kanade. Kalifornija pridela neverjetno milijardo kilogramov jagod letno.
V Belgiji je muzej Le Musée de la Fraise (Muzej jagod), ki je posvečen samo jagodam in v njihovi trgovini lahko kupite vse, od jagodnega džema do jagodnega piva.
Foto: congerdesign / Pixabay
Dodaj odgovor