Borovnica (lat. Vaccinium myrtillus) je rastlina iz družine vresovk (Ericaceae), v kateri so še planika, zelenika, navadna rožmarinka in jesenska vresa ter spada v vrsto divjih (gozdnih) sadežev. Na naših vrtovih se pojavlja vedno pogosteje predvsem zaradi svojih sočnih plodov, ki jih uživamo kar z grma ter so sestavni del različnih sladic in drugih jedi. Borovničevi grmi in plodovi so zelo dekorativni in so čudovita popestritev vrta. Pomanjkljivost borovnice je morda potreba po kislih tleh, vendar to lahko nadomestimo z gojenjem v (velikih) posodah.
Borovnica naj bi izvirala iz Severne Amerike, danes pa lahko tudi pri nas za gojenje najdemo vrsto ameriške borovnice, vendar so vrtnarji prepričani, da se le-ta po okusu ne more primerjati s tako imenovano navadno borovnico.
Borovnica je majhen večletni grm, ki lahko zraste v višino približno 60 - 90 cm. Ima zeleno korenino in ovalne ali eliptične liste, ki (novi) poženejo konec aprila in v začetku maja ter odpadejo od konca septembra do oktobra. Cvetovi vsebujejo pestiče in prašnike (moške in ženske organe, potrebne za razmnoževanje), okrogli modro-črni plodovi borovnice pa zorijo od konca maja do julija, kar je odvisno od tega, kje raste. Čebele lahko pomagajo pri opraševanju, vendar niso nujno potrebne, saj je borovnica samooprašna.
Na Hrvaškem raste največ borovnic v Gorskem Kotorju in na Velebitu, v Sloveniji pa so borovnice razširjene predvsem v predalpskem območju. Ostala poimenovanja borovnice so: navadna borovnica, gozdna borovnica in črnica.
Plodovi borovnic so zelo hranljivi, saj so bogati z železom in vitamini. V naravi so sestavni del prehrane divjadi, v gospodinjstvu pa se uporabljajo predvsem za pripravo čajev, sokov in marmelad. Listi, plodovi in korenina borovnice veljajo za zdravilne in se uporabljajo kot domača zdravila.
Sorodniki
Vrste
Obstaja več delitev borovnic, razlike med sortami pa omogočajo, da vsak najde tisto, ki mu ustreza. Glede na čas zorenja ločimo zgodnje, srednje in pozne sorte. Lahko jih razvrstimo tudi po videzu, velikosti in barvi plodov.
Pri nakupu sadik lahko najdete enoletne rastline, dvoletne rastline ali triletne rastline, rastline z golimi koreninami ali rastline, posajene v posode.
Duke
Duke je sorta, ki cveti nekoliko kasneje, kar zmanjšuje možnost poškodb zaradi pozebe. Za obiranje je prvič pripravljena sredi junija, plodove pa obrodi približno še en mesec. Je ena najbolj razširjenih sort, ki jih gojimo pri nas (pa tudi širše) in izvira iz Severne Amerike. Velika letina ter okusni in pravilni plodovi lepe barve so razlog za priljubljenost te sorte, pa tudi za njeno dolgo življenjsko dobo. Strokovnjaki trdijo, da lahko ta sorta živi do 50 let. V višino lahko zraste do približno 1,5 m in v širino približno 2 m. Plodovi so srednje veliki in svetlo modre barve.
Hannah's Choice
Hannah's Choice je na našem trgu novejša sorta in spada v skupino borovnic, katerih plodovi prej dozorijo. Pravzaprav začne zoreti istočasno kot Duke, le da doseže 50% svoje zrelosti nekaj dni prej kot navedena sorta. Plodovi so srednje veliki oz. veliki z visoko vsebnostjo sladkorja, rahlo kiselkastega okusa in svetlo modre barve. V višino zraste do 2,1 m in je glede na visoko trdnost plodov primerna za strojno obiranje.
Elliott
Elliott spada med zelo pozne sorte borovnic, srednje velikih plodov, svetlo modre barve in z največ antioksidanti. Ima visoko rodnost in je primerna za strojno obiranje, saj 70 - 80% njenih plodov dozori istočasno - od začetka julija do konca avgusta.
Chanticleer
Chanticleer je borovnica s srednje velikimi plodovi, cveti pa nekoliko kasneje kot druge sorte. Po videzu in velikosti plodov je podobna sorti Duke, vendar dozori precej zgodaj, celo prej kot ta sorta. Plodovi imajo visoko vsebnost sladkorja in so sladkega okusa ter svetlo modre barve. Znana je po svoji odpornosti in dejstvu, da vsako leto dobro obrodi.
Bluetta
Bluetta ima manjše plodove nekoliko temnejše barve. Čeprav ni privlačna, zelo dobro prenaša nizke temperature in zgodaj dozori. Plodovi so čvrsti, sladko-kislega okusa in blage arome, sam grm pa je nekoliko nižji od ostalih sort. Dozori od konca junija do sredine julija.
Darrow
Darrow je sorta z velikimi plodovi, ki je relativno nova na našem območju in je večinoma uvožena iz Poljske. Plodovi so poleg velike velikosti tudi trpežni, rahlo kiselkastega, a okusnega okusa. Ta sorta ima bujno in pokončno rast ter dobro prenaša sušo. V višino zraste 1 - 2 m, dozori konec julija.
Bluecrop
Bluecrop spada med najbolj cenjene sorte in dozori sredi sezone (konec junija, začetek julija), zelo dobro pa prenaša nizke temperature. Lahko jo obiramo strojno, dobro prenaša tudi kasnejši transport. Ovalni plodovi so veliki in čvrsti ter ostanejo na peclju še nekaj časa potem, ko dozorijo. Svetlo modri plodovi so porasli z drobnimi dlačicami in zelo dobrega okusa. Grm lahko zraste v višino do 2 m, ima močne poganjke in je zelo roden. Bluecrop velja za visoko produktivno hitro rastočo sorto, odporno proti zmrzali, boleznim, pomanjkanju vlage. Zaradi teh odlik sorto gojijo po vsem svetu.
Bluejay
Bluejay je sorta, ki se dobro razvija in jo je zaradi bujnosti potrebno nekoliko pogosteje obrezovati. Odporna je na nizke temperature. Plodovi so veliki, modre barve in po obiranju dobro prenašajo transport. Močan, pokončen grm običajno v višino zraste do 1,5 m (čeprav naj bi po deklaraciji zrastel do 2 m). Svetlo modri plodovi so veliki do 2 cm in okusni. Sorta dozori od sredine do konca julija.
Patriot
Patriot je zaradi nizke rasti ter velikih in čvrstih plodov, ki so dobrega okusa, izjemno priljubljen za gojenje na vrtu. Raste hitro, ima pokončne in močne poganjke, z majhnimi ovalnimi listi, ki se jeseni obarvajo rdeče. Ta sorta je izredno rodna in zahteva skrbnejše obrezovanje. Dobro prenaša vlažna in težka tla ter je odporna tudi na mraz. Dozori od konca junija do konca julija.
Ozark Blue
Ozark Blue je borovnica, ki dozori v drugi polovici junija. Spada med sorte, ki imajo rade toplejše predele. Dozori od junija do avgusta, plodovi so veliki in temno modri, aromatičnega sladko-kislega okusa. V višino zraste 1 - 2 m in je zelo rodna, ni pa je potrebno obrezovati.
Coville
Coville je povprečna sorta z zmerno rodnostjo. Njen grm se precej razširi in ga lahko omejimo z obrezovanjem. Je razmeroma pozna sorta, saj obrodi šele konec julija, vendar je zelo odporna na bolezni, zato jo je enostavno gojiti. Plodovi so temno modre barve in okusni, za opraševanje pa je potrebno posaditi še eno borovnico. Grm je močne, pokončne in odprte rasti.
Spartan
Spartan je sorta, ki ima velike plodove svetlo modre barve in prijetnega okusa. Zaradi poznega pojava cvetov dobro prenaša nižje temperature. Znana je tudi po svoji tolerantnosti na vlažna in glinasta tla ter odpornosti na bolezni korenin. Dozori sredi sezone (julija) in je zelo rodna. Lahko jo strojno obiramo. Grm je visok, z odprtimi in čvrstimi poganjki.
Meader
Meader je sorta borovnic, ki zelo dobro obrodi in ima večje, modro obarvane plodove. Grm je širok, hitro raste ter lahko zraste do višine 3 m, zato ga je potrebno bolj obrezovati. Sorta je odporna na nizke temperature. Njeni podolgovati listi so dolgi približno 8 cm. So temno zelene barve, jeseni pa se obarvajo rdeče. Meader cveti v aprilu ali maju, plodovi pa ne dozorijo istočasno, zato rastlino obiramo večkrat, v razmaku 6 - 8 tednov (v juniju in juliju).
Berkeley
Berkeley krasijo svetlo modri, veliki sadeži, ki pa imajo nekoliko šibkejšo aromo. Sorta je občutljiva na nizke temperature in čeprav jo je možno obirati strojno, je ob tem potrebna previdnost. V višino zraste do 1,8 m. Obrodi že prvo leto po sajenju, dozori pa od začetka junija do začetka avgusta
Goldtraube
Goldtraube je zrela za obiranje že v prvi polovici junija, zato je zgodnja sorta borovnice. Slovi po izjemni bujnosti, dobri odpornosti proti boleznim in izjemni prilagodljivosti na slaba tla. Zaradi izrazite aromatičnosti jo je najbolje uporabiti svežo. V višino lahko zraste do 1,8 m.
Herbert
Herbert ima lepe velike plodove, ki pa so zaradi mehke povrhnjice občutljivi, zato niso primerni za daljši transport. Ta sorta dobro prenaša nizke temperature celo do -25°C. Plodove nabiramo sredi avgusta in so prijetnega, kiselkastega ter aromatičnega okusa. Grm lahko v višino zraste do 1,5 m in je močan, pokončen ter razvejan.
Early Blue
Kot pove že samo ime, gre za sorto z velikimi temno modrimi plodovi, ki dozori že konec junija. Je sladko-kislega in aromatičnega okusa. V višino lahko zraste do 1,8 m, v širino pa do 1 m.
Blue Gold
Blue Gold ima okrogel grm srednje velikosti, ki je poraščen z debelimi zelenimi listi in velikimi okusnimi plodovi, ki so odlični za pripravo marmelad. Ta sorta je priljubljena za gojenje v posodah in dozori v drugi polovici avgusta. Je precej odporna in prenese temperature do -25°C. Zraste lahko do 1,5 m v višino in do 1 m v širino.
Gojenje
Glede na to, da borovnica glede tal ni zahtevna, bo gnojenje potrebovala občasno (dvakrat letno). Če ste jo posadili na sončno in svetlo mesto, bo praviloma dobro uspevala, čeprav poleti zahteva dodatno zalivanje ali namakanje (zaradi plitvih korenin je občutljiva na sušo).
Tla
Borovnice sadimo v kisla tla (pH vrednost 3,4 - 6,5), ki morajo biti vlažna, a dobro odcedna ter z visokim odstotkom humusa.
Podnebje
Borovnica ima rada toplo in sončno lego, idealna mesta pa imajo rahel naklon, da je izpostavljena zračnemu toku. Odporna je na zimo in prenese temperature do -25°C. Borovnica ne le, da prenese zelo nizke temperature, ampak mora nekaj časa celo rasti pri temperaturi, nižji od 7°C, da lahko biološki procesi in cvetenje normalno potekajo.
Borovnici ne ustrezajo temperature nad 30°C in če ko sadite v toplejših krajih, ji je potrebno vsaj del dneva zagotoviti senco. Tako kot borovnica ne mara suše, ne prenese tudi močnega deževja in je v teh obdobjih bolj nagnjena k razvoju bolezni.
Borovnica ima rada svetlobo, prenese pa tudi rahlo senco, zlasti na območjih, kjer je poleti sonce premočno. Če je borovnica posajena med visokimi rastlinami in ne prejme dovolj svetlobe, bo njen pridelek slabši ali pa ga sploh ne bo, ker se plodovi ne bodo mogli oblikovati.
Čas sajenja
Borovnico je najbolje saditi oktobra ali novembra, čeprav je to lahko odvisno od podnebja in vremenskih razmer. Na nekaterih območjih lahko borovnice sadimo vso zimo.
Kolobarjenje
Borovnica v tleh, kjer je posajena, ne mara predhodnikov, zato je potrebno pustiti izbrano mesto nekaj let počivati. Borovnice potrebujejo veliko sonca, da uspevajo. V preveliki senci ne bodo dobro uspevale, zato se izogibajte sajenju neposredno pod drevesi.
Številne gomoljnice ali čebulnice prenesejo kisla tla, kar ima rada tudi borovnica, še posebej pa cvetlice, kot so begonije, šmarnice, narcise, tulipani in praproti. Izmed sadežev so njene najboljše sosede malina, rabarbara in brusnica, ki dobro prenašajo enako podnebje in kisla tla. Idealna zelenjava, ki jih lahko posadite poleg borovnic so redkvice, krompir, paprika, izmed začimb pa endivija in peteršilj.
Rastline, ki potrebujejo alkalno zemljo ali vsebnost močnih hranilnih snovi, niso dobre sosede borovnic, zato se izogibajte sajenju borovnic poleg brstičnega ohrovta, ohrovta, brokolija, zelja, cvetače, melon, lubenic in zelene solate, pa tudi pese, fižola in graha.
Gojitvena oblika
Obstaja več gojitvenih oblik borovnic, med drugim oblika grma, ki je najbolj klasična oblika gojenja borovnic, nato ščitasta oblika, kjer borovnica raste kot ščitasti grm ali živa meja, kaskadna, pri kateri borovnico gojimo kot navpično živo mejo s kaskadnimi cvetovi in vodoravna oblika, pri kateri borovnico gojimo kot ravno živo mejo ali razvejan grm. Glede na vrsto borovnice in območje sajenja so nekatere izmed navedenih gojitvenih oblik boljše od drugih, zato je priporočljivo, da se pred nakupom sadike posvetujete z lokalnim vrtnim centrom ali strokovnjakom.
Faza mirovanja
Borovnica ima fazo mirovanja običajno pozimi, ko se pripravlja na naslednjo rastno sezono. Ta faza lahko traja od oktobra do marca, odvisno od podnebnih razmer in vrste borovnice. V fazi mirovanja rastlina ne raste in ne cveti, ampak se pripravlja na naslednjo sezono rasti in cvetenja. Obilno zalivanje in gnojenje v tem obdobju lahko skrajša fazo mirovanja in naredi rastlino bolj dovzetno za bolezni.
Sajenje
Za sajenje borovnice je najbolje izbrati sončno lego, čeprav lahko prenese tudi rahlo senco. Tla morajo biti kisla. Če sestava vrtne zemlje ne ustreza zahtevam rastline, ji dodamo kompost. Rastline sadimo kadarkoli med jesenjo in začetkom pomladi, ko to dopuščajo vremenske razmere in stanje tal.
Sejanje
Čeprav to ni pogosto, je borovnico možno posaditi iz vzklitih semen. To je dolgotrajen proces, ki se začne z zbiranjem semen iz (popolnoma zrelega) sadeža. Plod borovnice zmečkamo in na ta način izločimo semena, ki jih nato položimo na poseben papir. Potrebno jih je dobro posušiti. Semena borovnic klijejo približno 10 let, kar je najverjetneje razlog, da tega ne izvajamo pri domačem vrtnarstvu. Semena takoj po sušenju posejemo, najbolje v šoto.
Sajenje sadik
Pred sajenjem je potrebno zemljo obdelati do globine cca 20 cm in v vsako jamico pred sajenjem vnesti gnojilo (vendar brez kalcija in apna). Borovnic nikoli ne sadimo ob zidove, saj propadejo, če apno iz zidu preide v zemljo. Če je na mestu sajenja podtalnica, jih je potrebno posaditi na globino več kot 1 m, vendar se je sajenju na tem mestu najbolje izogniti.
Če sadimo več sadik borovnic, jih posadimo kot samostoječe grme na razdalji približno 1,5 m ter jih zastremo z gnojem, ki ne vsebuje kalcija ali apna, lahko pa uporabimo tudi kompost na osnovi šote. Potrebno je tudi redno zalivanje.
Cepljenje
Za cepljenje borovnic je primernih več podlag, najbolj idealna pa je V. arboreum. V. arboreum je sorodnik komercialne borovnice, ki izvira iz jugovzhodnih ZDA. Ima globok koreninski sistem, raste kot drevo (z enim deblom) in prenese pH tal do 6,5. Uporablja se kot podlaga za povečanje prilagodljivosti borovnic na tla z višjim pH, nizko vsebnostjo organskih snovi in za izboljšanje možnosti strojnega obiranja.
Gojenje na vrtu
Borovnice pretežno sadimo na prostem (čeprav je možno nekatere sorte gojiti tudi v posodah) in vse pogosteje krasijo številne vrtove. Rastlina potrebuje veliko prostora, saj lahko nekatere sorte zrastejo tudi do nekaj metrov v višino in širino. Rada ima sončne in svetle lege, vendar ne neposredne sončne svetlobe. Prostor naj bo zračen.
Zemljo pred sajenjem obdelamo do globine 20 cm, v jamice nasujemo gnoj (približno dve lopati). Priporočljivo je, da v zemljo vmešamo kompost. Sadiko oziroma njene korenine pred sajenjem očistimo zemlje, za nekaj ur namočimo v vodo in nato posadimo na enako globino, kot je bila posajena v drevesnici.
Gojenje v rastlinjaku
Čeprav je to pogostejši način gojenja sadik, borovnice ni nemogoče posaditi v rastlinjak. Upoštevajte, da večina sort zavzame veliko prostora, zato je vprašanje, koliko je to stroškovno učinkovito. Ena rastlina bo potrebovala približno 1 m2 in to velja le, če jo obrezujemo, da ne raste kot grm, ampak kot drevo, tj. da se preveč ne razraste v širino.
Pri taki zasaditvi naj bo minimalna dolžina prostora 18 - 30 m, višina 5 m in širina 8 m. Pri visokih (zunanjih) temperaturah je potrebno omogočiti pretok zraka, zato je zelo priročno dvigniti stranice rastlinjaka.
Gojenje v posodah
Nekatere sorte borovnic so nekoliko manjše od drugih in so zato primernejše za gojenje v posodah.
Za začetek (za mlado rastlino) izberemo posodo velikosti 30 cm, ko zraste, pa jo prestavimo v večjo posodo. Na dno položimo kos betona ali gline, da zadržuje vlago, saj ta rastlina slabo prenaša suha tla. Tla morajo biti kisla in to je prednost sajenja v posode, saj jih lahko idealno prilagodimo.
Ob visokih temperaturah se zemlja v posodi lažje segreje, kar lahko privede do odmiranja (že tako občutljivih) korenin. Borovnici je potrebno zagotoviti pretok zraka in tudi optimalno vlažnost tal. Zalivamo jo lahko po listih in klasično (skozi korenine), vsekakor pa je potrebno več pozornosti posvetiti rastlini, ki raste v posodi.
Vzdrževanje nasada
Zemljišče okoli borovnic običajno vzdržujemo tako, da v prostor med nasadi posejemo travo in jih kasneje redno zastiramo. Okoli rastline plitvo okopavamo, pri čemer pazimo, da ne poškodujemo korenin. Zatiranje plevela je eden najpomembnejših elementov vzdrževanja, še posebej pri mladih nasadih.
Zastiranje ne le, da zavira rast plevela, temveč tudi uravnava temperaturo tal, omogoča boljše zadrževanje vlage, ohranja kislost tal in povečuje vsebnost organskih snovi. Najpogosteje uporabljeni materiali so ostanki mehkega lesa, sekanci, lubje, slama, šaš ali mešanica naštetega v debelini 7,5 - 12,5 cm.
Nega
Za borovnico je potrebno najbolj skrbeti v prvem letu po sajenju, ko jo je potrebno predvsem izdatno okopavati in pleti plevel okoli nje. Pomembno je tudi pravilno zalivanje ter zaščita pred boleznimi in škodljivci. Uporaba herbicidov na borovnicah ni priporočljiva, razen če ni druge možnosti.
Zalivanje
Ta rastlina zelo ceni vlago v tleh in če jo lahko uravnavate, je zanjo idealna 75 - 80% vlažnost tal. Največ zalivanja in vlage potrebuje v fazi cvetenja, rasti in zorenja plodov (od maja do avgusta, odvisno od sorte) in v sušnih obdobjih. Če borovnice gojite v komercialne namene, je namakanje nujno. Njena korenina je zelo plitva (15 - 40 cm) in na njej ni sesalnih žil, ki bi dovajale vodo iz tal, zato se borovnica, ko korenina ne more zagotoviti vlage, posuši in poškoduje.
Gnojenje
Borovnice gnojimo glede na potrebe in stanje rastlin. Običajno jih pognojimo dvakrat letno, pri čemer je potrebno paziti, da ne spremenimo pH tal, ki bi s tem lahko škodovali rastlini. Najbolje je gnojiti z organskimi in mineralnimi gnojili.
Razmnoževanje
Borovnice običajno razmnožujemo z lesnatimi ali zelenimi potaknjenci, ki jih pridobimo z rezanjem izbranih vejic zdravih matičnih rastlin. Potaknjence damo v gredice za razmnoževanje v sredstvo, ki dobro zadržuje vlago, hkrati pa omogoča tudi ustrezno zračenje.
Razmnoževanje z zelenimi potaknjenci
Za razmnoževanje z zelenimi potaknjenci potrebujemo 10-12 cm dolge potaknjence z mehkega dela drevesa pozno spomladi, ko so stebla olesenela, vendar so še nekoliko upogljiva in so končni listi delno oz. v celoti izrasli. Prezgodaj odvzeti potaknjenci lahko hitro ovenijo, prepozno odvzeti pa se lahko slabo ukoreninijo. Ukoreninjenje je običajno uspešnejše, če potaknjence odvzamemo med prvo spomladansko rastjo.
Potaknjence z ostrimi, čistimi vrtnimi škarjami ali noži, razkuženimi v raztopini gospodinjskega belila in vode v razmerju 1:5, odvzamemo z zgornjega dela matične rastline. Nato odstranimo spodnje liste in pustimo 2 ali 3 končne liste. Potaknjenci se ne smejo izsušiti in jih moramo ohranjati vlažne in hladne.
Razmnoževanje z lesnatimi potaknjenci
Lesnate potaknjence odvzamemo v sezoni mirovanja, običajno od konca januarja do februarja. Vzamemo močne, zdrave poganjke, običajno dolge 30 - 90 cm, ki so zrasli prejšnje poletje. Z ostrim nožem ali namizno žago s finim rezilom jih razdelimo na približno 10 cm velike dele in če so na vrhu mladike s cvetnimi popki, jih odstranimo. Gredice za razmnoževanje morajo biti vlažne, vendar ne premokre. Zalivamo jih s škropilnico, dokler ne začnejo rasti listi, nato pa še dokler se ne ukoreninijo.
Ko so potaknjenci ukoreninjeni, enkrat tedensko uporabimo razredčeno tekoče gnojilo. Rastline lahko ostanejo v gredici do zime, nato pa jih presadimo v posode ali gredice in hranimo eno leto. Rastline morajo biti dovolj velike, da jih naslednjo zimo posadimo na prosto.
Gredice za razmnoževanje morajo biti dobro odcedne, zasenčene (40 - 70% sence) in morajo imeti ustrezno zračenje.
Presajanje
Presajanje borovnic izvajamo, ko je rastlina v mirovanju, kar je odvisno od lokacije, običajno od začetka novembra do začetka marca po zadnjem mrazu, čeprav ji manjši mraz verjetno ne bo škodil, kar pa ne velja za dolgotrajnejšo zmrzal.
Po izbiri mesta na vrtu s primernim pH tal je potrebno tla dopolniti z mahom, šoto in neapnenčastim peskom, nato pa izkopati jamo globine 25 - 28 cm, odvisno od velikosti rastline.
Če je potrebno znižati pH tal, dodajte nekaj žagovine, kompostiranega borovega lubja ali šotnega mahu. Za varno presajanje je potrebno prekopati dno grma (približno 30 cm) in počasi rahljati korenine rastline, da popolnoma izkopljemo koreninsko grudo. Idealno bi bilo, če bi jo takoj presadili, če pa to ni mogoče, je potrebno koreninsko grudo zaviti v plastično vrečko, da zadrži vlago in jo posaditi v zemljo v naslednjih 5 dneh.
Borovnico presadimo v jamico ki je 2-3 krat širša od grma in 2/3 globlja od koreninske grude, ostale rastline borovnic pa sadimo na razdalji 1,5 m. Okoli koreninske grude nasujemo mešanico zemlje in mešanico šotnega mahu/peska. Zemljo okoli dna rastline rahlo potlačimo in grm zalijemo.
Pomlajevanje
Borovnice potrebujejo pomlajevanje, da ostanejo produktivne in zdrave. Borovnica sčasoma obrodi vedno manj plodov, pomlajevanje pa pomaga ohranjati kakovost in produktivnost rastline.
Pomlajevanje običajno opravimo na 2 - 3 leta, odvisno od vrste in gojitvene oblike borovnic. Obstaja več načinov pomlajevanja, vključno z obrezovanjem, zamenjavo starih vej z novimi sadikami in odstranjevanjem starih, neproduktivnih vej.
Preden začnete s pomlajevanjem, je priporočljivo, da se posvetujete z lokalnim vrtnim centrom ali strokovnjakom glede najboljše metode pomlajevanja glede na vrsto borovnice, ki jo gojite in glede na območje rasti.
Redčenje
Raziskave so pokazale, da se mesec dni po redčenju borovnic stopnja zrelosti plodov poveča za 63,05%, 57,35% in 76,91% v primerjavi z grmi borovnic, ki jih nismo redčili. Zato bi redčenje plodov lahko pospešilo zorenje borovnic.
Redčenje najpogosteje izvajamo tako, da obrežemo in skrajšamo dobršen delež majhnih poganjkov pred cvetenjem ali z rezjo poleti po obiranju. Pustimo več velikih poganjkov, ki obrodijo velike plodove, in manj majhnih poganjkov, ki imajo majhne plodove.
Obrezovanje
Plodovi zrastejo šele na dve- ali triletnih olesenelih poganjkih, zato ne obrezujte, dokler rastlina ne obrodi. Po tem odrežemo vse odmrle ali šibke olesenele poganjke, najstarejše pa skrajšamo za tretjino. Poganjke lahko poškodujejo zimska zmrzal, žuželke, bolezen ali kakšen drug vzrok.
Prav tako je potrebno odstraniti vse veje, ki se dotikajo druga druge ter ležeče ali moteče poganjke. Grm mora imeti možnost pokončne rasti in mora dobro absorbirati sončno svetlobo.
Obrezovanje se izvaja pozimi ali zgodaj spomladi.
Zaščita pred vetrom
Borovnica je lahko občutljiva na veter in jo je potrebno ob močnejših sunkih vetra zaščititi. Pogosti in močni vetrovi lahko poškodujejo veje borovnic in jih naredijo bolj dovzetne za bolezni in škodljivce.
Nekateri načini zaščite borovnic pred vetrom vključujejo gojenje v bližini zaščitnih objektov, kot so zidovi, žive meje ali drevesa, namestitev zaščite okoli grma, postavitev droga ali palice ob strani grma, da ga okrepite in zaščitite pred vetrom, in sajenje borovnic na lokacijah, ki so zaščitene pred vetrom (uvale, doline).
Priprava na naslednjo sezono
Borovnice pozimi zaščitimo tako, da jih pokrijemo in zastremo. Pri pokrivanju rastlin je pomembno ohraniti toploto kot v majhnem rastlinjaku. Prav tako je potrebno rastline vzdrževati vlažne. Borovnice imajo rade prisojno lego, lahko pa prenesejo tudi delno senco. zato bo sajenje pod delno zasenčeno drevesno krošnjo zaščitilo rastlino pred izsušitvijo in tako preprečilo poškodbe zaradi zmrzali.
Bolezni
Obstaja več bolezni, ki pogosto prizadenejo borovničeve grme, najboljši način za preprečevanje bolezni pa je letno obrezovanje in pravilna nega potaknjencev ter čiščenje območja okoli rastlin, da ni rastlinskih ostankov in plevela.
Bakterijski rak
Bakterijski rak je bakterijska bolezen, ki vstopi v rastlino skozi ureznine v lesu in prizadene stebla borovnice. Poškodbe na steblu se spremenijo v rdečkasto rjave ali črne lise s premerom 2,5 cm. Če okužbe ne zdravimo, se lahko sčasoma razširi po vsej dolžini stebla in povzroči, da rastlina oveni. Prvi simptomi se lahko pojavijo januarja in v začetku februarja, poleg rjavih in črnih pik pa je najpogostejši simptom odmiranje vzklitih delov. Bolezen zdravimo z obrezovanjem obolelih stebel in nanašanjem bakra jeseni in spomladi.
Glivična bolezen korenin
To glivično bolezen povzroča Armillaria Mellea, ki oslabi deblo, zaradi česar rastlina odmre. Okužba bo dolgo preživela v rastlinskih ostankih ter starih listih in koreninah, tudi če smo rastlino porezali. Ko posadimo nov grm, se bo okužba prenesla nanj, zato je edini način za odstranitev glivice, da celotno rastlino odstranimo, jo zažgemo ter očistimo celotno območje, kjer je rasla okužena borovnica. Bolezen boste opazili po rumenkastih listih in odmrlih steblih na zgornjem delu grma.
Gnitje korenin
To bolezen povzroča glivica Alternaria tenuissima. Rastlina se z njo lahko okuži kadarkoli med obdobjem poznega cvetenja in zrelosti plodov, vendar bo okužba mirovala, dokler plodovi ne dozorijo. Lahko se razširi z odmrlih, okuženih vejic prejšnjega posevka na najnovejše kalčke. Okužbo lahko opazimo po deformaciji in sivi plesni na plodovih. Okužene borovnice postanejo vodene in se zlahka zlomijo. Najučinkovitejši način boja proti tej bolezni je kemično zatiranje - uporaba fungicidnih škropiv na okuženih grmih po cvetenju in v času mirovanja bolezni.
Ožig
Borovničev ožig se pojavi kot pegavost rastlinskih vejic, listov in zelenih plodov. Nagnjenost k okužbi se poveča ob močnem deževju ali ekstremno visokih temperaturah.
Rja stebla in listov
Rja stebla in listov lahko povzroči večjo škodo in se kaže kot temne lise velikosti 2-3 mm, ki se sčasoma razširijo na celoten grm. Največja možnost okužbe je konec pomladi in v začetku poletja, v vlažnem in toplem vremenu.
Škodljivci
Ko govorimo o škodljivcih, ki napadajo borovnice, je prvi in najpomembnejši zagotovo krt, ki lahko rastlini izjemno škodi. Ne smemo zanemariti tudi gozdne miši, ki prav tako lahko povzroči škodo z ustvarjanjem podzemnih kanalov, to pa vpliva na odvajanje vode, ki jo rastlina nujno potrebuje.
Pticam, kot so drozgi in žolne, so plodovi borovnic izjemno zanimivi, predvsem v času zorenja. Najpogosteje se hranijo s sadjem zjutraj ali pred sončnim zahodom. Kot zaščitni ukrep lahko čez borovnico namestimo mrežo, ki prepreči, da bi se ji živali približale.
Cvetožer
Cvetožer (lat. Anthonomus amygdali) je majhna žuželka, ki jo je v nasadu zelo težko opaziti. Je rdečkaste ali temnorjave barve in ima belo progo na krilih. Samica odlaga jajčeca v cvetni popek, ličinka pa se prehranjuje z vsebino popka. Prisotnost pogosto opazimo šele, ko povzroči že veliko škodo.
Listni zavrtač
Škodo povzročajo ličinke, ki živijo med obema površinskima plastema lista. Hranijo se z listnim tkivom in tako vrtajo »hodnike« po listih. Zaradi tega nastanejo značilni rovi, ki jih vidimo na obeh straneh lista. Na pecljih in plodovih se pojavi temno vijolična barva in ti organi izgubijo svojo funkcijo.
Ščitasta uš
Ščitasta uš je rumeno rjava žuželka elipsaste oblike. Zelene dele rastline napade s sesanjem rastlinskih sokov in s tem izčrpa rastlino. Da bi se znebili tega škodljivca, je potrebno odstraniti lubje in v rastni sezoni uporabiti insekticide.
Kosmati cvetožer
Žuželka kosmati cvetožer (lat. Tropinota hirta) ima modro-bela ali rumenkasta jajčeca. Imago (zadnja stopnja razvoja žuželk) prezimi in se pojavi zgodaj spomladi (že v marcu). Poškoduje ovoj s semeni. Odrasel hrošč je črn z belimi dlakami in je dolg približno 10 mm.
Škodljivca zatiramo z enakimi insekticidi kot Neoglocianus maculaalba, kar po možnosti izvedemo pred začetkom cvetenja rastline.
Uporaba
Borovnica je zdravilna rastlina z okusnimi plodovi in se uporablja tako v kulinariki kot v medicini. Njeni plodovi so bogati z železom in vitamini.
Obiranje
Plodove obirajte, ko dozorijo in jih po potrebi shranite v zamrzovalniku ali v kozarcih. Le redke sorte bodo dozorele sočasno, zato se lahko obiranje podaljša na 6 - 8 tednov. Borovnico oberemo 5 - 7-krat, odvisno od sorte in vremenskih razmer, obiramo pa le zrele plodove.
Sušenje
Sušenje borovnic je eden izmed načinov za podaljšanje roka trajanja in ohranitve njihove arome, barve in okusa. Sušenje običajno poteka pri nizkih temperaturah ob dobrem pretoku zraka.
Borovnice temeljito operemo, odcedimo in osušimo s papirnato brisačo ter odstranimo morebitne poškodovane ali gnile plodove. Optimalna temperatura za sušenje borovnic je med 40 in 50°C. Lahko uporabite sušilnik ali pa borovnice postavite na rešetko in jih pustite na suhem in zračnem mestu.
Borovnice sušimo, dokler se ne zmehčajo in postanejo temno rjave barve, kar lahko traja od 12 do 36 ur, odvisno od načina sušenja in temperature.
Po sušenju borovnice ohladimo na sobno temperaturo in shranimo v vrečke ali steklene posode ter shranimo v suhem, hladnem in temnem prostoru.
Pomembno je, da ves čas sušenja nadzorujete temperaturo, saj bodo sicer borovnice izgubile okus in aromo. Prav tako je pomembno, da se izognete pretiranemu sušenju, da borovnice ostanejo mehke in užitne.
Skladiščenje
Čeprav je borovnica najbolj okusna, ko je sveža, jo lahko nekaj časa hranimo v hladilniku, za daljše shranjevanje pa jo moramo konzervirati ali zamrzniti. Ena izmed velikih prednosti borovnic je, da zamrznjene ne izgubijo okusa.
Ozimnica
Kulinarika
Borovnice so zelo zdrave in jih uživamo sveže, uporabljamo pa jih tudi v kulinariki, največkrat za pripravo raznih sladic. Vse pogosteje jih dodajajo smutijem in šejkom.
Pred kuhanjem ali uživanjem borovnicam odstranimo liste, jih izplaknemo z vodo ter osušimo s krpo ali brisačo. Borovnice lahko tudi hitro zamrznemo, kar podaljša rok trajanja sadja, za odmrzovanje pa jih le nekaj minut pustimo na sobni temperaturi, preden jih dodamo jedem. Če jih nameravate kuhati, odmrzovanje ni potrebno, le čas kuhanja podaljšajte za nekaj minut.
Borovnice lahko uživamo sveže v sadnih solatah, sladoledih in želejih z dodatkom sladkorja ali stepene smetane. Gospodinje jih pogosto uporabljajo kot nadev za pite iz krhkega testa in sadne torte, izjemno priljubljen pa je borovničev sirov kolač. Pripravite lahko tudi različne sladke omake, ki so osnova sadnih jogurtov in sorbetov ali jih postrežete s sladoledom, odlično pa se podajo tudi k divjačini.
Posušene borovnice lahko kombinirate žiti in žitnimi kosmiči ter naredite svoje domače energijske ploščice ali pekovski izdelek zanimivega okusa.
Čeprav je nekoliko draga, je ozimnica iz borovnic izjemno priljubljena, najpogosteje v obliki borovničeve marmelade, borovničevega soka ali borovničevega džema.
Medicina
V domači medicini lahko borovnice uporabljamo na različne načine. Iz mladih listov pripravimo čaj, ki zdravi drisko, želodčne težave in krče, kašelj ter pomaga pri sladkorni bolezni. Plodove uporabljamo pri zdravljenju hemoroidov, nerednega izločanja blata in podobnih prebavnih težav, napenjanja, pomanjkanja apetita in težav s prebavili.
Sveže borovnice naj bi pomagale pri težavah z jetri, žolčem in žolčnimi potmi.
Zanimivosti
Rod Vaccinium izvira iz Severne Amerike, natančneje iz atlantske Kanade in severovzhodnih ZDA. Prvotni kanadski domorodci so divje borovnice uživali že veliko pred kolonizacijo Amerike. Na vrtovih so jih začeli gojiti v začetku 20. stoletja.
Nekatere vrste borovnic lahko preživijo tudi do 15 let, rastlina pa je tako odporna, da uspeva tudi na nadmorski višini preko 2.000 m.
Že ena pest sadja vsebuje 44 kalorij, 2 g vlaknin in 10% priporočenega dnevnega odmerka vitamina C. Kot antioksidant je na prvem mestu v primerjavi s 40 drugimi vrstami sadja in zelenjave.
Je edino živilo, ki je naravno modre barve in se uživa že več kot 13.000 let.
Foto: Heidelbergerin / Pixabay
Dodaj odgovor